107,8 MHz ItAIIIO VELENJE Vroče in soparno bo. V nedeljo možne posamezne nevihte. Minuli konec tedna je bil v Velenju v znamenju rudarskega praznika in revije smučarskih skokov. Rudarskega slavja in sprejema mladih v knapovski stan se je udeležilo na mestnem kotalkališču veliko prebivalcev. Rdeč nagelj v gumbnico, nato še vrč piva ...pa sem pravi knap. ■ (foto:S.Vovk) Slovenija potrebuje velenjsko energijo Občina Velenje je močno povezana z energetsko strategijo Slovenije, saj imamo dva energetska giganta, rudnik in termoelektrarne, pa seveda kopico ekoloških problemov. Ti so tako veliki, da so nekateri že kar poimenovali Šaleško dolino v dolino smrti. Kar nekaj pogovorov na to temo seje zgodilo v občini zadnje čase, v začetku tedna je okroglo mizo o energetiki pripravila ZL socialdemokratov SDP Velenje. Medse so povabili najvidnejše predstavnike te stranke. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je razgrnil vladna gledanja na bodoči energetski razvoj Slovenije, ki dajejo Šaleški dolini upanje na lepše in predvsem ekološko čistejše čase. Vse kaže, daje Slovenija vendarle spoznala. da ji je energija iz Šaleške doline potrebna in je pripravljena plačati tudi ekološko sanacijo. Vendar pa ob tem ne smemo biti nestrpni, je poudaril Boris Sovič. Odžvepljvalnih naprav čez noč ni mogoče zgraditi, saj gre za obsežne in drage naložbe (za en blok okoli 150milijonov mark). Vlada in parlament sta pripravljenost pokazala, saj je izgradnja čistilnih naprav na četrtem bloku že v teku (dograjene bi morale biti do konca prihodnjega leta), storili pa bodo , kot je zagovotil Boris Sovič tudi vse, da se še v tem letu pristopi k aktivnostim za pripravo vsega potrebnega tudi za izgradnjo čistilnih naprav na petem bloku. Več o energetski strategiji Slovenije v prihodnji številki. ■ (mz) MfhuL. BUTIK ZA BODOČI MAMICI IN OTROKE Šhndmf >'3 7. Žofec. « [063; 7)2 SIS Zdaj sem pravi knap UIB1H V ponedeljek se je končal prestopni rok za nogometaše. V velenjskem Rudarju niso posebej zadovoljni. Še zlasti, ker bi Mariborčani radi dobili poceni Kariča. (vos) Stran 11 80 - članski orkester velenjske rudarske godbe bo danes zvečer odpotoval na Nizozemsko, na svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov. Pod vodstvom kapelnika mag. Ivana Marina bodo nastopili v nedeljo popoldne. Držali bomo pesti, (vos) Stran 7 NOVA KRS POSTAJA Prejšnji teden sta na sedežu KRS Gorenje Servis in Naš čas svečano podpisala tri pogodbe. Gorenje Servis za vzdrževanje kabelsko razdelilnega sistema in za posodobitev glavne postaje z novo opremo, Naš čas pa za najem kanala 08. Naš čas je bil prisiljen najeti nov kanal, saj je bilo na kanalu 05, ki gaje najel skupaj z VTV študijem, njegovo delovanje praktično onemogočeno. Goldi (Anreas Goltberger) je najprej nekajkrat padel, potem izpadel, a vseeno na pol obljubil, da bo prihodnje leto spet prišel. Nad velenjskim središčem je bil navdušen. Z zanimanjem pa je spremljal veliki finale štirih slovenskih mušketirjev.(vos) Stran 16 Vročina, dež sta značilnosti teh dni; pa tudi veliko prireditev, vaških olimpiad, športnih iger in veselic. Na prireditvi Od lipe do prangerja so morali sestaviti sliko središča Rečice ob Savinji, (tap) Stran 9 NOV KANAL 08, DOGODKI ■Sf •: % v/Ji a Norice Z V5EH VETROV Študija v začetku avgusta Velenje - Velenjska vlada namenja razvoju turizma v dolini precej pozornosti. Skupna prizadevala z Gostinstvom Paka že dajejo prve rezultate. Mednje zagotovo sodi nedavni podpis pogodbe za izdelavo študije o upravičenosti in zanimanju za obnovo hotela Paka z Ekonomskim inštitutom Maribor. Do konca tega meseca oziroma v začetku avgusta naj bi bila študija izdelana. Bojazni, da bi pokazala na negativna mnenja - po besedah direktorja Gostinstva Paka Franca Košaka - ni. Kajti, že pred časom so v omenjeni firmi naročilo izdelavo podobne študije. Rezultati raziskave so bili ugodni. Na osnovi spoznanj in ugotovitev tokratne se bodo odločali morebitni investitorji. Z dvema od r\jih pogovori o sovlaganjih že tečejo. ■ tp Prve odločbe o dohodnini 92 Velenje - Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so v teh dneh že razposlali prve odločbe o odmeri dohodnine za leto 1992. Doslej so na omenjeni izpostavi iz Ljubljane prejeli 12.422 odločb, kar je polovico vseh odločb. Več kot 5200 zavezancev bo dobilo dohodnino vrnjeno (skupaj 61.048 tisoč tolarjev), doplačati jo bo moralo 4760 občanov v skupnem znesku 29.097 tisoč tolarjev, 2411 pa jih je brez vračila ali doplačila dohodnine. Kot pravijo na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke, bodo odločbam kmalu sledila tudi vračila. ■ tp Zanimanje, a ni denarja Celje - Pri medobčinski gospodarski zbornici niso nič kaj zadovoljni z odzivom podjetij na pobudo za pridobitev certifikatov kakovosti (ISO 9000 in 9001), ki sojo sprožili skupaj z območno zvezo inžinirjev in tehnikov ter ob pomoči celjske LB. Na anketni listi, ki so ga poslali 130 podjetjem, so dobili le 10 odgovorov. Vendar to ne pomeni le tega, da se podjetja ne bi zanimala za pridobitev takega certifikata, saj se zavedajo njegovega pomena, le v položaju, ko se borijo za preživetje, morda gledajo tudi kratkovidno in se ne odločajo za tak strošek. To pa se jim lahko še močno maščuje. Na omočju celjske MGZ ima certifikat o kakovosti le zreški Comet, tik pred pridobitvijo so v laškem Timu, "blizu" paje še nekaj podjetij. ■ k Celje brez Titovega trga Celje - V Celju so končno le preimenovali nekaj osrednjih mestnih trgov. Tako nimajo več Titovega trga, ampak se ta del zdaj imenuje Krekov trg. "Izgubili" so tudi Trg V. kongresa,saj se zdaj ves ta predel do Trga celjskih knezov (prej Trg Svobode) imenuje Prešernova ulica. S tem vseh preimenovanj še ni konec, saj bodo v kratkem Zidanškovo ulico preimenovali (nazaj) v Gospoško, Tomšičev trg bo spet Glavni trg, svoj trg pa bo dobilo tudi celjsko gledališče. Prav tako bodo preimanovali več ulic, ki so se imenovale po narodnih herojih ali partizanskih enotah. ■ k V "Ježku" še ni počitnic Velenje - Na osnovni šoli Šmartno Velenje že več kot leto dni deluje klub Ježek, kije pred nedavnim pridobil status varstveno - delovnega centra. V njegove bogate in pestre dejavnosti je danes vključenih 31 občanov (starih več kot 18 let) s takšnimi in drugačnimi motnjami v driševnem ter telesnem razvoju. Zanje se bodo počitnice začele kasneje kot za večino drugih šolarjev. Nanje odhajajo 16. julija, na svoja delovna mesta pa bodo varovanci sedli spet tretji teden v avgustu. ■ tp O objektih, zgrajenih z udarniškim delom Velenje - Velenjska občina je znana po tem, da so veliko javnih objektov v preteklosti občani zgradili z udarniškim delom in s samoprispevki. Torej z dodatnimi davki od plač. Na takšen način je bila zgrajena marsikatera šola, gasilski dom, Rdeča dvorana v Velenju, stavba sodišča v Velenju, velenjska pošta, kilometri in kilometri asfaltiranih ter makadamskih cest, vodovodov, kulturni domovi in podobno. V času lastninjenja sta pravni in lastninski status teh objektov danes nejasna večini davkoplačevalcev. Zato ne preseneča ugodno sprejeta pobuda poslanca Zelenih Velenja Vaneta Gošnika. Ta je na nedavnem zasedanju družbenopolitičnega zbora predlagal, da bi velenjski Izvršni svet pripravil seznam vseh objektov, zgrajenih s prostovoljnim delom, njihov današnji lastninski in upravljalski status ter njihovo približno dejansko današnjo vrednost. Z vsem tem pa naj bi seznanila delegati velenjskega parlamenta na eni od bližnjih zasedanj. ■ tp AGROIZBIRA trgovina Kranj nudi ugodno vse vrste aump „ traktnrip. akumulatorjev Vesna in Topla gume Za traktorJe-12V97-100Ah 8.100 SIT qrr 12V135Ah 16.850 SIT 7^*20 1? M0 H 12V140AH 17.200 SIT ^3.28 28V00 llT Obiščite ali pokličite nas Rezervi deli BCS, IMT po tel 064/ 324-802 Zetor, Univerzal, Ursus... Iz dela velenjske vlade O poslovanju javnega komunalnega podjetja Člani velenjske vlade so uvrstili na dnevni red poročilo o poslovanju tega podjetja, katerega