89 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Milan Vogel * Milan Vogel, univ. dipl. etnolog in prof. slovenščine, upokojeni komentator v kulturni redakciji Dela; mavcmilan@gmail.com. – Prispevek je bil 16. oktobra 2023 predvajan na tretjem programu Radia Slovenija v sklopu oddaje S knjižnega trga. Tu ga objavljamo z malenkostnimi spremembami. Zaradi namestitve vojske je bilo veli- ko pomanjkanje krme, zaradi česar se je morala spremeniti živinoreja in celo vojska je morala zmanjšati število konj. Posebno pozornost avtor namenja žen- skam, ki so zaradi mobilizacije moških morale poleg ostarelih moških in otrok prevzeti skrb za preživetje, otroci pa so opravljali tudi različna karitativna dela. Knjižne ocene in poročila Milan Vogel* KEITH LOWE: Ujetniki zgodovine: Kaj nam spomeniki drugi svetovni vojni povedo o zgodovini in o nas. Modrijan, Todraž 2023, 31 1 str. »Spomeniki so vseh mogočih oblik in velikosti. V tej knjigi sem predsta- vil pomene in motive, ki se skrivajo za širokim naborom obeležij – ne le običajnih kipov, ampak tudi abstrak- tnih skulptur, slik, arhitekturnih objek- tov, muzejev in spominskih parkov, porušenih zgradb in porušenih vasi, koncentracijskih taborišč, pokopališč, grobnic in svetišč. Vse to so postala zbirališča naših spominov na drugo svetovno vojno. Uporabljamo jih za prenašanje teh spominov na nove ro- dove, tako da se bomo tudi tam, kjer ni med živimi nobenega vojnega veterana več, še naprej spominjali, čemu so bili priča med najbolj tragičnim in drama- tičnim dogajanjem minulega stoletja.« Tako strnjeno povzame vsebino in spo- ročilo odlično napisane knjige Ujetniki zgodovine: Kaj nam spomeniki drugi svetovni vojni povedo o zgodovini in o nas angleški zgodovinar in pisatelj Keith Lowe, ki je v prevodu Maje Kra- igher izšla pri založbi Modrijan. Avtor je slovenskim bralcem znan vsaj še po knjigah Podivjana celina in Strah in svoboda. Tako kot ljudje so tudi spomeniki uje- ti v okove zgodovine, ki se jih zaradi spreminjanja družbenih razmer le tež- ko otresejo. Med tem, da je neki spo- menik postavljen »junakom«, in tem, da je postavljen »mučenikom«, je zelo tanka ločnica. Avtor poudarja, da se lahko vlogi »junaka« in »mučenika« kaj hitro zamenjata, in navaja številne primere. To dokazujejo rušenja spome- nikov ob spremembi režimov po vsem svetu. Spomnimo se podiranja spome- nika Sadamu Huseinu, odstranjevanja kipov Stalina ali Lenina v baltskih in drugih državah, začetka odstranjevanja kipov junakov konfederacije z ulic in javnih trgov leta 2017 v ZDA, rušenja spomenika kralju Aleksandru v Lju- bljani ob italijanski okupaciji, umakni- tve Titovega spomenika izpred Muzeja novejše zgodovine ter odstranitve spo- menikov, povezanih z NOB, z Brda. Avtor rušenje ali odstranitev sicer ra- zume, a hkrati obžaluje, saj so po nje- govem mnenju spomeniki »dragoceni zgodovinski dokumenti, saj zgovorno pripovedujejo o vrednotah naših pred- nikov, dobrih in slabih. To so znameni- tosti z močjo, ki navdihujejo vse mo- goče debate. So tudi velike umetnine, izdelane z osupljivo rokodelsko spre- tnostjo in domišljijo. Uničevanje vsega tega zaradi sodobne politike je velika sramota.« V sklepnem delu poudari, da rušenje ne rešuje naše zgodovine, ampak jo zgolj potisne pod zemljo. S spomenikom se je vedno treba soočiti in se o njem pogovarjati, kličejo nas na odgovornost in skrbijo, da »nikoli ne pozabimo na svoj dolg do zgodovine ali na svojo zasužnjenost z njo«. Predstavitev petindvajsetih spomeni- kov in obeležij z vsega sveta v tej knji- gi to nazorno kaže. S takim razume- vanjem je Lowe spomenike razvrstil v pet kategorij. V prvi so spomeniki, postavljeni junakom, v drugi muče- nikom, v tretji pošastim, četrti del je naslovil Apokalipsa, zadnjega, petega, pa Ponovno rojstvo. Vsak spomenik je odraz trenutnih družbenih razmer, kar avtor brez patetike tudi razloži. Neka- teri so pogosto predstavljani, kot npr. Auschwitz, drugi manj, kot npr. 2.000 kilometrov dolga pešpot Pot osvobodi- tve Evrope, ki se začenja v Londonu in vodi po znamenitih krajih, po katerih so se v letih 1944 in 1945 osvobodi- telji Evrope prebijali do Berlina. Za avtorja je to daleč največji spomenik v tej knjigi, saj govori tako o današnjem svetu kot o zgodovini. »Za pešpotjo se poleg zgodovinskega sporočila skriva tudi politično sporočilo – ali vsaj po- litično stališče.