Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. ezna številka 20 stoiink. Izliaia: vsuko sredo popoldne in soboto zjutraj. Stanc za celo lcto 15 L. « pol Ida 8 L. « četrt Ida 4 L. 7.u inozemstvo celo leio 35 L. denarja, voina odskodnina z r(tznuni spekulucijumi in rttzočaranji. Vse to in še marsikaj drug ex a seve- do ni ostalo brez posledic za naszna- fff/. Nehote in nevede smo se priva- yli brezmiselnemu, zapravViivemu, whkenw življeniu. Deloma nrisiljeni vsli'd mnogih potov, ki so jih morali nupraviti nasi Ijudje na razne urade, delotna zapeliani po raznih razvadah, so začeli veliko bnlj pohaikovati in Zl*nemarjati vsukdanie delo, kot se je to sodilo prcd vojno. Poslcdicc so ^ začclc mtglo kazati: naša vsled vojiie žc itako razmujttnu gospodar- sfva so zučciu propadati. našc kmet- sko Ijudstvo je začelo fezti v dolgove. Pridružilo se je šc drugo gorje, ki tepe zhisti nase Brice in Vipavce: V{nska kriza. Nepoučcn opazovalcc bo mogoče rckel: satj vinske krize ni, Zü(Jnii dve leti vcndar ne preostanc !llč vina na deželi. Ta trditev ie sicer nič vina na dcželi. Vipavci in Hri- ci v jescni res nimajo več vinu, toda kako so se ga iznebili, to je drugo, u- sodno vprašanje. Pred vojno, ko smo imeli za naša vina veliko obsežnejši trg kot sedaj, so vinorejci z malo iz- jeniutni prodali svoj pridelek že pod zinio in vsega hkratu. Z izkuiričkom so plačali davke in krili druge potreb- ščine ter brez skrbi šli zopet na delo. Sedaj so pa ruzmerc docehi spreme- njene. Malokateri vinogradnik /V ta- l:o srečen, da bi svoje vino vse sku- paj in že v pozni jeseni oddal. Veči- noma ga mora pmdujati na ruzne sirani v manjših količinah. Mnogo- krat ga mora ponujat po de- žcli in ga razproda niogoče šele na poletje. S tem ima mnogo stroškov, zaneniarja doma ddo in malenkostni zncski, ki jih dobi za vino, se mil tu- ko raztepejo, da ne prinesejo nikjer Iiasku. Kcr rodi, kakor nravi prego- vor, priliku tutove, se popije po deže- li, her je vino v kleti, veliko več kot v prejšniih časih. Pije gospodar. pije družinu, pijejo sosedje, pijejo prijate- /,//. Pijunčevanje se je po nasi deželi silno razpaslo. Kjvr se pa pije, tnora biti tudi hrana močnejša. zato pravi- jo, da mcsnice po Vipavskem cvete- jo in se množijo. Zanemarjanje dela, vsesplosno zupruvljanje in razne drit- u.e razvade, — omenjamo samo raz- sipno modo — so s tern v tesni zve- zi. Naravno, da morajo v talih raz- merah izdutki presegati dohodke, da so začela naša posestva propadati. Zato doživljamo žalostno dobo, du so se mtši priprosti Ijudje privadili na me nice, da se razne tuie ban- ke vedno bolj zajedajo v našo zemljo, da poje boben. Ljudje, streznite se! Poglejte, da stojite mid prepadom! Otresite se za- pravliivosti in poprimite se varenosti! S TEM REŠITE SEBli, SVOJE DO- MOVE IN SVOJ ROD! Kaj se godi po svetu? l^ne 10. in 11. maja ima Mala an- 5unta svoj redni scstanek v Rukarc- st'ti Ncmčiji in Bol^ariji. Cehi in Poljaki se pribiižujejo. plrtoLa Hindüiiburga je sprijaznila °jjake s Cclii. Ka.kor znajo namreč Tj'>si bravci, se Poljaki niso lioteli do '"stnes vpisati v Malo antanto.Bili so s \v]\\ v hud-ili nasprotiih radi lieka- jLl"ih obmejnih krajev, ki so pripadli [re^(>in in katcre so Poljaki zahtcva- J. zase. češ da js prcbivalstvo po ve- ^V|T]i poljsko. Ti obmeini prepiri so ]r;'iali od leta 1918. do dianasnjih dni [}] tl< tiči vzrok, da se je poljska dr- ^^'«i držala1 ob strani in ni hotcla so- uclovati v Mali antanti s Cehi, .Tu- ^r(islovaiii in Ronuiui. \ zad'njem času so se pa razmcre IllC)^rio sprenienile. Nemci in francozi Se botajo na škodo Poljakom. .Ker je NcmČija prišla do prepiiča- l}l\> da se ne more nospodarsko okre- {)lt'\ ako živi v večnem boiu s Fran- cozi, so se že prod: izvolitvijo Hin- denburga nemški podlietniki začeli pogajati s francoskimi industrijalci in .lim ponujati gospodarski sporazmn. Rurska dcžcla in Alzacija-Lorena naj postaneta skupno gospodarsko ozein- 1 je francoske in nemške industrije, francoski in nemški kapitalisti naj se združijo v enotno zvezo, kj.er si bodo bratsko ddili dobičke. Za Francoze bi bil tak sporazum veli'koga» pomena, ker bi jim dal gospodarsko moč v Po- mrju, ki so ga s tako težkim srcem morali izprazniti. Zato zafitevajo pa Nemci poleg drugega, naj se popravijo državne meje na vzhodm in jugu. Nemci so pripravljeni podpisati pogodbo, v ka- tcri se odpovedujeio za vecnc; case Alzaciji-Loreni, nočejo se pa odpove- dati deželam, ki so prišle pod Polja- kc in Cehe. Tudi se nočejo odpovodia- ti Avstriji. Iz tega sledi do se Ncmčija j pripravlja na boljse case, ko bo lahko , razširila svoje ozcmlje na račuu Po- ' Ijakov in Cebov. Po 7 letnih sporih prijateljstvo. Te nemske izjav.e so Poljake zelo vzn.emirile in jih napolni'le s skrbjo poisebno radi tega, ker so Francozi začelii nekaj ci-ncati in se niso nič kaj o'dlocno postavili po robu nem- Skim zahtevam. Poljaki so začutili, da sc ne mare jo trd'no zanaj>ati na Francoze in so se ozrli zato- po novih zaveznikih. TY) ugodno priliko je iz- rabil čeko-slo\raški zunanji. minister Penes in odpotoval v glavno mesto