ustanovitelji so. Ob tem pa so ugotavljali, da na poslovanje niso imeli vpliva, ocenili pa so, daje na slabe finančne pokazatelje v največji meri vplivala odredba republiške vlade, kije preprečevala dvigovanje cen komunalnih storitev. Odpis amortizacije je bila tudi edina možnost, da so preprečili preveliko izgubo tega komunalnega podjetja. Poročilo o poslovanju bodo posredovali v obravnavo delegatom občinske skupščine. Delegat ali poslanec ? Tc dileme kmalu nc bo več. Po veljavnem občinskem statutu imamo v občini Velenje še vedno delegate. Vlada pa predlaga spremembo tega določila in sicer naj bi bili poslej poslanci. Pomembna novost, ki jo predlagajoče tudi skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine. Doslej so ti zasedali praviloma ločeno. Naložbe v vodovod in kanalizacijo Letošnja suša opozarja, da na področju oskrbe z vodo še zdaleč nismo naredili vsega. V mnogih krajih se ubadajo s problemom pitne vode. Velenjska vlada predlaga v sprejem odlok o prispevku za investicijska vlaganja. In sicer naj bi zbirali po kubičnem metru porabljene vode po 10, kanalščice pa po 5 tolarjev. Zbrana sredstva bi namenili za naložbe na teh dveh področjih komunalne infrastrukture. mz V 7000 restavracijah brez cigaret Los Angeles - Kat kaže. bodo v kratkem v 7000 restavracijah v Los Angelesu prepovedali kajenje. Mestni svet je namreč z osmimi glasovi za in šestimi proti sprejel uredbo o prepovedi kajenja, ki bo začela veljati čez 30. dni, če jo bo sprejel tudi mestni župan Tom Bradic;/. Če bo dal župan veto na ta ukrep, bo o njem znova razpravljal mestni svet. Ta ga lahko tudi dokončno sprejme, če zanj glasuje najmanj 10 članov mestnega sveta. Za kršitelje tega ukrepa je predvidena kazen v višini 50 dolarjev za prvi prekršek, 100 dolarjev za drugi prekršek, 250 pa za vse naslednje. Lastnike restavracij, ki nc bodo spoštovali novega predpisa, čaka šestmesečna zaporna kazen in 1000 dolarjev denarne kazni. Slavni roparji se bodo srečali London - Trideset let po slovitem ropu vlaka London - Glasgovv načrtuje britanska televizijska družba BBC srečanje roparjev v Rio de Janeiru. Srečanje bo 8. avgusta v Riu, kjer živi vodja roparske tolpe Ronald Biggs. Na družinsko srečanje britanskih roparjev naj bi povabili tudi nekdanjega policijskega šefa Jacka Slipperja, ki jc vodil preiskavo proti roparjem, ki jim je pred 30 leti uspelo ukrasti 2,6 milijonov funtov (takrat je to znašalo 30 milijonov DEM). Biggs, ki je iz nekega londonskega zapora zbežal v Brazilijo, bo 8. avgusta tudi praznoval 64. rojstni dan. Žal se srečanja v Londonu ne bo udeležilo vseh 15 nekdanjih roparjev, nekateri so umrli, enega so leza 1990 umorili v Španiji, dva pa so nedavno poslali na prestajanje ! 7-letne zaporne kazni zaradi tihotapljenja kokaina. Res je preveč rdečega Moram pritrditi: res je preveč rdečega pri nas! Vendar za razliko o mnogih, ki še vedno za vsakim grmom vidijo rdečega vraga, ne mislim na politiko. Mislim na to, da so naše ceste mnogo preveč rdeče. Pravijo, da smo vsaj glede tega, kako pogosto s krvjo rdečimo naše ceste, v evropskem ali celo svetovnem vrhu. Pa saj ni čudno; čeprav na cestah zavistno vzihujemo, kjer si lahko ta in ta kupi tako modem avto, pri nas še vedno velja, da vozijo po naših cestah stara in nevarna vozila. In ta vozila, kakršna že so, vozijo po cestah, ki si tudi komaj zaslužijo to ime. Na rdeče ceste in ceste nasploh sem se spomnil te dni, ko seje zaradi dopustov promet še zgostil, pa tudi zato, ker slišim spet "vse bolj v zraku" razprave o začetku gradnje tako dolgo načrtovane in že tolikokrat obljubljene avtoceste med Arjo vasjo in Ljubljano. Vsaj za gradnjo te ceste lahko trdim, da so prihajale ponudbe zanjo iz vseh mogočih barv: od rdečih, modrih, rumenih, zelenih. Prihajale so res od raznih barv, toda očitno ne iz pravih okolij. Ljudje na raznih položajih na našem širšem (celjskem) okolju se že več let zaletavajo v zid, ko dokazujejo, kako pomembna je ta cesta. Ampak zid, ki loči želje in potrebe od uresničitve, je izredno močan. In če k temu prištejemo še nekatere lokalne zdrahe, ki so bile kot voda na mlin tistim, ki se jim pri tej gradnji ni nič kaj mudilo, ni nič čudno, da je kot je. In bo ta cesta lahko še nekaj časa že obrabljen izgovor politikov in drugih, ki prihajajo iz Ljubljane na naše seje, in seveda zamujajo. Zdaj zamujajo nekateri že kar tako, saj vedo, da se bodo lahko izgovorili na cesto. Na to, da bi pri prihodu upoštevali tudi to prometno zaporo, pa seveda ne pomišljajo. Zadnje dni se je sicer v državnem vrhu nekaj čudnega premaknilo; tako čudno, da je mnogim že kar sumljivo in tudi v tej akciji, da bi na hitro le zgradili kar precej kilometrov sodobnih cest, vidijo le to, da želi spet nekdo speljati pozornost drugam. Redki so, ki verjamejo, da se je naša vlada le odločila narediti konkretnejši cestni rez. Kot zavajanje sprejemajo tudi končno pripravljenost vlade, da bi le razmišljala tudi o bencinskem tolarju. Mi smo zdaj res v eni hecni situaciji, ko že skorajda vozniki silijo vlado, naj jim vendarle iz žepov pobere še nekj tolarjev za dražji bencin. Ona pa kot da ji ni nič kaj do tega. Toda če naša cestna perspektiva ne bo svetlejša, bodo te naše uboge ceste še naprej tako rdeče. In ob njih bo namesto običajne cestne razsvetljave svetilo še več svečk, ki bodo opominjale na mesta, kjer so ugasnila človeška življenja. Pa je že veliko bolje, da namesto takih svečk raje čimprej pripravljamo svečane otvoritve novih cestnih odsekov, da nas bodo naše ceste res hitreje pripeljale v svetlejšo prihodnost - ne pa v smrt! ■ Kr Stavkajoči so seveda poslali svoje zahteve slovenski vladi. Stavkovni odbor Gorenja je med drugim zapisal v pismu: "Strinjamo se z dolgoročnimi usmeritvami, vendar zahtevamo tudi kratkoročne ukrepe za zaščito naše dejavnosti. Posebej terjamo zaščito in stimuliranje izvozno usmerjenih podjetij ter pocenitev države." Združili prijetno z nekoristnim! (foto:VoS) Na sliki med stavko v Gorenju Gospodinjski aparati. ■ foto: H.J. Predstavili knjigo V velenjski knjižnici so v organizaciji Združene liste socialnih demokratov SDP Velenje predstavili knjigo dr. Cirila Ribičiča "Rad sem jih imel". Medse so povabili avtorja, z njim paje uvodoma kramljala Herma Groznik. O knjigi sami nista veliko govorila, saj jc avtor večkrat poudaril, da naj si vsak bralec ustvari svoj vtis. V našem časopisu smo nekaj več o tem knjižnem delu zabeležili pred nedavnim, ko sojo predstavili v Žalcu. Ciril Ribičič jc povedal, da v knjigi ni veliko popravljal in tudi nič izpuščal. Objavil je tisto, kar si je v obliki dnevnika beležil v devedesetih pomembnih predvolilnih dneh. "Zavedam se, da sem tudi koga prizadel, saj nisem izpuščal imen: mnogi so mi svetovali, da bi to storil. Da bom napisal to knjigo sem se odločil tisti trenutek, ko sem sklenil, da bom odstopil s funkcije predsednika SDP, posvetil pa sem jo vsem tistim, ki so ostali zvesti idejam te stranke." Ciril Ribičič jc med pogovorom pogosto dejal, da ima ljudi rad, tudi politične nasprotnike, težko pa prenaša tiste, ki so v zelo kratkem času naredili tudi trojne politične skoke. Kratka predstavitev knjige je pokazala, daje to vse več kot dnevnik političnega dogajanja, po njej pa bodo zagotovo radi segli vsi tisti, ki imajo radi tovrstno branje, tako Ribičičevi pristaši kot nasprotniki. ■ mz V stavki sodelovalo dve tretjini delavcev Velenje, Mozirje - Prejšnji torek je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije pripravil opozorilno stavko. Pridružili sta seji tudi dve tretjini delavcev v vseh podjetjih območnega odbora tega sindikata, ki pokriva občini Velenje in Mozirje. Potekala je od začetka delovnega časa do 14. ure (ponekod sojo končali že prej). Deloje zastalo v Iskri Ferriti, Kovinastvo Ljubno, MGA Nazarje, v Alpos Šentjur, v firmah Gorenjevega poslovnega sistema (v Gospodinjskih aparatih, delno v Servisu, delavci Notranje opreme pa so takoj po opravljenih zborih delavcev začeli