Doc dr. alcš gregorc ČEBELARSTVO NA VETERINARSKI FAKULTETI V LJUBLJANI
(Nadaljevanje)
Razvojne in strokovne naloge
Zu potrebe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvsem pa za Veterinarsko upravo Republike Slovenije, izvajata Veterinarska fakulteta in Nacionalni veterinarski inštitut (VF-NVI) na področju čebelarstva oz. na ožjem področju bolezni čebel razvojne in strokovne naloge.
Razvojne naloge temeljijo na raziskovalnem delu, ki je namenjeno takojšnji uporabi v čebelarstvu. Razvoj-no-raziskovalno delo na VF-NVI poteka v okviru »laboratorija za zdravstveno varstvo čebel«. V minulih letih je bila naša pozornost usmerjena predvsem v ugotavljanje in preizkušanje različnih metod zatiranja varoe ter v ugotavljanje učinkovitosti in razvoja odpornosti varoe na različna kemična sredstva. Pomembnejša področja dela so še klinično testiranje in preizkušanje preventivnih metod in tehnik zatiranja čebeljih bolezni, testiranje in preizkušanje zdravljenja bolezni ter ugotavljanje delovanja toksičnih substanc na čebele in pojavljanje le-teh v pridelkih. O rezultatih razvojnih raziskav redno poročamo Veterinarski upravi RS, objavljamo jih v strokovni periodiki, z njimi pa na različnih predavanjih seznanjamo tudi čebelarje. Poleg tega v ok-
44 Slovenski Čebelar 2/2003
viru laboratorija sodelujemo tudi pri strokovnih nalogah v čebelarstvu, povezanih s problematiko bolezni čebel. Pomembno je tudi sodelovanje pri pripravi zakonov in pravilnikov na področju bolezni čebel in kakovosti čebeljih pridelkov, prav tako pa tudi sodelovanje z Veterinarsko upravo, Ministrstvom za kmetijstvo ter s čebelarskimi organizacijami in društvi pri pripravi programov ter izvajanju zdravstvenega varstva čebel.
Strokovno delo, ki ga opravljamo na VF-NVI je zelo raznoliko, saj se področje bolezni čebel vključuje v večino čebelarskih področij. Na različnih področjih, predvsem pa pri svetovanju v čebelarstvu, pripravi programa zdravstvenega varstva, diagnostiki bolezni, sodelovanju s čebelarsko organizacijo in Veterinarsko upravo, delujejo naši sodelavci v regionalnih enotah VF-NVI.
Področje razvojnih raziskav v čebelarstvu, predvsem pa bolezni, je tako rekoč po vsem svetu odvisno od državnih subvencij. Zavedajo se, da ima čebelarstvo v kmetijstvu veliko večji pomen, kot ga je mogoče ovrednotiti s čebeljimi pridelki. Temelj razvoja pa so sodobno opremljeni in ustrezno kadrovsko zasedeni znanstveni in razvojno-raziskovalni laboratoriji. Različne
svetovalne službe so navadno organizirane zelo racionalno in so nekakšna nadgradnja razvojnega dela v laboratorijih, saj omogočajo optimalen prenos tehnologij v čebelarsko prakso, pomagajo čebelarjem na terenu in posredujejo povratne informacije o zdravstveni problematiki in epizootiološkem stanju. Za potrebe čebelarstva v Sloveniji bomo v prihodnje potrebovali vrhunski razvojno-raziskovalni laboratorij, v katerem bo mogoče izmed številnih raziskav, ki potekajo v svetu, strokovno opravljati vsaj tiste raziskave, ki so za slovensko čebelarstvo nujne.
Obiski
V okviru dvostranskega projekta Slovenija - Grčija se je od 25. avgusta do 1. septembra 2002 na obisku na Veterinarski fakulteti v Ljubljani mudil prof. dr. George Theophilidis, avtor tega prispevka pa je bil od 9- do 20. septembra 2002 na obisku na Aristotle University of Thessaloniki (Solun) v Grčiji.
Raziskovalno delo v okviru obeh obiskov je potekalo v okviru projekta, s katerim smo pri Apis mellifera car-nica in Apis mellifera macedonica skušali ugotoviti morfološke strukture, ki vplivajo na dovzetnost za povzročitelja pršičavosti, Acarapis tvoodi.
Na Grškem čebelarskem inštitutu (Hellenic Institute of Apiculture) sem se seznanil z raziskavami, ki jih izvajajo na področju biologije in patologije čebel, ter s problematiko bolezni čebel v Grčiji.
O rezultatih raziskave ki je potekala v okviru projekta, smo poročali tudi na 6. evropski konferenci o čebelah, ki so jo v organizaciji »International Bee Research Association« pripravili julija 2002 v Cardiffu v Veliki Britaniji. Predstavili smo tudi naše raziskave na področju alternativnega zatiranja varoe (Bees without frontiers. Proceedings, Cardiff: Internatio-
nal Bee Research Association, 2002, str. 57-61 in 62-65).
Oktobra 2002 je bil v okviru organizacije APIMON-D1A v mestu Celle v Nemčiji simpozij z naslovom »Preprečevanje ostankov v medu«. Poglavitna tema posvetovanja je bila problematika pojavljanja ostankov različnih zdravilnih sredstev, ki jih uporabljamo v čebelarstvu. (ilede na zelo žgoč problem zdravljenja bolezni čebel, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo, se v novejšem obdobju pojavljajo ostanki zdravil v me-dovih, ki jih prodajajo v Evropi. (Več o vsebini te teme bomo objavili v eni prihodnjih številk Slovenskega čebelarja.)
Predstavljene so bile smernice Evropske unije na področju higiene medu in drugih čebeljih pridelkov ter rezultati opravljenih analiz, posebna pozornost pa je bila namenjena uporabi zdravil v čebelarstvu in možnosti prodaje čebeljih pridelkov v Evropski uniji. Udeležencem simpozija so predstavili tudi nekatere programe zatiranja bolezni, ki jih izvajajo v državah Evropske unije.
Aktualne razmere v slovenskem čebelarstvu zahtevajo sprotno pripravljanje in izvajanje preventivnih programov v čebelarstvu. Ti temeljijo na kakovostnih strokovnih izhodiščih, izoblikovanih na podlagi raziskav na področju patologije in ugotavljanja ostankov v čebeljih pridelkih, ter na prenosu znanj v čebelarsko prakso.
Tisk
Letu 2002 je v okviru Veterinarske fakultete izšel priročnik za veterinarje z naslovom »Medonosna čebela in osnove čebelarjenja«. V delu obravnavamo pomen medonosne čebele in njenih sorodnikov v naravi, zgradbo in delovanje čebeljega organizma, družine, tehnologijo čebelarjenja ter poglavja o čebeljih pridelkih.
gät Slovenski čebelar 2/2003 45