lxiljske republike. V najkrajsem ca'sw je bil sporazum napravljen in podpi- ¦Skw. Med Poljaki in Cehi se je skle- nila trgovska pogodba, nadalje so določili, da se. morajo predložiti v bo- (';>čc vsi ])oljsko-češki spori posebne- mu razsodišču, tako da bi bile nice! obenia držpvama v nrihodnosti vse vojnc izkliuccne. Poljaki in Čehi so s!:lenili ]>ravo politic no zvezo, s kate- ro so se obvezali, da se bodo medsc- liojno podpirali proti Nemčiji, ako bi hi hotela popravljati svoje meje na škodo Poljakom aid Čehom. Oospod Beneš je dosegel enega svojih največjili političnih uspehov. Po sedemletnih prepirih in nasprot- stvih sta so dive največjj slova>nskl c-ržavi Srcdnje Evroj>e sprijaznili in zuruziii. Največji Benešev poinočnik je bil Hindenburg. Zakaj Hindenburgova zmaga je spravila do moči nemške naciswialiste. ki najbolj glasno kričijo proti scdanjim me jam. To ie Polja- ke kar pognalo v naročje Čehorn. Mali sporazum se krepi. Benes prihaja torej v Bukarest z velikim političuim kapitalom. Romu- nija in Jugoslaviia sta Benešu lahko hvaležni, da je pri'blizal tako veliko in bogato državo, kaikor je Poljska, Mali antanti. Padle so zadnje ovire za vsto-p Poljakov v «Alali sporazum«. Ako bi se priključili Poljaki, bi se zyeza raztezala od Baltiskcga^morja "preko vse Srcdnje Evrope do Črnega in Jadranskega morja. Obsegala bi nič manj ko 68 milijonov Ijudi, žive- čih na ozemliu, ki bi bilo stirikrat večje ko Italija. Ko se bodo države Malega spora- zuma gospodarsko in politično utr- dilc, bo zveza 68 milijonov liudi po- menila politično silo, brez katere ue bo mogoče v livroipi nič važnega in odločilnegaj skleniti. To velja seveda le za slučaj, da vstopi poljska republika v Malo an- tanto. Kaj jes komunistično nevarnostjo? V Bukarestu bodo razpravljali tudi o dogodkih na Bolgarskem. To je jasno, ako pomisJimo, da ie Bolgarija soseda Jugoslavija in Rumunije. Camkov je poslal zato svojega zuna- njega ministra Kalfova v Belgrad, naj omehča Ninčiča, preden odpotuje v Romunijo. Kalfov je pripovedoval v Belgradu, da je Cankova vlada ne- d'olzno jagnje, katerega so napadli krvoločni komunistični volkovi iz Rusije. Boljševiki so organizirali re- volucjo v Bolgariji samo radi tega1, da bi se razširil upor iz Bolgarije v Jugoslavijo in odondod v Srednjo Ev- ropo. Bbljševiška nevaruost je velika in če ne bodo ostale države previdne, se bodo vzdignili lepega due plameni upora v oisrčjii Evrope. Tako je pripovedoval Kalfov ter slnisil in plašil po svojih močeli ino- zemsko javnost s komuuistično ne- va most jo. Vse kulturne države naj jim pom a ga jo. Kalfov se je drznil izraziti jugo- slovanskim no^inarjem celo tako upanje: »Bolgarija je prepričana, da bo njen dosedanji boi imel za seboj simpatije in podporo vlad in naro- ¦d'ov vsch kulturnib držav.« Zahteva bolgarskih nasilnikov in krvoločnežev je višek nesramnosti. Mesto da bi vsi kulturni narodi obso- dili Cankovo politiko ljudskega zati- rania in pomagali bolgairskemu kme- tu do svobode in pravice, naj bi omi- kanc države še podprle protikmečko goujo Cankova in odobravale vse po- litičnc umore, s katerimi se. drži bol- garska militaristična in kanitalistična vlada še na nogah proti volii večine bolgarskega narodia. Komunistična nevamost je le stra- šilo, ki naj preslepi in prevara ev- ropsko javnost in služi kot opraviči- lo za vse zločine bolgarske reakcije. Pritisk velesil. Po željah nekaterih držav bi se morala skleniti v Bukarešti velikai protikomunistična zveza, kateri naj bi se priključil Mali sporazum. To bi bilo kot inaslo za Cankova. Pcxli za- ščito Malega sporazuma bi mo^la bolgarsika gospoda še dalie izkoriščai- ti kmctsko in delavsko Ijudstvo. Pro- tikomunistična zveza bi bila v korist sploli vsem fasistovskim vladam. Za- to je baje tudi Mussolini priporočil taiko zvezo. Ravno tako prltiska an- ßleska konservativna vlada na čla- ne Malega sporazuma. Bolgari se tega vesele. Romunija, ki je sprta z Rusijo radi Besarabije, hi gotovo tudi pozdravila tako pro- tikonumistično zvezo. Odločno nasprotni so pa Čehi. Nik- da r nista bila Masaryk in BencS pri- jatelia protiruskc ix>Iitike. Čehi se čutijo v sreu preveč vczane na slo- vanske Ruse, da bi nastopali proti njim., četudi so na vladi boljševiki. Slična, čepraiv bolj šibka čustva prevevajo Jugoslovane. Želimo, d'a bi v BukareStu ne pri- šlo do protikomunistične zveze, za- kaj taka politika bi utrdila v Evropi fašizem in vse protiljudske stranka in vlade. DNEVNE VESTI. Komis"arji za delitev skupnih zemijišč - imenovani. S kr. otdilokom o-d 25. januaria sta bila imenovana za komisarja, ozi- roma liodkomisarja za ugotovitev in likvidaciio skupnih užitkarskih pravic na zemljiscih va\ našo pokraiino gg. s\elni'ka de Milost in Manzoni. O vprašanju užitkarsklh pravic na sku- ptiib zemjliščih bomo poročali enkrat prihodnjič. Sile ni prav nobenc, ker čns za prijavo je do 22. maja 1926. Vtis Besednjakovega govora. na italijansko javnost. Zadnji govor našega ix>slanca Be- sednjaka o gospodarskem položaju naše deždc je izšel v posebni brošuri v italijanščinL Kakor pripominja »Piccolo della