delati). v podjetju Sipak Velenje in ESO Velenje. .......... silili 32. Skok v rudarski stan Velenjski premogovnik ima trdno mesto Velenje se je odelo preteklo soboto v praznično podobo. Rudarstvo ostaja tradicija, ta praznik, 3. julij, praznik vseh Velenjčanov. Prebudili smo se ob zvokih kanonade, godbe, po ulicah srečevali pražnje oblečene rudarje. Brez rudarske parade si praznika pač ne moremo predstavljati! Najbolj slovesno je bilo seveda na velenjskem kotalkališču, kjer je že 32. generacija mladih rudarjev, po stari knapovski navadi. preko kože. skočila v rudarski stan in ob tem nazdravila z vrčem piva. prav tako simbolom rudarskega trdega dela in prijateljstva. Ob prazniku so rudarji povabili medse predsednika države Slovenije Milana Kučana, ki se žal slovesnosti ni uspel udeležiti, rudarjem pa je poslal brzojavko v kateri je izrazil vse spoštovanje trdemu rudarskemu delu. prepletenemu z znanjem, zaupanjem in tovarištvom. Slavnostni govornik je bil državni sekretar za energetiko Boris Sovič, ki je orisal slovenska energetska gledanja, v katerih ima velenjski premogovnik trdno mesto, šoštanjske elektrarne pa zagotovilo za ekološko sanacijo. Rudarjem je čestital ob prazniku in doseženih uspehih, "skakalcem čez kožo", 93. jih je bilo . pa zaželel SREČNO! Srečno jim želimo tudi mi. ■ mz, foto VoS Nevarna krvavih moc Skrajno tragičen krvni davek, ki se ga slovenske ceste pred dnevi terjale domala v eni sami noči, je presenetljivo izjemen le na prvi pogled. Običajna tedenska, mesečna ali letna črna statistika ne bo zaradi te grozljive dnevne bilance nič drugačna, zagotovo pa drži, da je v nebo vpijoč minuli konec tedna spet vzburil javnost, da seje bolj kot običajno razgovorila o aktualnem problemu prometnovarnostnih razmer pri nas, zaradi katerih smo -žal- že davno v Evropi. A kaj ko bržčas tudi drži, da bo ostalo le pri tem in da malo več govorjenja o taistem problemu ne pomeni hkrati tudi vsaj malo več možnosti, da bi kmalu lahko bilo drugače. Ko je bilo pri nas še malo prometa, so bile naše ceste majhen problem. Ko je bilo prometa več, so postale velik problem.. Že nekaj časa niso več problem ampak kar nacionalna sramota, ni pa junaka, ki bi zarezal, kot se spodobi in naredil, kar se narediti da. Dvornikov new deal ali program cestne izgradnje, kot gaje pred časom predstavil državni sekretar za promet, je zaenkrat mrtva črka na papirju z vsemi možnostmi, da to tudi ostane. Visoko doneče obljube za oblasti tron vojskujočih se strank o tem, kako bodo Slovenijo infrastruk-turno spravili med žive, ostajajo velika praznina, njihov dolg in blamaža. Naše ceste pa njim in nam v posmeh goltajo denar in -karje najhuje- življenja. Mnoga, premnoga. Zadnje množično umiranje na asfaltu so nekateri povezovali s polno luno. s človeškim faktorjem in to je bilo v glavnem vse. Polne lune so bile in bodo, človeški faktor v prometu tudi pa naj bo na najsodobnejši ameriški prometnici ali na zakotni vaški cesti kjerkoli drugje na planetu. Ko pa k tem "faktorjem" prištejemo še naše "objektive" donosnosti, potem bi bilo treba hitro ugotoviti, da naš človek za mariborskim volanom ni in ne more biti pretežno kriv. Imamo ceste, ki tega imena ne zaslužijo in oblast, ki ne zna ali ne more narediti, kar zagotovo -no v to sem trdno prepričan- tako težko izvedljivo. Če bi se zavedali probleme ne le z varnostnega ampak tudi z narodnogospodarskega vidika, potem bi se hitro lahko domenili, kaj narediti s temi nekaj kilometri vseslovenske diagonale, ki jo prevoziš v kakih štirih urah. In ko bi se domenili, bi s strnjenimi vsemi silami tudi zelo hitro imeli kaj pokazati. Aktualna oblast bi pri grozljivi prometni statistiki morala vzeti svoj delež nase, o tem ne more biti dvoma. Pa ne le s cestami marveč v marsičem tudi s tistim, kar se po njih vozi. Že res, da se "vozni park" Slovencev posodablja s skoraj neverjetnimi trendi, a res je tudi, da smo. kar se tovrstne pasivne varnosti na cesti tiče. še zmeraj mnogo, mnogo kilometrov za Evropo. Oblastniki! Nehajte se torej igrati bebave prepirljivce v zdrahah, pa se z njim na razdrapa-nem lojtrniku odpeljete denimo iz svoje prestolnice proti Celju, da boste od blizu videli, kaj vas je spravilo ob ljubljeni tron. Ceste to moč imajo in na vašem mestu bi se jo bilo treba mnogo bolj bati. ■ Jože Krajnc Pogovor s poslancem v Državnem zboru mag. Francem Avberškom Energijo usmeriti v razrešitev gospodarskih zagat Velenjske interese zastopa v Državnem zboru tudi poslanec Združene liste mag. Franc Avberšek. Velenjčanom je dobro poznan, saj jc bil skoraj štiri leta načelu velenjskega premogovnika, pred tem paje bil ob-ratovodjajame Vzhod, jame Prcloge. vodjatozda jame Prcloge, vodil je investicijo nadomestne izgradnje rudniških objektov v Prelogah, bil čli^i poslovnega odbora za razvoj rudnika, nato REK, potem paje prevzel taktirko na rudniku in bil obenem poslanec v republiški skupščini. Ko je bil imenoval za ministra za energetiko se jc tej nalogi posvetil profesionalno. Sedaj dela profesionalno v Državnem zboru Republike Slovenije. Magister Avberšek ima v prostorih velenjske občinske skupščine svojo poslansko pisarno vsak tretji ponedeljek v mesecu med 13. in 15. uro. Tam ga lahko najdete in se z njim pogovorite. Postavljate mu lahko vprašanja ali pa dajate pobude, ki naj bi jih prescncl v Državni zbor. Njegovo poslansko pisarno smo obiskali tudi mi in pokramljali z njim za Naš čas. NAŠ ČAS: Marsikaj ste v svojem življenju že delali, najdlje ste bili med rudarji, bili ste minister, zdaj ste poslanec. Kje ste se naj-boljle počutili? Mag. Franc Avberšek:"Vsa dela, ki sem jih opravljal so bila zanimiva. Izvajanje investicij izgradnje nadomestnih objektov je bilo zelo zanimivo s strokovnega vidika. A najraje se spominjam časa, ko sem bil obratovodja vjami Preloge. To je bil čas življenja z rudarji. To je nekaj drugega kot biti s politiki. Lahko rečem, da so rudarji grobi ljudje. takšne jih naredi delo, a po srcu so pošteni, dobri. Če se z njimi nekaj dogovoriš, to tudi naredijo. Povsem drugače je v politiki. A, čas gre naprej, treba jc gledati naprej, lepi spomini pa vendarle ostajajo." NAŠ ČAS: Velenjčani od svojih poslancev veliko pričakujemo. Kakšna pa je pravzaprav vaša moč v parlamentu, je mogoče prodreti z idejami? Mag. Franc Avberšek:"Ljudje mislijo, daje naša moč večja, kot dejansko je. Treba je vedeti, daje vsakdo enak med devetdesetimi. Pa tudi rezultati niso tako hitro vidni kot drugje, na primer v podjetjih. Ta čas delamo zaradi znanih sprememb sicer zelo hitro, pa najbrž kdaj tudi nehote površno, saj je treba v izjemno kratkem času veliko postoriti. Kaj lahko se dogodi, da se bo čez čas pokazalo, da nekateri zakoni, ki jih sprejemamo niso najustreznejši in da jih bo treba kasneje dopolnjevati. Če odgovorim konkretno na vprašanje, moram reči, da sem prenesel že veliko idej in pobud. Če je le mogoče jih prenašam že v delovne skupine oziroma komisije v katerih delujem. Pa ne le prenesel, tudi padle so na plodna tla." NAŠ CAS: Zdi se, da Slovenija ne najde prave vizije razvoja, posledice tega so nenehni konflikti, iskanje afer. Morali pa bi energi-jo usmeriti tako, da bi skušali gospodarsko raven bolj približati zahodno evropskemu nivoju. Imate drugačen občutek? Mag. Franc Avberšek:"Glede na to, da sem bil direktor, bi marsikakšen problem rešil bolj praktično in predvsem hitreje. Afere iz dneva v dan! Ne morem reči, da se nc strinjam, saj mislim, daje treba probleme razrešiti. Res paje, daje ob tem preveč pompa, saj imamo resnično veliko gospodarskih problemov, ki bi morali prevladati. Vendar je demokracija tudi takšna. Če nekdo problem sproži in želi o njem razpravljati, mu je treba prisluhniti. NAS ČAS: Slovenija, slišimo, še nima energetske startegije, v osnutku pa je vendar vloga velen- Mag. Franc Avberšek: Želim si kar največ sodelovanja z volilci in mojim volilnim okoljem jskega premogovnika dovolj jasno postavljena, temelji pa na izgradnji odžvepljevlanih