« Evropski svet je Pot osvoboditve Evrope potrdil kot uradno evropsko kulturno pot. Zaradi časovne omejenosti prispevka ne moremo navajati vseh spomenikov 90 Glasnik SED 63|2 2023 Knjižne ocene in poročila Milan Vogel * Tatiana Bajuk Senčar, dr. antropologije, znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; tatiana.bajuk@zrc-sazu.si. in obeležij, zgodovinskih parkov, po- rušenih krajev, ki so kot spomeniki ostali v ruševinah, kot na primer vas Oradour-sur-Glane v Franciji, katedra- la v angleškem Coventryju, uničenem v letalskem napadu, katere prošt Har- war je že med vojno pozival k spravi in sodelovanju s porušenimi cerkvami v Nemčiji. Coventry se danes imenuje »mesto miru in sprave« in je pobraten z mnogimi med vojno porušenimi me- sti, kot so V olgograd, Varšava, Dresden in Hirošima. Njegovo osrednje gledali- šče se v čast leta 1941 bombardiranega Beograda imenuje Beograjsko gledali- šče, ena od ulic se imenuje po vasi Li- dice, ki so jo leta 1942 povsem porušili nacisti, ena pa po nemškem mestu Me- chede, ki je bilo leta 1945 uničeno v le- talskem napadu ameriških bombnikov. V tretjem delu knjige, naslovljenem Pošasti, je dobila mesto tudi Sloveni- ja, in sicer s Spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, »enim najzanimivejših in najbolj pro- blematičnih spomenikov, kar sem jih kdaj videl«, pravi. »Z drugimi do se- daj videnimi obravnavanimi obeležji ta spomenik narodove preteklosti ne poskuša spraviti v figurativno podo- bo. Nikjer ni nobenega kipa, nobenih portretov ljudi, zamrznjenih v akciji. Spomenik je popolnoma abstrakten. Vendar ni zato nič manj kontrover- zen.« Po Lowejevem mnenju spome- nik nima namena vzbujati pozornosti, saj je ob zadnjem obisku nekaj ur stal ob njem in ga opazoval, a se v tem času ni nihče ustavil ob njem, da bi si ga ogledal. »Nihče ni na klinasto oblikovani stopnici na njegovem juž- nem robu čakal na srečanje s prijate- lji. Nihče se ni ustavil v senci velikih kamnitih plošč, da bi pojedel sendvič. Spomenik obvladuje eno stran Kon- gresnega trga v samem osrčju meta, toda zdi se, da ga preveva nekaj, kar odbija pozornost.« Vendar nato zapiše, da je brezizraznost spomenika verjetno njegova največja prednost, da je želel biti tankočuten, da ne bi nikogar žalil in obujal razdiralnih strasti med vojno. »Če ne pove ničesar o junakih niti o mučenikih niti o krivcih, potem je to namerna odločitev. Celo njegovo ime je namerno nedoločno. Čeprav vsakdo ve, da je to spomenik drugi svetovni vojni, je posvečen žrtvam vseh vojn.« Avtor je bil pretresen nad Hudo jamo, kamor ga je peljal Mitja Ferenc, zato se sprašuje, kaj ta »brezizrazni, ab- straktni spomenik pove o strahotah, ki sem jim bil ravnokar priča? Kako lah- ko sprejmeš spomenik iz čistega bele- ga kamna, ko pa je resnica dosti bolj umazana, skrita na dnu temnega bre- zna v slovenskih hribih?« Na drugem mestu zapiše, da če so drugi spomeniki postavljeni zato, da bi usmerjali naro- dove spomine, je ta ravno zato, da bi jih razblinil. Ena od rdečih niti knjige so tisti, ki so bili pri obeleževanju spomina na drugo svetovno vojno prezrti. Izrazit primer namernega zanikanja drugih je muzej holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu, ki ga mora najprej obiskati vsak tuji diplomat, sicer se mu vljudno zahva- lijo za obisk Izraela. Odprli so ga šele leta 2005. Na koncu labirinta razstav- nih sob je most, s katerega se vidi pa- lestinska vas, ki so jo Izraelci zravnali z zemljo. O staroselskih Palestincih v muzeju ni niti besede. Knjižne ocene in poročila Tatiana Bajuk Senčar* BLAŽ BAJIČ, ANA SVETEL, VERONIKA ZAVRATNIK (ur.): Razgledi treh dolin. Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2021, 208 str. ANA SVETEL, VERONIKA ZAVRATNIK, BLAŽ BAJIČ (ur.): Pogledi od blizu: Mladi, prihodnost in zamišljanje razvoja na Solčavskem. Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, 146 str. V letu 2020 so na Oddelku za etnologi- jo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani oživili organiziranje vsakoletnih etnoloških taborov, ki študentom in študentkam ponujajo priložnost, da se bolje sezna- nijo s prakso etnografskega razisko- valnega dela. Na osnovi sodelovanja z občino Solčava in s podporo lokalne skupnosti je nastal Etnološki tabor treh dolin 2020, ki je potekal med 22. in 27. septembrom. Od leta 2020 dalje tik pred začetkom študijskega leta sodelavci in sodelav- ke oddelka (predvsem pa organizator in organizatorki Blaž Bajič, Ana Sve- tel in Veronika Zavratnik) organizira- jo etnološki tabor na Solčavskem. Do zdaj so izsledki raziskav in razprav iz prvih dveh etnoloških taborov izšli v dveh zbornikih: Razgledi treh dolin (Etnološki tabor 2020) ter Pogledi od blizu: Mladi, prihodnost in zamišljanje razvoja na Solčavskem (Etnološki ta- bor 2021). Vsak zbornik odseva glavne teme in vprašanja, ki so usmerjali po- tek posameznega tabora. Kot v uvodnem besedilu prvega zbor- nika razlagajo organizatorji tabora (ki so tudi uredniki obeh monografij), so