Sera« je govor napra- vil na italijansko javnost vsled svoje temeljitosti najboljši vtis. Duhovit zaključek. V Vidmu izhaja nek list »Oiornale del Friuü«, kjer odklaid,a, svoje modro- sti v pi vi vrsti znani Peter Pisenti. Ta bi najraje vse Sloveuce v solati po- hrustal. Jc pa pri teni ix)slu sila nero- den. Nek dopi'sinik »Edinosti« iz Tol- mina ie grajal nek-itere slovenske starše, ker i>ošiliajo svoie otroke v italijanski otroški vrtec. V torkovi i/AJaji omenjenega Pisentijevega Hsta se je nekdo nad tem tako razkaicil, dia ne more do sape. Pravi. da uiodri starsi bodo kljub temu pozivu šc na- prej pošiljali svoje otroke v italijan- ski otroški vrtec, ker imajo od tega Stran 2. »G0R1ŠKASTRA2A« mo nil no in gmotno korist. Na kon- cu i>a vzklikne, naj ne misli člankar (v »Kdinosti«), ki le zdaj opozorjen..., da se bo celo v otroške vrtce zana- šala jugoslovanska politika. Torej: shvL'nski stairsi, ki nj: posljejo svojih otrok v italijtwski otroški vrtec so ve- leizdajalci, ker uganjajo jugoslovan- sko politiko. Duhovitost hrez para! Piscnti si jo lahko zatakne za klobuk. „Tihotapec" v Mirnu. Ponoviio opozarjamo tia prireclitev, ki sc bo vršila v Mirnu. Pripominja- mo, da bo začetek ob 4. uri in ne ob 3. kot je bilo pomotoma javljeno v zadnji stevilki našega listn. Vozni red. potniškega voza (žardinijere) Tol- inin - Sv. Luci.ia (postaja) od 5. maja dalje: Odhod iz Tolmina ob 5. uri zjutraj in 18. uri zvečer. — Odhod iz Sv. Lu- \ cije (postaja) ob 8. uri zjutraj in ob 19. uri zvečer. Nova ustava v Rusiji. Osrednji izvršilni odbor ruskih so- vjetov proueujc nov načrt ustave. Po noivih dolocbali bo smel vis'aikdo usta- navljati privatim podjctia. Doslej to ni bilo d'ovoljeuio. Važne spremembe bodo sklenjene tudi glede volitev. Podjetniiki, ki so imcli v svo'ii službi tuje delavce, niso iineili volilne pra- vice. To sedaj odpadc za zcinljiškc posestnike. Le v tovarnali mora biti še domače delavstvo, siccr zgu'bi to- varnar volivno pravico. Pač ]>a bodb imeli odslej naprej le oni inozemci na niiskib tleli volivno pravico-, ki jib doinača dfžava vsled političnib zlo- činov pre-ganja. Prugače ne. Francosko ljudstvo proti militaristom, Dne 3. t. m. so se vršile v Fralnciji občinske volitvc. 38.000 obein je vo- lilo svoje zastope. Tc volitve so v Franciji veiikcga političnega pomena, ker volijo semitone občinski sveto- valci (v celi državi jih je okroglo 430.00U). Ljudstvo je glasovalo ve- čiuoina proti desničarskemu bloku v prid socialističnim strankam. Hcrriot je zopet izvoljen za župana v Lyonu. Pobiti so pa. znani militarist Poinca- re in komunisti. Pri prihodnjih vo- litvali v senat bo torej najbrže nekaj spremembe. Desničarski senat ne bo morda več y vednem navzkrižju z bolj socialistično poslansko zbornico. Država v nevarnosti. Podprcfekt v Bocnu na južneni Ti- rolskem je ukazal zapreti za 8 dni kujigarno »Tyrolia« (slična naši Ka- toliški knjigarni), ker je imela v iz- ložbi razglednice z napisorn »Tirol« inesto z uradfniin »Alto-Adige«. Ker je podprefekt rešil državo nevarno- sti, bo goitovo odlikovan. V drugi suknji. Za obeinskc volitve v Zagrebu so si Radičevi pristaši izibra'li spet novo ime. Njih blok se zove »Iirvatsko - socialno napredni blok«. Ima.io naj- bržc precej bogato zalogo takili »oblek«. Za privatne uradnike. Kowisija za razsojanje sporov v privatim - uradniškib vprašanjih za goriško, gradiščansko in idrijsko okrožje bo pričela delovati 15. junija t. I. Razprave se bodo vršilena Korzu št. 29, I. nastr.; pisarna/se pa nabaja na inagistratu soba St. 19. Zdaj je pa dober. Mussolini je prewedil vrhovno vodstvo armade. Glavno besedo inia zdaj načelnik glavnega. .ueneralnc^a štaba pri vseh treh oddrlkih; uka- zuje čez sile na kopnem, morju in zrakiii. Upravne annadiiu" zadeve bo imel v rokah nnjbrže minister za na- Todno obrambo. Za iiačelnika glav- negLi generalnega štaba je bilo več kaiididatov. Najbolj je izlivalo faši- stovsko casopisjc svoj srd na genc- rala Badoglio. In glej, čudo; ravno ta, ki ni fašist, je dobil to inesto. Zdaj je pa odstopil še morna>riški mi- nister Thaon de Revel, čl\š, da si ne bo pustil pri vojnib ladjah ukazovati od pehotnega generala. Ali je Mus- solini potegnil svoje oprode ali so vsi skupaj jjotegnjeni? Bratci se tepejo. V Rimu sta prala svojo cast s sab- ljami dva fašistovska veljaka gla.vni tajnik fašistovskib delavskih zvez Rossoni in fašistoviski novinar Suc- kert. Ko je začela teči junaška kri, so ju zd'ravniki ločili. Poniirila se pa še nista. TR2NF GENE V GORICI. Cosnik kg L. \2—14; šparglji L. 5—6; kislo zelje L. 1.40—1.60; kore- nje L. 0.60—0.70; čebula L. 1.40-1.60; fižol L. 2.20—2.40; koks L. 2.80—3.0; krompir L. 0.70—0.90; grail L. 4 d,o 5; kisla repa L. 1.0—1.40: radič L. 1.80—3.0; špinača L. 0.60—0.80; vr- zote L. 1.0—1.40; jabolka L. 1.80 do 3.0; sulie češplje L. 5—7: rnaslo1 L. 17—19; mleko liter L. 1—1.20; jajca kos L. 0.45—0.50; seno q L. 22—24; slama L. 23—25. Kaj je novega na deželi? Solkan. Pri nas se je ustanovila na evetno nedeljo podružnica »Zelenega križa«. Sedež podružnice je v prostorih g. Alojzija