naprav na blokih šoštanjskih termoelektrarn. Imamo dovolj trdna zagotovila, da jih bomo res dobili? Mag. Franc Avberšek:" S trditvijo, da nimamo energetske strategije, se ne strinjam. Če Slovenija ne bi imela energetske strategije, v tem času, ko so zadeve še posebej zapletene, ne bi imeli elektrike. V energetiki že dolgo vemo, kaj želimo in imamo med vsemi pano- gami, najmanj zgrešenih naložb.V tem času energetsko strategijo poglobljeno oblikujemo in dopolnjujemo. Pri tem tudi sam sodelujem in moram reči, daje vloga obeh energetskih gigantov Šaleške doline dovolj trdno postavljena. Predvideva izgradnjo odžvepljvalnih naprav na četrtem in petem bloku in postopno ustavljanje prvih treh blokov, ki jim bo počasi potekla življenjska doba. Ob tem je predvidena proizvodnja premoga v višini 4 milijone ton. Upam, da bomo morda še pred dopusti, najkasneje pa septembra to v parlamentu tudi potrdili, saj bo to osnova za oblikovanje proračuna za prihodnje leto v katerem je treba opredeliti tudi sredstva za izgradnjo čistilnih naprav." NAŠ CAS: Prebivalcem v našem širšem okolju boste gotovo ustregli, če boste dosegli, da dobimo cestno povezavo Arja vas Ljubljana in da tudi sicer izboljšamo slovensko cestno prometno infrastrukturo. Mag.Franc Avberšek:" Držani zbor seje že odločil in zadolžil vlado, da pripravi startegijo izgradnje cest, prioriteta pa mora biti povezava vzhoda in zahoda Slovenije, v kar sodi tudi omenjena cesta Arja vas Ljubljana. Ob tem paje treba vedeti, da bomo morali, če želimo uresničiti postavljene cilje, vsako leto zgraditi šetskrat več cest kot doslej. Zato bo treba zbrati tudi šestkrat več denarja. Previdni moramo biti tudi pri najemanju kreditov, ki bodo obremenili naše prihodnje generacije. Tu paje še en problem. Če si sposodimo in dobimo devize, ki jih bo na našem trgu naenkrat veliko, bo to vplivalo na padec njihove vrednosti, kar pa bo na drugi strani udarec za naše izvoznike. To je torej bolj kompleksno vprašanje kot je videti na prvi pogled in treba se gaje celovito lotiti. Seveda pa bi z izgradnjo avtocest, ki smo jih sposobni narediti z domačimi strokovnjaki in materiali, vsekakor spodbudil investicijski ciklus, obenem pa si odprli vrata v svet. Čim prej se torej moramo dogovoriti , kako uresničiti ta zahteven projekt. Mislim, daje prvi korak k temu zakon o zbiranju cestnega tolarja preko bencina, ki je že na naših mizah in ga bomo, upam, dorekli, še pred dopusti. Izgradnjo avtoceste Arja vas - Ljubljana želimo poslanci s celjskega območja pospešiti tudi tako, da bomo sklicali sestanek z vsemi odgovornimi in skušali doseči, da se pripravi vse potrebno za začetek gradnje, tu mislim na projekte, odkup zemljišč..." NAŠ ČAS: Slovenski delavci postajajo vse bolj nezadovoljni, pritiski na vlado so zaradi nizkega standarda vse večji. Kje vidite vi izhod iz vseh teh zagat? Mag. Franc Avberšek:" To je zame najtežje vprašanje Državnega zbora. Tudi odločitve so najtežje. Združena lista je podprla zakon o zamrznitvi plač, potem ko smo dosegli skrajšanje roka na pol leta in zagotovilo, da bo v pogajanjih v tem času dosežen socialni pakt ter podpisane kolektivne pogodbe. Za negospodarstvo je to narejeno in upam, da bodo našli partnerji dovolj volje in moči tudi na drugih področjih. Sam vidim rešitev v omenjenem socialnem partnerstvu in soupravljanju dclavcev v podjetjih. Najbolj zgrešeno pa je po mojem mnenju indeksiranje plač z rastjo življenjskih stroškov. To določilo bi moralo izpasti iz kolektivnih pogodb. Delavci bi na to morali pristati, vlada pa bi jim morala zagotoviti, da bo vzpostavljala takšne gospodarske pogoje, da inflacija ne bo višja, od dosedanje. Zagotoviti pa bi morala tudi pogoje za odpiranje novih delovnih mest. Če tega ne bi uresničila, bi morala seveda pasti. Dokler pa bomo plače indeksirali in s tem večali maso za plače preko dejanskih možnosti, razvoja ne moremo pričakovati, prav tako tudi ne novih delovnih mest. Seveda bi morala država ob tem ustvariti pogoje, da bi tudi najbolj ogroženi dostojno živeli. Revežev na cestah se vedno bojim in storiti moramo vse, da tovrstno bedo preprečimo. Za solidarnost država že namenja veliko denarja. Vse več paje primerov, ko solidarnostna sredstva ne prihajajo v prave roke ali pa so podeljena celo tako, da eni na račun tega nepošteno bogatijo. Tu mislim predvsem na nekatere delavce v privatnem sektorju, oziroma njihove de-lodajalce. Vlada že pripravlja spremembe in upam, da bomo o tem kmalu spregovorili tudi v Državnem zboru." NAŠ ČAS: Želite svojim volil-cem še kaj reči? Mag. Franc Avberšek: "Vesel sem vsake pobude, ki jo bom z veseljem prenesel v Državni zbor. Če bom prepričan, daje sprejemljiva, se bom tudi osebno zavzel zanjo. Zavedam se, da bo moje delo uspešno, če bom imel veliko stikov z volilci in mojim volilnim okoljem. Veliko jih vzpostavljam sam, vesel pa bom tudi vsakogar, ki se mi bo osebno oglasil." ■ Mira Zakošek Se stisk roke in postali so ta pravi knapje OBČINA VELENJE Program usposabljanja za poslovne sekretarke Kiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiiiiiiii Za delo in življenje V začetku letošnjega marca so v Gorenjevem izobraževalnem centru v Velenju pripravili program usposabljanja za delo poslovnih sekrctaric. K sodelovanju so povabili velenjski Zavod za zaposlovanje. Ta je na predstavitev programa povabil 70 nezaposlenih s srednjo, višjo in visoko šolo. Zanj pa se je odločilo 24 deklet. Prejšnji četrtek so vsem, ki so uspešno končale izobraževanje v tem programu, podelili priznanja. Kot so dejali na podelitvi, so cilje tega izobraževanja dosegli, saj je 24 deklet pridobilo dovolj visoka znanja za samostojno opravljanje sekretarskih poslov v malih podjetjih. Program, sestavljen iz sedmih vsebinskih enot (poslovna sekretarka - desna roka direktorja, komuniciranje v podjetju in okolju, osnove kadrovske operative, tuj jezik, WORKS in predstavitev biro opreme, osnove knjigovodsko računovodskega dela in slovenski jezik), jc bil aktualen, znanja imajo uporaben značaj, kar pomeni, da so udeleženke pridobile šc zelo dragocene življenjske izkušnje. Sodobne metode dela sojim pri tem le pomagale. Izobraževanje v programu usposabljanja za poslovne sekretarke dekleta še niso povsem zaključila. Zaradi prenatrpanega urnika bodo Poslovne novice • GZS prireja poslovno srečanje nemških in slovenskih podjetij 16. in 17. novembra 1993 v Ljubljani. Prednostna področja so: metalurgija (kovinska industrija), elektrotehnika /elektronika, tekstil, kemija, lesna/ pohištvena industrija, čevljarstvo in usnjeni izdelki. predmet "slovenski jezik" (korespondenca in novosti) "obdelale" v letošnjih jesenskih mesecih. Še to: za usposabljanje je Zavod za zaposlovanje Velenje namenil 28.800 nemških mark ali 1200 DEM na posameznico. In kaj so o izobraževanju v tem programu povedale nekatere udeleženke? Lidija Podlesnik: "Trenutno opravljam pripravništvo v EPSI Nazarje. Dobra organizacija, sodobne metode izobraževanja so naše predznanje bogato nadgradile. Vsake ure pri kateremkoli predmetu bi bilo škoda zamuditi. Še najbolj pa mi je bilo všeč to, da bom pridobljeno znanje lahko uporabila tako v poslovnem kot zasebnem življenju." Metka Skruba: "Mene je na to usposabljanje poslal moj delodajalec Cimperman. Pri njem sem tudi zaposlena kot poslovna sekretarka. Izobraževanje je izpolnilo vsa moja pričakovanja, saj se v službi že bolje "znajdem". Nova izkušnja pa mi bo prav prišla tudi v zasebnem življenju. Premalo je takšnih izobraževanj. Od službe, denarja in časa odvisno pa bo moje sodelovanje na jesenskem delu usposabljanja. ■ tp Lidija Podlesnik Metka Skruba • Konec septembra (30.9. do 2.10) bo v Ljubljani poslovno srečanje flamskih in slovenskih podjetij. Prijave sprejema Območna zbornica Velenje. • Firma "DUN & BRAD-STREET" pripravlja poslovni adre-sar "DUNS CENTRAL EUROPE". Izšel bo jeseni. Distribuiran bo preko mreže "DUN & BRAD-STREET" v več kot 180 deželah. Podatki pa bodo vnešeni v