Mozetiča. Važnosti te sama- ritanske ustanove meinda ni treba na- tanko opisovati. Vsak Solkanec do- bro ve, koliko dobrega ie storil rav- iio Solkancem ob raznili nesrečali »Zcleni križ«. V kratkem bodemo i- meli v sedežu podfužnice obvezoval- nico, kjer dobi vsak brezplačno prvo pomoč ob poncsrečeuju. Radi člove- 1 koljubja, ki si ga nalaga naša po- družnica, uljudno vabimo vse, ki jim je sočutje do svojega bližnjega v nesreči pri sreu, da se včlanijo pri podružnici. Prijave sprejema vsak dan in vsak čas blagajnik Amijat Mozetič. Solkanci, pokažimo, da res razunienio namen »Zelenega Križa«, zato pricakujenio, da ne bode v Sol- kanu družine, ki bi ne irnela člana v »Zelenem Križu«. * V četrtek dnc 7. majnika so bili zbrani v občinski dvorani v Solkanu zupani in komisarji iz Solkan a, Gr- garja, Trnovega1, Bat in od drugod, dia imenujejo za okrožje imenovainih občin, ki bi iinelo sedež v Solkanu, živinozdravnika in inženirja. Za usta- novitev inženirskih inest za posamez- na okro'zja se sklicujejo na nek ukaz pristojne oblasti. Nismo proti iin.eno- vanju živinozdravnika, ki je res po- treben, a ta bodi znuožen tudi sloven- skega jezika, da zamore občevati z Ijndstvoiu. Kaj je pa trefoa tern obči- nain inženirja, nam ni znano, saj vend-ir vocli vsako javno delo v vsaki 0'bčini inž^nir, ki je imeiiovan od pri- stojne oblasti. Za podsipanje cest pač ni treba stalno drago namcščenega inžonirja. Večina povabljencev je bila proti imenovanju inžcnirja. kar je i- mela. i>ovse(m prav! Le1 kornisar Mo- zctič s tajnikorn se je poitegoval, naj se inianuje poleg živinozdravnika tucli inženir. Morda mislita g. komisar in tajui.k spraviti na ta stolček sina g. tajiiika solkauskega, da bi vlekel mastno plačo za opravljanje poslov, ki jih ni, in ki jih tudi nikoli ne bo? Mogoce pa mislijo porabiti inženirja za reguLacijo Solkana. To tudi ni mo- goce, ker regulacijo mora' izvesti dr- žava po regulaeijskem iiačrtu. Za po- višanje dtivkov vsake vrste. inenda tudi ni treba inženirja! Iz Čiginja pri Volčah. V nedeljo 17. maja priredi tukajšnji »Prosvetni krožek Selo—Kozar§če— ČigLnj« veseli.co z zelo zanimivim s]io- redoni. Igra se na Čiginju v prostorih g. Hrasta štev. 28. Vabi k obilni ude- ležbi in se priporoča zlasti vsem so- sednim izobraževaluim društvoni odbor. Sv. Lucija. V sredo 0. t. m. se je zaključil pri nas jzseUeniški tečaj, katenega je ido- sečalo 17 gojeneev. Prediava-nia so se vršila vsak pondeljek in jih je bilo vseb s/kupaj 14. Imel jih je inž. Col- larig iz Trsta in so se nanašala na te- sarsko stroko. Kljub teinu. da so se vršilapredavanja v italijanščini, je do- segel tečaj precejšen uspeh. Opazilo se je to laliko pri izstavljenih risbali in drugih izdelkili ter tudi pri izpito- vanju. Zastopnik ekscelence De Mi- ehelli, voditelja to«adevnega urada za celo drža«vo v Rimu, ki je prišel nalasč k zakljiičku tečaja, je bil z uspelioni zadovoljen ter je povdarjal, da .se. bodb slični tečaji ponavljali ter ra-ztcgnili na mizarstvo in mehanične stroke. Iz Breginja. F^o doilgem dcžju je vcndarle na- stopilo tudi pri nas pomladno vre- me. — Naš g. učitelj Šturm je bil te dni premeščen iz Logov pri Breginju v Podgrad. — Druga leta je naše Ijudlstvo že prve dni pomladi roma- lo trumoima na razne kraje. da si kaj prisluži za zimo. Letos pa. — zlasti iz Nemiske Avstrije, — še zdaj niso došli vidirani potni listi, in zato naši delavci še vedno nestrpno čak.ajo do- rr; a in le mal'o jih je do sediaj odslo na ddo. — V nedeljo, dtne 3. maja. kinalu popoldne je bilo' opaziti na obrazu naših otrok veliko veselje, pü ne le iz Breginja, ampak tudi iz Lo- grw in Sedla je prišla mladina. poseb- no šolska, da se vdeleži veselice, ki jo je priredil »Marijin vrtec« v Bre- ginju. Poleg treh pesmi.smo slišali tri lepe deklamacije, da lie igro v treh dejanjih »Deklica s tainburieo«. Nastop dekli'c »Marijinega vrtca« jc bil. tako lep, da so bili poshišalci ginjeni. Kai' razočarani so bili, ko ie začela dbklamirati 4 letna Panica. hčerka našega g. nadučitelja. Nič ni se ustrašila, nič ni zgrešila. Tudi pe- tje je šlo dosti gladko. Igra je bila lc- p-.\. Tu pa tarn so otroci nekoliko pre- naglo govorili, a na splošno je bilo navzoče öbcinstvo zelo zadovoljno ^ našiini mnlimi, pridniini igralci. Le tako naprej. vrla mladina; poštena zabaiva ni nobenemu zabranfena. Vrtojba. Pnc 5. uia-ja si je majniška Kraljica utrgala prvi evet iz našega »Mariji- nega vrtca«. Izbrala si je Parma Žii- moiiid, ki je bil od prvega sv. obha- jila do prve n edel je v mesecu maju. ko je opravil: svojo pobožnost še v cerkvi, zvest Marijin otrok. Bil ie inirnc, poiiK/ne narave, pobožen že iz doinačc hiše, priden v soli in vzgled otrokom v »Marijinem vrtcii'<: Uciteljstvo in učenci so ga spoštovali zaradi nežnega značaja. zato je bil tudi pogreb dokaz verskega prepri- čanja, ki ga je 13. letni decek tako lepo gojil. Naj bi si nasai slovenska mladina zbirala zakladov za veöno življen.ie po vzgledu polboznega Pu- rina! Živel je malo časa, toda veliko si je zashižil! RenCe. Sklep strokovne nadmljevalne sole za zid'.)rje v Renčah bo