računalniške podatkovne baze. • Prejeli smo nov izpisek iz evropske baze ponudb in povpraševanja. • Iščemo proizvajalca lesenih vrtnih garnitur in lesenih igral za otroška igrišča. • Vse informacije so na voljo na Območni zbornici Velenje Tel/fax 855-645. A • S • I • S • T • A ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOČI ČLANOM P.O. Nove možnosti za brezobrestna večnamenska posojila ASISTA, Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, ponuja nove možnosti za uresničitev obetavnih poslovnih projektov in zasebnih načrtov. S ponudbo brezobrestnih večnamenskih posojil v tolarski in devizni obliki fizičnim in pravnim osebam je dejavnost ASISTE privlačna za vse, ki iščejo možnosti za reševanje finančnih zagat. Sistem najema brezobrestnega posojila temelji na določenem obdobju združevanja oz. varčevanja. Višina posojil, ki se dajejo na dobo 3,5 in 10 let, zavisi od obdobja združevanja in od obdobja, v katerem namerava član koristiti sredstva. Najvišji znesek posojila dosega 7.000.000 tolarjev s tolarskim varčevanjem ali 144.000 OEM z devizno klavzulo. Mesečne anuitete ostajajo ves čas varčevanja in odplačevanja nespremenjene. ASISTA ima razvejano poslovno mrežo po vsej Sloveniji. V VELENJU, SPLITSKA 19, tel. 851-755, uradne ure od 8h - 16h. Veplas Velenje Obisk Kennetha Zappa Prejšnji petek je obiskal velenjski Veplas dr. Kenneth Zapp, redni profesor na Univerzi za management iz Minneapolisa in svetovalec predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška, sicer pa priznan strokovnjak za finance in ekonomiko podjetja. Beseda je tekla o trenutnih težavah slovenskega gospodarstva, ki se kažejo tudi pri poslovanju Veplasa. Med drugim je vodstvo te velenjske firme gosta seznanilo še z razvojnimi plani Veplasa. Dr. Zapp je ob tem izrazil pripravljenost za sodelovanje, o vseh pogodbenih elementih pa naj bi se dogovorili v letošnjem avgustu. Gostje povsem podprl razmišljanja vodstva o prihodnosti firme. Dr. Zapp že dalj časa uspešno sodeluje z nekaterimi slovenskimi podjetji in v Veplasu upajo, da bo tudi njihova povezava obrodila željene sadove. Pogovor je organiziralo podjetje Perspektiva iz Šoštanja, ki s tem priznanim ameriškim strokovnjakom sodeluje že dalj časa. ■ tp Dr. Kenneth Zapp je obljubil pomoč pri snovanju Veplasove prihodnosti Rejništvo v občini Velenje Kdo bo mene maral za določen čas? Kadar v določenem trenutku odpovedo starši, kadar za najšibkejšega člana družine postanejo razmere v osnovni celici družbe nevzdržne, takrat je treba otroku nuditi drugi, nadomestni dom. Na Centru za socialno delo v Velenju pravijo, daje takih "trenutkov" v Šaleški dolini vedno več, potreb po rejniških družinah precej. Število otrok, stanje v dmžbi in še kaj vplivajo na družine, ki vse težje obvladujejo nastali položaj. Neurejene socialne razmere (alkoholizem), neustrezno ravnanje z otrokom (maltretiranje), daljša bolezen staršev so najpogostejši vzroki, zaradi katerih se na centru odločijo in dajo otroka za določen čas v rejniško družino. Tudi rejništvo zaradi telesne prizadetosti in posledično šolanja teh otrok (slušno, vidno, telesno ali duševno prizadeti otroci, ki morajo na usposabljanje v druge kraje) ni zanemarljivo. Sedem otrok iz velenjske občine živi zaradi prej omenjenih razlogov začasno pri drugih družinah. Pri preostalih 16 rejencih so vzroki za drugi dom drugačni. "Rejniških družin imamo v Šaleški dolini le pet, pa še od tega sta dve tako imenovani urgentni. Torej takšni, ki sta pripravljeni začas'no nuditi svojo streho nad glavo otroku v vsakem trenutku. Zlata vredni sta, saj je maltreti-ranja zelo veliko," pravi socialna delavka Majda Godec, ki se skupaj s psihologinjo Anko Maček na Centru za socialno delo v Velenju ukvarja z rejništvom. Delo z rejniki ni v prostorih centra, ampak na terenu. Tu nastajajo težave. Za rejništvo se odločajo ljudje iz različnih razlogov. Otroci, ki jih želijo rešiti pred določenimi stiskami, pa niso vsi idealni, brez napak. Dejstvo je tudi. da odločitev za rejništvo ni le stvar ženske kot nadomestne matere, ampak mora biti za takšen korak cela družina. "Ni lahko odpreti vrata na široko za nekoga drugega, ampak če ima človek dobro srce in možnosti za to, mu rade volje pomagamo. Pravzaprav vsem: nadomestnemu očetu in materi ter novemu družinskemu članu - rejencu. Najprej pri prilagajanju drug na drugega, na okolje, nato pri reševanju morebitnih težav," pojasnjuje Anka Maček. Zlasti slednje rešujejo sproti. Za rejnice pripravijo enkrat, dvakrat na leto srečanje, na katerih jih izobražujejo, seznanijo z novostmi. Velika priložnost za izmenjavo mnenj med njimi se poraja na novoletnih srečanjih. Pozornosti pa v času, ko je otrok pri začasnih kmšnih starših, odgovorni ne namenjajo le rejencu in rejnikom, ampak tudi otrokovi matični daižini. Kajti krizo, zaradi katere je otrok moral od doma, je treba na nek način premagati oziroma dmžino pripraviti, da ga bo po določenem času sprejela nazaj. Rejništvo je lahko tudi poklic. Kriteriji za pridobitev tega statusa so dokaj zahtevni: najmanj trije zdravi otroci v rejništvu ali dva prizadeta ali eden težje prizadeti otrok. Višina nagrade, plačila za rejnika je odvisna od starosti rejen-ca. Za predšolskega trenutno znaša 21 tisoč tolarjev, za srednješolca 27 tisočakov, za osnovnošolca pa 23.600 tolarjev. Tretjina prej omenjenih zneskov predstavlja delo rejnice, ostalo so stroški oskrbe za otroka. Kot pravijo na Centru, v občini Velenje ni poklicne rejnice. Otožnim očem, neprespanim nočem in strahu, kaj bo prinesel jutrišnji dan, se najbrž tako kmalu ne bo dalo izogniti. Zato bodo na Centru za socialno delo v Velenju veseli vsake družine, ki bo morda razmišljala, da bo ob svojih težavah zmogla nekomu nuditi še začasen domek. ■ tp Občina Velenje «»*«K*1»S»!U Tudi do polovico manj polne kašče Tako kot v slovenski žitnici se razlega pesem kombajnov tudi na žitnih poljih v Šaleški dolini. Njihova pesem je letos otožnejša kot so kmetijci načrtovali. Kot ocenjujejo na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina bo letošnji pridelek zlatorumenih zrnc najslabši v zadnjih '0, 15 letih. Zaradi suše bo približno za 20 -odstotkov manj ozimnega ječmena, na nekaterih njivah pa tudi do 50 odstotkov manj pšenice. Najhuje je ta prizadela pridelek na prodnih poljih v Paški vasi, Šmartnem ob Paki ter na Družmirskem polju. Leta 1982 začeta vseslovenska akcija za čimvečjo pridelaveo krušnih žit je v zatonu. Od prizadevanj po izboljšanju tehnologi- je, večjemu hektarskemu donosu in kolobarjenju so ostali v ospredju prizadevanj le še krmni posevki. Vendar se kmetje v Šaleški dolini v zadnjih letih raje odločajo za mnogocvetno ljulko kot za ohrovt. Strojni park naj bi na približno 100 hektarjih velikih žitnih površin (od tega jih je polovica zasejanih z ozimnim in jarim žitom) spravil pridelek v slabih 10 dneh. Za opravljeno strojno uro je treba odšteti od 80 do 100 nemških mark, odvisno od razdalje in velikosti njive. Ob slabi letini kaj slabo kaže tudi z odkupom pšenice. Lani so na kmetijski zadrugi odkupili 35 ton pridelka, letos se zna zgoditi, da ga ne bodo nič. Pridelek bo namreč tretjega kakovostnega razreda, tega pa mlinsko - predelovalna industrija odklanja. Uvožena pšenica je cenejša in najboljše kakovosti. Glede na sušo in pomanjkanje krme za živino bo pridelek šaleških žitarjev najbrž našel pot v jasli. Suša, po mnenju direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjana Jakoba, ni edini krivec za takšne razmere. Levji delež si lahko pri tem vzame tudi slovenska vlada s svojim odnosom do kmetijske politike. Tudi pridelavo pšenice je prepustila tržnim razmeram. Stihija, ki vlada na tem področju, obeta slabe čase za včasih največji kmečki praznik -žetev pšenice. ■tp OBČIMA MOZIRJE Pipe pa še kar usihajo Milijon in 300 tisoč litrov vode V letošnjem dolgotrajnem sušnem obdobju so gospodinjstva in kmetije in ljudje na področjih kjer stalno primanjkuje pitne vode šc posebej prizadeti. S prevozi do teh domačij, večinoma v višjih legah, blažijo težave gasilci s svojimi vozili. In vozijo skoraj vsak dan od novega leta naprej. Pretekli teden so na 29 vožnjah prepeljali 127.000 litrov pitne vode, teden dni pred tem pa na 27 vožnjah 104.000 litrov. Skupno so letos opravili žc 329 voženj in do ogroženih kmetij in gospodinjstev prepeljali žc milijon in 341.000 litrov pitne vode. Največ voženj so opravili mozirski gasilci (101), lučki 61, nazarski in gom-jegrajski 43, radmirski 38 in tako naprej. V mozirski občini v vodovodnih sistemih najstrožjih ukrepov sicer šc ni, po sklepu občinskega izvršnega sveta paje že prepovedano pranje avtomobilov in zalivanje vrtov z vodo iz omrežij. »jp Suša grozi s katastrofo... ...država pa - kaj me briga! Kmctijci v Zgornji Savinjski dolinivse večjo škodo in posledice letošnje suše le nemočno opazujejo. Žal jim kaj drugega tudi ne preostane, saj se državni organi še o lanski škodi nočejo pogovarjati, kaj šele o letošnji. Za živinorejce jc najhujši problem hudo pomanjkanje doma pridelane osnovne krme. Senajc nekaj še bilo. druga košnja paje več kot vprašljiva. Zaenkrat ocenjujejo, da bo krme manj za dobrih 30 odstotkov, če pa v kratkem ne bo večjega deževja, bo prišlo do prave katastrofe. Do nje jc že prišlo pri pridelku hmelja, po sedanjih ocenah bo za dobrih 40 odstotkov manj ječmena, pšenice in krompirja, koruza pa v rasti siccr zaostaja, vendar je trenutno o težjih posledicah šc preuranjeno govoriti. ■j P Izvršni svet in SO Mozirje Časa za dopuste še ni V mo/irskih občinskih upravnih organih siccr načrtujejo krajše počitnice, seveda pa dela nc manjka. Zlasti nc izvršnemu svetu, ki sc bo znova sestal v četrtek dopoldne. Dnevni red ni prav nič počitniški, saj obsega celih dvajset več ali manj pomembnih ločk. Za naštevanje preveč, med pomembnejše pa vsekak- Zasedali in volili bodo tudi Sklep zadnjega po vrsti skupnega zasedanja mozirske občinske skupščine o enodom-nostije bil v uradnem listu ob-javlejen 1 .julija, recimo torej, da bo naslednje skupno zasedanje zborov skupščine občine Mozirje Zgodovinsko; "posebnost" tega sklica je tudi v tem, da najbrž zbori še nikoli niso zasedali v ponedeljek. Kakorkoli že, ob vsem tem postaja "znamenita" tudi že nekajkrat doslej prekinjena 23.seja. Njeno nadaljevanje bo v ponedeljek (spet) pn o na vrsti. Pričeli jo bodo ob 7.30 t' nazorskem delavskem domu, dnevni red pa sploh ni nepomemben. Kot 13. točka (!) nadaljevanja je zapisano poročilo o porabi sredstev skupnega programa samoprispevka, poslanci naj bi (končno) obravnavali problematiko sklada stavbnih zemljišč (kar so že davno zahtevali sami in sami z nesklepčnostjo seje tik pred tem tudi prekinjali), na to pa se navezuje tudi naslednja točka, to je povprečna gradbena cena stanovanj in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje. Pred delegatskimi vprašanji in odgo-i vri se bodo poslanci odločali še o (ne)upravičenosti nadaljnjega obstoja splošne ambulante r Solčavi. Ker glede na enodomnost kljub počitnicam lahko pričakujemo sklepčnost, se bo po tem nadaljevanju pričela 25.skupna seja. Uvodne točke poznamo, prav tako že nekaj časa prve vsebinske. Spet bodo predlagali kandidate za predsednika občinske skupščine. Kot vemo nobeden od obeh pred časom predlaganih kandidatov na dveh zaporednih zasedanjih ni dobil potrebne večine in postopek je bilo treba pričeti znova. Če bo vse po sreči, bodo novega župana seveda volili. Predlogi komisije za volitve in imenovanja bodo tudi dobili svoje mesto, prav tako osnutek odloka o zazidalnem načrtu MGA Nazarje, osnutek odloka o ustanovitvi Zavoda za Glasbeno šolo Nazarje, dovolj pereča pa zna biti točka, ki bo namenjena problematiki krajevnih skupnosti po neuspelih referendumih za samoprispevek. Zanimiv začetek tedna torej. or sodijo uskladitev letošnjega proračuna, problematika Zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom, razmere na področju obrambnih zadev in civilnc zaščite, odlok o zazidalnem načrtu za Male gospodinjske aparate Nazarje in seveda še vrsta drugih. ■j P Obrtništvo v mozirski občini Zbornica za prihodnost V domu obrtnikov v Mozirju je bila minuli konec tedna redna letna skupščina Obrtne zbornice Zavarovalnica Maribor Agencija VEKO - Velenje K SODELOVANJU VABIMO ambiciozne in komunikativne sodelavce ZAVAROVALNE AGENTE za honorarno delo z možnostjo kasnejše zaposlitve za zastopniško mrežo v naslednjih krajih: 01. KS LEVI BREG 02. KS DESNI BREG 03. KS ŠMARTNO VELENJE 04. KS KONOVO 05. KS GORICA 06. KS STARA VAS 07. KS STARO VELENJE 08. KS CIRK0VCE 09. KS PLEŠIVEC 10. KS PAKA 11. KS ŠENTILJ 12. KS ŠKALE 13. KS ŠALEK 14. KSBEVČE 15. KS PESJE 16. KS KAVČE P0DKRAJ 17. KS BELE VODE 18. KS SKORNO FLORJAN 19. KSZAV0DNJE 20. KS RAVNE 21. KS GABERKE 22. KS L0K0VICA 23. KS TOPOLŠICA 24. KS ŠMARTNO OB PAKI 25. KSG0RENJE 26. KS EDVARD KARDELJ 27. KS ŠOŠTANJ Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, veselje do dela s strankami, ste vestni in pošteni, živite pa v enem od navedenih krajev, dostavite pisne prijave v roku 8 dni na naslov: Agencija VEKO VELENJE, Stari trg 36, 63320 Velenje. ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI! Ob 110 - letnici GD Gornji Grad Svečana parada Nedeljsko nadaljevanje praznovanja ob 110 - letnici delovanja so gasilci Gornjega grada zaznamovali s svečano parado, s prikazom gašenja s staro ročno bri/.galno, enota poklicnih gasilcev pa je "opravila" reševanje stanovalcev iz višjih nadstropij stanovanjskega objekta. Poleg gasilcev, gostov, članov vodstva domače krajevne skupnosti in številnih krajanov so se svečanosti v središču kraja udeležili še podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Koren, član njenega predsedstva Alojz Ljubič, predsednik občinske gasilske zveze Franc Trbovšck ter Jože Bcrlcc, predstavnik občinske gasilske zveze Kamnik. Vsi, ki so sc zvrstili pred mikrofonom na slavnostni tribuni, so poudarili, daje praznovanja vi-sokegajubileja izjemen dogodek, da jc biti gasilcc častno in človekoljubno delo. Zato bi morala biti plemenita organizacija deležna vsestranske pomoči širše družbe. "Menjali so se sistemi, politiki, gasilstv o pa je ostalo to, kar je vsa ta leta bilo," jc med drugim dejal Franc Trbovšck. Nedavno končani gasilski kongres jc vliva, po njegovem prepričanju, optimizem za uspešno delo gasilcev v prihodnje. Izzivom, ki so pred njimi, so sc gasilci odzvali, kos pajim bodo lahko ob strnjenih in pomlajenih vrstah ter visoki strokovni usposobljenosti. Slavnostni govor je Franc Trbovšck sklenil z besedami: "Bodimo humanisti, gasilci ne samo ob nesrečah, ampak tudi takrat, ko rdeči petelin miruje." Ob koncu so podelili naj-prizadevnejšim republiška, občinska in društvena gasilska priznanja. Republiška gasilska zveza Slovenije paje društvu ob praznovanju 110-letnice podelila še posebno plaketo. Preden so si udcicžcnci na prireditvenem prostoru ogledali šc prikaz gašenja s staro ročno brizgal-no in demonstracijo poklicnih gasilcev, jc gornjegrajski župnik Ivan Koren blagoslovil orodna vozila, godba na pihala občine Mozirje pa jc zaigrala poskočno koračnico. ■ tp Mozirje. Bolje pozno kot nikoli so dejali in pričeli z obravnavanjem dela zbornice v preteklem letu, sprejeli in potrdili zaključni račun ter delovni in finančni načrt za letos. Delo so opravili temeljito, zatem pa kar poltretjo uro razprave namenili ostalim zelo perečim in že kar usodnim problemom obrtništva in podjetništva v Sloveniji. To velja za popolno zmešnjavo na področju zakonodaje, za velik nered in neučinkovitost v izobraževanju, za izjemno neugodne kredite, za bodočo (negotovo) usodo zbornic, izjemnega problema zamudnih obresti pa ne kaže posebej poudarjati. Navzlic vsemu so posebej poudarili, daje drobno gospodarstvo z obrtništvom in zasebnim podjetništvom trenutno eden redkih, če že ne edini, živi in produktivni del slovenskega gospodarstva.