v nedeljo 10. t. m. ob 10. uri zjutraj. Ob tcj priliki se otvori razstava šolskih izdelkov. Vabimo občinstvo k vdeležbi. Šempas. Otroška veseliea, 'ki je bila pri nas pretečeno medeljo, se je sponesla zelo lepo. Popadalo je posebno u'braiio petje otroških grl; e.no i>esem »Roža za Marijo« so morali otroci celo po- noviti. Tudi igra dečkov, ki je hicala grdo navado pobiranja jajc tičkov in gnezd. je radi svojega resničnega^ in podučnega ozadja kakor tudi dobre- ga podiajanja izzvala obilo priznanjai. Zadnja točka: »Letni časi«. živa slika s petj'em, je očarala občinstvo. Raz- ličnc barve oblek rnesecev in kraljice letnih časov so povečale lepoto te slike. Petje je bilo ubrano in lepo po- Tu na tem le potu me je vrag premotil. Spisal Peter Rosegger. Podumacil Zag or ski. »Seveda bo trcba nekaj ukreniti,« je oidgovoril Nande. »zdaj pa glejva, da naglo stopiva.« Radti bi bila počivala tarn ob le- ščevju. Prosila je ženina, naj ji odre- že leskovo paJico; želela je imeiti spo- Tiiinek na današnjo pot doinov. Z naglico je odšel in je z enim rezoin odločil najlepšo, najvitkejšo palico. »Pred vsem, to že vidlnr, ti nioram kupiti bolj pripraven žepni nož,« je opomnila. »Prav neroden nož nosiš s seboj.« »Včasi že prav pride,« je odgovo- ril in šla sta dalje. V domu so bili veliki ogledi. Mla- dega gospodiarja so peljali po hlevih, slirambali, kaščah; vse je kipelo od obilja. Slednjič mu je Tinčka namig- nila, naj pogleda skozi vrata. ki so bila za dva prsta na stroke* odprta, v spalnieo. Hotel je vstopiti; pa mu je pored no zatisnila vrata. Ko je prišla ura za kosilo. se je Nande opravičil, da ne more ostati. Pejal je, da inora poskrbeti še za važne priprave za poročni dan; mo- goce da bo prišel popoldne. Šel je, toda ne zato. da bi izvršil priprave, temveč da odstraui oviro, če bi bilo treba. Ce bo držala besedo in pris'la, zdaj je čas za to. -— SC'l je navzdo'l proti skalnati ožini >-Pri žalostni Materi«. Tu skozi mora priti. — Tu mlrno ne sme iti in če bi jo moral na rokah nesti nazaj v ^mihel. Že enkrat hočem poskusiti zdobra. Ce je kača, jo moram ukrotiti z obljLibami; če je kamen, jo moram raztopiti z ouim žarom, kateremu se nobena ženska ne more ustavljati. Vse zastavim v to, da bo tiho. 2e je skoro poldne; se je najbrze premisli- la. ßoijsa je kot se dela: tako bo ime- la vse življenje v meni prijatelja. — V skalnati dolbini pod znamenjem je sedd na kup stolčenega kamenja. Strmel je tja čez v sivo skalovje, od katerega je pršela rosa iz valbv gor- skega potoka, ki so skakali s-podaj mod stenami in čermi. Iznenada pa je začul korake. Marica. Naglo se je dvignil in ji je zasto-nil pot. Obstala je in ga ie porogljivo gle- dala. » To sein si mislila, d;i me bo nek- do tu čakal,« je rckla. »Svetujem ti prav^Nandc.pusti me, da grein svojo pot!" >-Če hočeš na Mrakovino, potem to nikoli ni tvoja pot!« »To pa hočem videti!« je zi'.klica- la in jc dviguila samokres. Za trcnutek se je umaknil. »Tako hočeš nicnc?« je zasikal in se ie srdit N'rgd na deklico, Strel je počil. — »Moja ljubica!« je liropcl in se bo- ril z njo. >Zalx)di me!« je zaječala. >Tega. mi ni treba. Tako je bolje!« In z divjini zamahom jo je vrgel čez ograjo. En sam udarec spodaj v skalovju — in voda je gučala dalje dailje. — Nande se je spustil v tek navzdol po poti in poitem po bregu v grmovje. Pva kincta sta se naglo bližala^ »Strel je padel in tu je nekdo sko- cil v grmovje.« > Sledove krvi tudi vidim. Nekaj se je zgodilo. Tolovaja moramo ujeti.i< Nande je ušel. Snel je robee z vra- tu in si je ovil krvavečo roko, ki jo je strel oplazil. da ne bi rdeče kaplj^ izdalc sledi. Videl pa je. da jc vsega konec. V bajti stare botie v gozdu se je oglas1!, je zavpil stariei par grozovitih besed v ulio, je z enim samim rezoin odločil pas od njeueiga oprtnika — in ie z ujini odhitel. §e isti dan ga je našla neka po- potna žena iz Ravni \r vejevju smreke mrtvega. Na Ixjljavi debla so stale besede, ki še danes uiso zabrisane: Tu na temle potu me ie vrag premotu. »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. dta.no. Splošna sodba zbranih star- šev in sorodnikov otrok ie bila hva- ležna zai tukajšnc učiteljstvo, 2t jako> pnjazno lice, z dniRo se jc pa. ohranil starinski six)inenik in daileč oikro^ priljubljena cerkev vsemn ljudlstvti na Kanalskem. Obe ccrkvi sta dobili tudi novc zvonovc. Da sta se ti dve cerkvi dokončaJi, «re posebna zasluga goisp. Iiitf. D'O.r- lando coinrn. Ernies, ravnaitelju »Uf- ficio Ricostrtizioni« v Goriei kakor tudi ^g. ing. Dorcich Riha/rchi in ing. Caccese Francu, ki so napravili vsc notrcbno, da smo prišli spet do po- Štenih cerkev in so gledali nato da so popravili tudi vse napake, ki jih je napraivil vojaški ženij, ki je prvot- no popravljal cerkev v Avčali. Bodi jim izrcčcna torej na tem niestu is- krcna zabvala. Poljubinj. Izoibraiževalno društvo v Poljubinjn javlja tem potom visem bratskiin so- sednim društvom kakor tudi slav. občiiistvu, da ponovi due 10. t. in. ofo 3. nri pop. dramo J. Jalena »Dom« z vsem ostalim sporedom. Ker mnogi niso dobili pri zadnji prireditvi pro- stora, tein potom vljudmo vabiino, da posetite to leno prircditev. Ozeljan. Fantje naborniki so se hotel i po- staviti in so priredili na »Petračali« pies v nedcljo, da pokažcjo koliko lir ie šc vedno v njili žcpili. To narodno delo so podpirali mmogi udclcžniki iz Sempasa, Oseka, Ajševice in Voger- skega. Oostilničar je pa skoraj za- stonj točil sla'bo vino in skrbel, da hi fantoni ne ostalo preveč cvenka v žepu. Ostalo jimi je pa vendar še za Pondeljck za harmonikarja, s katerim so rjovcli celi dan okrog. Omenjamo, da jc to že tretji pies po vcliki noči v nasi okolici. Idrija ob Bači. Due 26. aprila sino inidi prvi na- stop našega društva. Pokazal je kaj zna tudi naš doniači pevski zbor pod vodstvom g. Kosmača. Nismo niti od d'alec pričakovali, da se bo> na- stop tako do'bro obnesel. Najbolj nas iö pa vcselilo, da smo imeli v svoji sredi tudi g. Terčelja iz Oorice. Zna- ni burkež Franci Bnituz je pa s svo- Jirn saJjivim. Jakom vse, spravil v do- to ro volio. Med odmori so svirali zelo dobro tamburaši iz Podmelca; vsa cast jiin! Upamo, da homo niogli še kaj pokazati v zadovoljstvo udele- ženccv, sebi pa v cast in ponos. Deskle. Strahovita. nesreča se je zgodiia dne 1. maja pri tovarni ceimenta. Pelavca Mnriniea Franca iz Deskel te pasi povlekel pod kolesja ter mu zdrobil vse telo. Ko so ostauke polo- žili v krsto, so nesrečneža prepeljali na domace pokopališče. Pogreb se je vršil 3. maja; vdeležilo se ga je mno- So ljudi iz okolice. — Isti dan so ka- lal&ki fašisti snet oživeli svoje stare navade. V Anhovem so se spravili 'lad nekega f.'inta in ga pretepli. fire- mo nazaj v stare case. Št. Viška gora. Ker me sumnieijo, da sem jaz pisec dopi.sa pod tcin naslovom v 33. štev. *Oor. Straže«, izjavljani, -da jaz s tern c'(>pisom nisem v nobeni zvezi. //f. Pink — Pečine. Opomba med.: Potrjujemo. Iz Loma. Prosvetno društvo »Sloga« v Lo- ^u vprizori dne 24. maja ob 3. uri ^PoM'ne tridejanko: »Krivoprisež- j!ik« v sodtmih slikali. Igra je polna '^ih prizorov, pa tudi pretresljivili ^omentov. Nastopi tudi pevski zbor ^ Lajovičevo: »Kiša pad'a«. Adaini- cevo »Ciganska«, in »Po vodi plava«, *er VodopiA^čevo »Pojdimo spat«. Sosedinja društva so naprošcua, da ta dan ne prirejajo veselic; ob enem so vsa društva in Ijubitelji izletov iskre- no vabljeni. Iz Štanjela. Naša vesclica je prav lepo vspela. Vdeležba je bila večja nego smo pri- čakovali. Prišli so gledat našega »Rc- pošteva« iz Koinna, iz Rihenberga, iz Šmarij, iz Oaberja, iz Branice, iz Ooč, iz Štjaka, iz Koprive, iz Kobj> glave in celo iz St. Vida. Videli smo tudi zastopnike iz Oorice in Trsta. Raid/i nestalncga vremena se je vese- lica vršila v graj.ski dvorani mesto na grajskem dlvorišču. Na splošno že- ljo občinstva se bode pona-vljal »Re- poštev« v neddjo popoldne v isti grajski dvorani. Naše društvo gre odlocno naiprej in se prisrčno zaliva- ljuje za nepričakovano vclik obisk vsem Lideležcnceni. Idrijske novice. Cirkveni konct'ri. V nedeljo 17. t. in. ob S. uri zvcčer bo priredil idrijski cerkveni zbor prvi cerkveni koncert. Olavna točka spo- reda bo: cerkveuo leto v sveti pesmi. Ce bo številni zbor — 13 sopranov. 12 altov, 9 tcnorjev in 20 basov - dub- ro rešil svo'jo nalogo, bo nazorno pred nanii vsa zgodovina človeške bedc in božje ljubezni. Hrcpenenju adventa bo slcdilo veselje božiča. žalosti in trpljenju posta zmaga velike noči. Pričakujemo, da se bosta- mesto in oikolica prvega cerkvenega koncerta številno udeležila. Vstopnlna: sedeži 5 L, stojišča 2 l., stojišče za učence vseli šol 1 L. Širite ,6or!ško Stražo'! GOSPODARSTVO. Zopet nov davek. Kr. odlok od 30. dec. 1923. št. 3062 je uvodül nov davek in siccr dopol- nilni 'dlavck na d'ohodke. Novi itali- janski davek je zelo podoben starcmu avstrijskemu osebno-doliodninskemu davku. Stopil je v velja»vo s 1. Januar- jem 1925. in davčne napovedi za ta davek bo treba vložiti do 31. maja 1925. pri davkarijah. Kdo bo plačeval ta davek? Enakost med starim avstr. osebno- doliadininskim davkom in novim dav- kom na dobodok je posebno v tem, da bodo plačevale ta novi italijanski davek sumo fiziene osebe. Tega dav- ka pa ne bodo plačevale zadruge, društva, trgovske in delniške družbe. Pač pa morajo posainezne fizicne osebe tird'i od1 dohodkov, ki jih imajo od dividend in drugih dohodkov pri družbi, plače<\raiti doixjlnilni davek na dohodek. Od katerih dohodkov je treba plačati novi davek? Od vseh dohodkov, ki jib ima ita- lijanski državljan v državi ali >pa v inozemstvu, mora plačati ta davek, če ima tudi svoje bivališče v Italiji. Ta davek morajo plačati tudi iuoizcmci. Tega davka so prosti le italijanski državljaui, ki imajo svoje bivalisče in svoje dohodke v inozemstvu. Davek sc mora plačati od vseli döbodkov: iz zemljišča, stavb in iz premičnega preniozenja. Kdo in kaj bo napovedal. Niliče iii diolžan napovedati tega davka, če ne prcscgajo njegovi čisti doliodki lir 6000 letniib. Prizadeti davkoplačevalci, ki bivaio v Italiji, morajo napovedati do 31. maja 1925.; oni, ki bivajo v inozemstvu pa do 31. julija 1925. Napoved mora vsak pri- zadeti d'avkoplacevalec sam napravi- ti. Stranka jc dolžna napovedati tu- d'i dohodke. žene, mladolctnih in ne- samostojnih otrok ter sorodnikov, ko gre za skupno upravo premoženja. Za napoved dobijo davkoplačevalci po- sebne vzorce pri davkarijah, oziroma* pri žnpanstvih. Kako boš napovedal? Na posebnem vzorcu boš izpolnil svoje iine, priimek, bivališče itd. Na 2. strani napovedi se vpišejo dohodki od nepreiničnin in sicer do- hodki iz his in zeinliisč; katastralni dohodek se mora trikrat ponnnožiti. Na 3. strani se vpišejo dohodki od preiničnin in sicer dohodki iz obrti, od obligacij in drugih vredndstnih pa- pirjev obresti iz hranilnih knjižic, obresti od jyjsojil in event, nrejemki, ki jih do'bi stranka kot iislužbenec pri kaki tvrdki. Na 4. strani se vpišejo odhitki in sicer a) razne vrste davki. d'rza'vni, deželni in občinski, obresti od vknji- ženih dolgov; b) premije od zavaro- vanja proti požigu, za življenje; c) prispevek za bolnisko blagajno; v) prispevek za penzijski fond; d) izgu- ba in sitroški, ki so bili potrebni, da je prišel davkoplačevalec do svojih dohodkov. Nadalje se vpiše družinsko stanje. Mod! odbitke se šteje tudi -- izvzeinši moža in ženo — za vsakc- ga člana družine ena- dvajsetinka skupnih dohodkov. Ako dohodki, od- števši od'bitke ne dosežejo 6000 lir, je stranka prosta tega davka in ji ni treba predložiti napovedi. 1 )rž. uradnikom in umirovljencciu pa ni treba predložiti daVČne naipovedi, 6e nimajo zraven place ozir. penzije še najmauj 1000 L postranskih do- hodkov z otroci in zeiu> skupno. Pod-atki glede nekaterih dohodkov sc lahko posnamejo iz zad-nje cartele clci pagainenti v katerih je naveden obdavčljiv dohodek reddito impoiri- bile. — Ugotavijamo, da ie vlada sklenila, dla se bo računal dopolnilni dohod- ninski davök letos odi I. julija dalje. Novi davek je progresiven. Naj- nianjši obdavčljivi d61rt)'d'ck ie 3000 L. Od 3000 lir S3 plača 1 odstotek dav- ka> za dohodek od 1,000.000 lir 10 od- stotkov. Tajuištvo Kmetsko-del. zveze iz- polnjuje tozadevne napovedi, prizade- ti pa morajo prinesti vzorce. Tajništvo K. D. Z. v Gorici. Kaj bo s trgovsko - obrtno zbornico? V letošnjem lctu bodo volitve v tr- govsko - obrtne zbornice v novih po- krajinah. Tudi goriška trgovsko - obrtna zbornica bo najbrze letos iz- volila novo vodstvo. Zato pozivljamo prrzadete sloven- ske trgovce in obrtnike, da poskrbe pravočasno za vpis v volilni imenik. Le kdbr bo vpisan v volilnem irneni- ku, ho lahko volil. Prošnjo za vpis v volilni imenik je treba vložiti do 15. maja 1925 pri anagrafičnem uradu (soba 35 na dvorišču) v Oorici. Pro- silec, ki ni vpisan v imejiiku za po- litične volitve v Gorki, mora priložiti potrdilo pristojne občine o tem vpisn. TajniStvo Političnega društva »Edi- nosti« v Oorici ie pripravljeno opra- vičeuim strajikam sestaviti tozadevne prošnje. Darovi. (\. B. Martclanc in g. E. Zajc sta nabra- la v Bukovici, na Volčjidragi in Vogerskcm 24H lir 80 st. za osirotelo družino pok. An- clrcja Pajta iz Renč st. 30. Naj hi sc našli blayi posncmovalci! Za Slovensko sirotišče: N. N. iz Pcvmc 80 L, D. F. 2 L. Hvala! Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. V. Rijavec, Črničc. Venn je bila prizna- na pnkojnina pod št. 1023652 in Vain jc tudi žc denar nukazan. 2. N. l\, Gorica, Via Croce 6. Vam je tudi priznana pokojnina pod št. 1020274. X Plot, Gorica, Via Raffut. Priznana Vam jc pokojnina pod St. 1023320. 4. K. D.. Rcka. V Vaši zadevi bomo po- srcdovali. toda uspelia Vain ne morenio za- iainčiti. r>. P. /., Stjak. Ko se z^lasite oscbno \' tajiiistvu. sc do^ovorimo. f>. N. I., lilrija st. 553. Od občine dobitc prcpis dopisa podprcfekturc. Pošljitc kra tajiiistvu, da Vam napravi rckurz. 7. As. J., Gorica V. C. S. Zglasitc se oseh- no v tajništvu. •s. /''. A., Trnovo. Ali sta vložila inicnova- na prošnjo? Cc nista do dancs vložila pro- šnjc, je rok že prctckcl. 0. /(. t\, Kncžu. Ko dobitc nejjativni od- lok. pošljite g:a podpisaiiL-rnu tajiiistvu, da Vam sestavi rckurz. Tai-iiištvo. Redni obeni zbor Kmeöke posojiliilce v Komnu reg. zadr. z neom. jamstvom se bo vršil dne 21. maa 1925. v žup- nišču v Komnu ob 4. uri popokfne s sledcčim dnevnim redom: 1. Poročila naoclstva' in nadzor- stva. — 2. Odobritev računa za leto 1924. — 3. Slučajnosti. — Va-bljeni so vsi zadružniki. V slučajn nezadostne- ga števila člauov, se bo vršil občnl zbor na podlagi § 33. zadružnih pru- vil pol '.ire kasneje z istiui dnevnim redom. Naielstvo. Poslano.*) KSančanonn v pojasnilo. Sli.šal sem, da se ljudstvo zgraža nad mano, čes, da nisem hotei izvršiti prošenj za vojnc dajatve. Nočem trditi, da ni to resnica, toda nc popolna. Jaz sem to odklonil edino Vašim gosp. občinskim starešinom, in to iz upravicenega razloga, ki Vam je splosno znati. Pripomi- njam le, da je sejni zapisnik, t. j. sklep glede zgradbe občinskega doma, podpisan lastno- ročno od gospoda podžupana, kateri je ener- gično trdil, da se o tem v seji sploh ni raz- pravljalo. S tem, se razunie, je meni očital zlorabo sluibenega poklica. Kaj naj si člo- vek misli, ko sliši, da občinski tajnik brez privoljenja starcsinstva sestavlja sejni za- pisnik V Vcdite tu je vzrok. Ostalim strankam sem bil na razpolago, ter bom tudi še na- dalje. kolikor bom zmožen. Semolič Albin, začasni občinski tajnik v Brestovici. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja urcdništvo samo v toliko, kolikor zaliteva zakon. Valuta. Dne 7. maja si dobil : za 100 franc, frankov 126.50 do 127.— Lir za 100 belg. frankov 122,— do 124.— Lir za 100 švic. frankov 470.— do 472.— Lir za 100 češ.-slov. kron 72.— do 72.50 Lir za 100 dinarjev 39.35 do 39.65 Lir za 1 sterling 118.10 do 118.30 Lir za 1 dolar 24.32 do 24.47 Lir za 1 zlato marko 5.77 do 5.82 Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0348 Lir Beneške obligacije. Dne 7. maja: Srednji kurs L. 78.55, v Trstu 78.10; v Milanu 78.75, v Rimu 78.40 L. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Rosso« 26. maja /925. Iz Qenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 16. maia /925. »Principessa Maria 27. maia /925. Iz Qenove v Bnones Aires 19 dni. Iz Oenove v Buones Aires v 13VL 'lneh. v Avstralijo: »Re d'Italia« 15. maja 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle st. 4. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko priniBFijB DL 9. DEFIOHi Ö GORICI, CÖRSO UITT. EM. III. St. It SFRE]LJüin OD 9 - IZ Hi Z -1 NAZNANJAMO, da smo na novo otvorili staro-znano Rostilno, prej »Pri Lizi«, Via Cappuzzini žt. 2, se- il a j Levpušček. NA NOVO SriZIDANA Hl^A je na prodaj v Vrtojbi. Naslov pri u- Pravi lista. Stran 4. »G0R1SKA STRA2A< ZAHVALA Javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš preljubljeni sinček DARIN ŽIŽMOND v torek, due 5. maja t. 1. v 13. letu svoje starosti mirno v Gos- podu zaspal. Pokopan je bil dne 6. maja na domačcm pokopa- lišče v Vrtojbi. Zahvaljujemo se obenem vsem sorodnikom za iskreno tolažbo, učiteljskcmu zboru, šolski mladini in številnemu občinstvu za sprem- stvo, „Marijini družbi" za podarjeni venec ter č. gosp. vikarju za skrb in poslovilni govor. Bog bodi vsem plačnik ! Vriojba, due 6. maja 1925. Žalujoča družina Žižmond. Gostilna in trgouino ob prometni glavni cesti v predmestju Ljubljane z enonadstropno hišo, go- spodarskim poslopjem in gostilniškim vrtom se z opravo vred proda.- Cela hiša takoj prosta. Cena 140.000 lir. Staroznana gostilna, lepa lega, ugodna prilika za dobro eksistenco. Vprašati pri gospodarski pisarni Tribuč, Ljub- ljana-Glince. NA PRODAJ je že rabljeno polii- štvo, kakor tudi razne preproge. Pre- progar v ulici sv. Ivana 5 — Gorica. 1ŠCEM NUJNO dva poštena, z-dra- va iu popolnonia izurjena krojaška ¦pomočnika za trajno delo. Ivan Ker- tdj. krojačiiica, Ajdovščina. Svilorejci pozor! V Katoliški knjigarni v Gorici dobitc preluknjan papir, ki se rabi pri prekladanju sviloprejk iz spanja. Priinarij kirurg Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseuči- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 ure popoldne Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. Pozor! Pozor! Kdor hoče biti elegantno in moderno oblečen ! Kdor hoče imeti blago iz Čeških in domačih tovarn ! Kdor hoče imeti obleko po najnižjih cenah ! Naj se obrne na trgovino manufakturnega blaga združeno s krojačnico prve vrste, na Travniku St. 17 (Piazza della Vittoria), tik kavarne „Evrope", kjer bo gotovo najboljše postrežen.------------------- Priporoča se slavnemu občinstvu iz mesta in dežele kakor tudi preč. duhovščini. ------------ G. Zotter, krojaški mojster Dobro znana trgooina pri pokritem sadnem trgn Struchel & Paludetto Gorica - Corso O. Verdi 7 * Gorica Naznanja svojlm odjemalcem, da ima v zalogi mnogo novodošlega blaga za pomladanske in po- letne obleke, kakor tutcli srajcc, kravate, nogavice, naramnice, I.t.d. - na izbero vsem. Lastna krojačnica. Prlporoča se Struchel & Paludetto Teod. Hribar (nasio - Gorica CORSO UERQä 32 - - (hiša Centr. Posoj.) VEliha zaloya csshega pistnü iz znans tmm Regenchart S ftaymann, vsaho- ursfno blfltjo za poročence Hakor tudi veliha izbira moShEp in zens.keya sukns. BBayo soiidno! Gene zmerne! „Mundlos" šivalni stroji „Görickeu dvokolesa — — — belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehonično delawiica, Fiozzo Csvour šfev. S. ER»1" ozdravljena z najnovejšim pasom BROOCK Mirodilnica in dišavnica E.Grapulin-Gorica naspr. Ijndskemu vrtu, Corso Verdi 27. PO DRUČNICA Ljubljanshe hreditne banke v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon St. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje.------- Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršuje sploh vse v* bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. Andrej Mavric - Gorica Via Carducci 3 <«ii !> VltÄ Carducci 3 Velika zaloga manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, hlačevine, zefirja, perkala itd. — Velika izbera češkega platna in raznega perila, kakor tudi gradba za postelje, volne, žime, bombaža, morske trave ter izgotovljene štramace. — Velika zaloga zgotovljenih oblek po vsaki meri posebno pa za birmance. — Lastna krojačnica katera sprejema vsako naročilo, izvrši delo točno in po zmernih cenah. Cene zmerne! -^iHHHHHMHaai^i^^Hi»- Cene zmerne!