Že podatek, daje ta del lani zaposlil kar 15.000delavcev, pove veliko, ogorčeni pa so, ker jih vlada in država z vsemi strokovnjaki vred pri iskanju rešitev iz hude gospodarske in socialne stiske skoraj niti z besedico ne omenjata. Pri vseh teh razpravah je zelo tehtno sodeloval predsednik izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stane Kramberger. Povejmo še.da so sedanjo obrtno zbornico s sprejetjem statuta preoblikovali v Zgornjesavinjsko obrtno in podjetniško zbornico, ki naj bi obrtnike in podjetnike mozirske občine enotno povezovala tudi ob morebitni delitvi sedanje občine Mozirje na več novih občin po uvedbi nove lokalne samouprave. ■ j P Avtobusna postaja Mozirje Nova je že, a kaj... A kaj, ko še lep čas ne bo služila svojemu namenu, pa naj bo to še tako potrebno. Tehnični pregled je pokazal na (pre)več pomanjkljivosti. ki jih sedaj pospešeno odpravljajo. S tem (ne)potrebnim delom naj bi končali do konca avgusta, če že prej ne bo mogoče. Odpravljajo tudi nekatere druge "nerodnosti", ob vsem tem pa zgornji poslovni prostori še niso vsi prodani. Res, zgodba z vprašajem. ■i/P ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. JULIJA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: VELENJE letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % Tekoči računi občanov 8,20 0,75 Žiro računi 8,20 0,75 Hranilne vloge na vpogled 8,20 0,75 Varčevalna knjižica 18,16 1,50 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 34,65 2,56 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 35,84 2,64 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 37,03 2,71 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 14,08 1.13 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT - depoziti nad 100.000,00 SIT 26,31 28,69 29,88 2,00 2,17 2,25 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT - depoziti nad 100.000.00 SIT 29,88 32,27 33,46 2,25 2,40 2,48 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 33,46 2,48 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 34,65 2,56 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 41,80 3,01 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 66,82 4,44 OBČINA ŽALEC RDEČI PAJEK Seja parlamenta v Žalcu "Statut nas zavezuje, da delamo naprej!" 30. junija seje zgodila seja parlamenta v Žalcu. Če smo pričakovali kresanje isker in veliko ognja smo se zmotili. Delegati so kar krepko uro izgubili na mestni straži, ki patruijira po Žalcu. Ostale točke so šle po hitrem postopku. Zares seje začelo s pobudo Jura-ka i/, Liboj, kije že tretjič opozoril na neznosno smrdenjc i/, čistilne naprave Kasazc. Debelak mu je odgovoril, da naj samo še malo potrpi in stvari sc bodo uredile. Pungartnik i/. Polzele jc glasno in odločno povprašal, zakaj so dali dobro delavko Jano Strojin na čakanje? Ni mu šlo v glavo, da se racionalizacija izvaja tako, da se da samo ena delavka na čakanje! Odgovora ni dobil. Iz Tabora so poslali protestno pismo / vprašanje od kod naenkrat toliko denarja za PTT in zakaj seje pozabilo na centralo v Taboru. Pri četrti točki, odloku o toplovodnem sistemu, ni bilo večjih razprav in je bil sprejet po kratkem postopku. Na prvi pogled nepomembna točka, to je Predlog odloka o določitvi organa za nadzorstvo nad izvajanjem odloka o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi, so imeli poslanci in poslanke celo kop- ico pripomb. Sloje za mestno stražo, dva uniformiranca, ki delita listke napačno parkiranim avtomobilom in opozarjata na red. Nc glede na vrsto pripomb (ne jih plačevati iz proračuna, kaj rabi takšno majhno mesto redarsko službo, preverjeni kadri, črtanje amandmaja o pobiranju parkirnin) so poslanci na koncu odlok sprejeli in s tem dali redarjem pooblastilo, da direktno pošiljajo neubogljiveže in kršitelje k sodniku za prekrške. Naslednja točka je prinesla zaščito virov pitne vode v podtalnici v Vrbju. Ker gre za prvi takšen odlok, je bilo poslankam in poslancem posredovan tudi podatek, daje voda v podtalnici (za razliko celjske podtalnice) popolnoma neoporečna. Poslanec ZZD Igor Glušič je obrazložil, da se klor mora vodi dodajati zgolj zaradi slepe zakonodaja, čeprav je to brez potrebe. Nato so delegati brez razprave Jurček velikan Gvido Prešiček s Polzele ni nikoli gobaril, vendar se mu je pred kratkim kljub temu nasmehnila sreča, ki bi je bil vesel vsak gobar. Povsem slučajno je naletel na jurčka, ki je bil zares postavne rasti. Visok je bil 25 cm, njegov "klobuk" pa bi že skoraj lahko služil kot klobuk. Ko gaje dal na tehtnico je ta pokazala skoraj 80 dekagramov. Se posebno veselje bil najditelj, ker je bila goba čvrsta in povsem zdrava. Besedilo in slika: -er Gvido Prešiček z jurčkom velikanom. Letušani praznovali Prebivalci KS Lctuš so krajevni praznik praznovali skupno z zaključkom šole, prvo predstavitvijo mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Jelka Rcpenšek in otvoritvijo novih pridobitev. Na zaključni prireditvi so nastopili učenci OS, Vzgojno varstvenega zavoda, taborniki in drugi. V KS pa so od lanskega do letošnjega praznika pridobili novih sto telefonskih priključkov ter modernizirali več krajevnih cest in obnovili pevski dom. Bsecftljiua fotografija "Kaj naj vam dam? Kaj? Ali ne vidite, da nič več nimam!!" (Komentar Irene Z. ob prispelih modrih kuvertah iz Ministrstva za finance.) Tekst: vuf, ■ Foto: Ljubo Korbar potrdili vrnitev zemljišč (denacionalizacija) trem razlaščencem in se kasneje zadržali v osmi točki dnevnega reda, ko so dajali soglasje dr. Velikanji za mesto direktorja Zdravstvenega doma Žalec. Komisija za volitve in imenovanjaje predlagala skupščini, da ne da soglasja na predlog Sveta Zavoda in IS SO Žalec za dr. Velikanjo. Poslanci so ta predlog komisije zavrnili. S tem, ko poslanci niso bili za to, da ne dajo soglasja, je bil za predsednika M. Dobnika dr. Velikanja potrjen. Sledila je pritožba in zato je morala zasedati Statutarno pravna komisija, ki paje takšen sklep gospoda Milana Dobnika potrdila. Negodovanje se s tem ni končalo, saj so nekaj krepkih povedali nato še predsednik Staturno pravne komisije Franc Ogriz, dr. Cukjati in Vlado Marolt. Ob koncu zasedanja jc predsednik Kranjc podal krajši komentar na dogajanje na in po zadnji seji skupščine. Dejal je, da njega in IS Statut občine Žalec zavezuje, da delajo naprej do izvolitve nove vlade. Svoje delo sicer opravljajo v okrnjeni sestavi, vendar se boto trud-ili za nemoten potek dela upravnih organov. Dejal je, da ne misli več odgovarjati na podtikanja in neresnice. Opozoril je še delegate, da naj odločitve sprejemajo utemeljeno in resno. Oglasil seje predsednik DPZ, Andrej Šporin in v skladu s povedanim zahteval od predsednika Milana Dobnika, da takoj začne postopke za iskanje novega mandatarja. Na koncu so člani IS še podali poročilo o podpisu pogodbe s PTT za 1,6 mio DEM tolarskega posojila za izgradnjo novih telefonskih central v Šempetru. Žalcu, na Polzeli in Pirešici in začuda ni bilo nobene reakcije v dvorani. ■ V. G. Trnava Razstava govedi in konj Hmezad Kmetijska zadruga Trnava-Gomilsko je pod pokroviteljstvom Skupščine občine Žalec in v sodelovanju z. Zavodom za živinorejo in veterinarstvo Celje in Govcdorejskim društvom Savinjske doline pripravila razstavo govedi in konjev. Razstavljenih je bilo 56 govedi v sivo rjavi, črno beli in svetlo lisasti pasmi ter 17 konj hladnokrvne pasme. Ob otvoritvi je spregovori! minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije, Jože Osterc, ki je dejal, da si tekšnih razstav želi še več po Sloveniji in pohvalil organizatorje razstave. Najuspešnejši rejec, kije prejel največ nagrad in priznanj na tej razstavi, jc bil Franc Brišnik i/. Prekope pri Vranskem. Prejel je prvo nagrado pri kravah rjave pasme, drugo nagrado in priznanje pri plemenskih telicah rjave pasme in prvo nagrado in priznanje krave črno bele pasme. Razstava v Trnavi je bila prikaz rejcev dela v Savinjski dolini in odraz dela in prizadevnosti rejcev, strokovnih služb ter stanja v slovenski živinoreji. Razstavo so popestrili še proizvajalci molzne opreme, močne krme, mineralno vitaminskih pripravkov, kmečke žene, ki so pripravile razne kmečke dobrote. Razstava je nedvomno uspela in takšnih si še želimo. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc (drugi z leve) med ogledom razstave. ■ Besedilo in slika: -er Kdo je komu naredil uslugo? Novice, ki odkrivajo tančice Iz Ministrstva za kmetijstvo je prišel dopis, da morajo kmetje, ki so dobili 16 mio tolarjev v lanskem letu za vzrejo pitancev, ves denar z obrestmi vred (zaradi nepravilne razdelitve sredstev) vrniti. Obveščanje se nadaljuje. Občinski urbanistični inšpektorje zaradi čira na želodcu raje menjal službo. Na zadnji seji skupščine smo znova slišali nekaj krepkih glede smrdenja na čistilni napravi v Kasazah. Eden izmed poslancev je predlagal zadnjim vrstam, da bi smrdeči mulj poslali po Savinji v Celje in se ga tako rešimo. Najbolj vroči poslanci so iz KS Prebold. Eden izmed njih je po seji ugotovil, da je predsednik Kranjc res čuden, saj bi on ob taki službi raje 35 krat predlagal novo podpredsedni-co/ka kot pa nepreklicno odstopil. Poletna vročina zadnjih dni je, posebno otroke, zvabila v reke in potoke, kjer se hladijo in igrajo. Veselo razpoloženi so tudi tile štirje, ki se hladijo v Boljski. ■ Besedilo in slika: -er Rekli so: Jože Turnišek, župnik na Vranskem: "Podružnico cerkve sv. Jeronima v naši vranski župniji, kije podružnična cerkev smo v nedeljo ponovno blagoslovili. Cerkev smo pričeli obnavljati pered več kot dve-mi leti. poleg cerkve pa smo obnovili še župnišče, kapelico in taborsko obzidje. Cerkev izhaja i/ 13 stoletja, za obnovo pa so vranšani in drugi opravili več tisoč prostovoljnih delovnih ur in prispevali denar in mateijal. Na Vranskem smo imeli lepo nedeljo, to se pravi god farnega patrona. ki smo ga tokrat praznovali na tej obnovljeni cerkvi, ki leži 427 m nadmorske višine." ■ Besedilo in slika: -er V mesecu juniju je IS SO Žalec podpisala pogodbo s PTT Celje o izgradnji novih telefonskih central in PTT omrežja v občini Žalec. Gre za kar velik finančni zalogaj, saj občina Žalec zagotavlja kredit v skupni vrednosti 1,6 mio DEM PTT Celje. Kredit se dve leti ne bo vračal. S tem se bodo izgradile nove centrale v Žalcu, na Pirešici (Petrovče), v Šempetru in na Polzeli. Res je, daje tele- fonija v občini H porazna, zato so H centrale nujno H potrebne. Dr-■ ugo je seveda H vprašanje ali H občani res ne Hh bomo plačevali HH priključkov na H centrale, kajti I sprašujem se od I kod bodo dobili H PTT-ejevci de-■ nar za vračanje H kredita. Drugo 1 sporno je vflkajj^rj vprašanje sred- ste v jih bodo poteg 1 1 ■ nili ne glede na Boris Kranjc je podpisal pogodbo s PTT sklep skuPščine o proračunu vzeli iz sredstev razvojnega sklada in jih nenamensko porabili za PTT omrežje. Čudi me, da se na ta sklep ni oglasil nihče iz zbora združenega dela, ki se ga takšna odločitev direktno zadeva. Sprašujem se tudi, kaj bo s tem kreditom, če bomo v kratkem dobili nove občine in kasneje ne bo ne dolžnikov in plačnikov. Dejansko zadeva ni preprosta niti enoznačna. Ko so se v zadnjem času poskusi telefoniranja še poslabšali (kar čudno sovpada s podpisovanjem pogodbe), je seveda resnično treba pritrditi, da je zadnji čas, da se telefonija v občini posodobi. Po drugi strani pa se vprašajmo, ali ne bi s tem velikim kupom denarja sko/i sklad za razvoj obrti in podjetništva v občini zagotovili kar lepega števila novih delovnih mest in s tem konkretneje in takoj razbremenili socialo v občini!? ■ Tekst: Tea Rinček, Foto: Ljubo Korbar KULTURA GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE Zgodilo se je... 8. malega srpana LETA 1895 V Slovenskem narodu je bila objavljena zanimiva novica o prireditvah v Hudi luknji: "BRALNO DRUŠTVO V DOLIČU priredi v nedeljo dne 21. julija, 1 L avgusta in 25. avgusta vsakokrat ljudsko veselico s sodelovanjem tamburašev in pevcev v romantični skalnati nadvojvode Ivanovi votlini v Hudi luknji pri Slov-enjemgradci na Štajerskem. Mej raznimi točkami godba in ples. Začetek vsako krat ob 3. uri popoludne. Vstopnina za gospodo 50 kron, za kmete in dijake 20 kron. Izborna postrežba osig-urana." Prav žalostno, da so že pred stotimi leti znali ceniti in tudi izkoristiti čudovito okolje Hude luknje, danes pa tega ne znamo (nočemo?) več. Huda luknja tako sameva sama v vsej svoji lepoti, njen mir moti le gost promet, ki se vsakodnevno vali iz Šaleške v Mislinjsko dolino in obratno. Tudi druga današnja novica je bila objavljena v Slovenskem narodu. Novica sicer nima nobene povezave z našimi kraji, je pa za čas "kislih kumaric" prav primerna in zanimiva: "EKSCENTRIČNE PARIŽANKE. Na dvorišču prvega pariškega hotela je zadnje dni vse črno najfinejše gospode. Vse sili, da pride v bližino štirih siromašno oblečenih pevcev, z vseh stranij padajo franki, nastavljeni klobuki so vedno polni. Ti štirje pevci so prav zaprav pevke -iz še kake. Prve tingl-tangl pevke v Parizu. Iz same ekscentričnosti hodijo po hišah prepevat, a ne v svojo korist, nego v korist pariških siroma- kov, katerim se ni še nikdar tako dobro godilo, kakor sedaj." LETA 1898 Nekaj let kasneje so v Slovenskem narodu objavili novico z naslovom "Šaleški Sokol": "Pripravljalni odbor za ustanovitev "Šaleškega Sokola" je razposlal naslednji poziv: "Ko ustanovimo društvo "Šaleškega Sokola" vabimo v svoj bratovski krog vse tiste, ki se zanimajo za vzvišeno misel sokolsko. Ustanovimo to društvo za naš trg in Šaleško dolino s tem trdnim prepričanjem, daje v sedanjih razmerah jako potrebno, ustanovimo to društvo ne zaradi noše ali zaradi suknje, ampak gremo na to delo s tisto ljubeznijo, katero zasluži dobra reč. Ne samo telesna krepost in čilost, ampak tudi dušna, nravna moč in nevpogljivost so našim geslom; v svojih vrstah hočemo odgojevati može, narodnjake, značaje! Na podlagi sokolske kreposti in odločne narodne zavesti naj cvete naše društvo! Vi pa vsi, ki z nami jednako čutite, pridite in bodite pozdravljeni z bratovskim sokolskim Na zdar! Ustanovni shod bo v nedeljo dne 17. julija t.I. v hotelu "Avstrija" v Šoštanji. Vzpored: I. Sokolske vaje in skupine. 2. Petje. 3. Tamburanje. 4. Bengaličen ogenj. 5. Ples. Vstopnina 30 kr. za osebo. Preplačila se hvaležno vzprejemajo. Šaleški Sokol je poleg Šaleške čitalnice, konec prejšnjega in v začetku tega stoletja, odigral zelo pomembno narodno buditeljsko vlogo v Šaleški dolini. ■ Damijan Kljajič Okusi so različni. Kratek stavek, ki ste ga verjetno slišali že mnogokrat, pa sc vendarle niste ob njem posebej ustavljali, saj zveni nekako prazno in precej vsakdanje. Spada v kategorijo tistih fraz in besednih zvez, kijih krasi tista čudovita lastnost, da jih lahko brez škode upora-bimo kjerkoli in kadarkoli. Pa vendarle imajo te tri preproste besede čudežno moč. Z.njimi, izrečenimi ob pravem trenutku, je namreč mogoče opravičiti skoraj vsako, še tako neodpustljivo napako, zagrešeno predvsem zaradi neznaja, ali v najboljšem primeru polznanja in poznavanja neke materije. Da se ljudje radi lotevamo tistih stvari, ki segajo v tista področja, v katerih nismo ravno doma, je očitno splošna človeška lastnost. Včasih se sicer delamo, da stvar poznamo in se kasneje, ko bi morali znanje res pokazati znajdemo v škripcih, drugič pa tudi kar brez sramu priznamo, da se na to sicer ne spoznamo, da pa bomo o tem le nekaj povedali. Dokler take in podobne situacije ne presežejo stopnje šankovskih razgovorov znajo biti celo zabavne, ko pa do njih prihaja v tako visokih krogih, kot so državne institucije, jc vse skupaj sicer še vedno zabavno in smešno, vendar po drugi strani žalostno in skrb vzbujajoče. Ne vem. ali spada organizacija različnih športnih prireditev v kategorijo gostilniških razgovorov (res se precej stvari v zvezi s takimi prireditvami dogovarja za šanki), ali pa morda v kake bolj profesionalne sfere, toda dejstvo jc, da je na tem področju, kjer dela ogromno (sicer predanih) vol-unterjev, precej napak, ki so posledica polpoznavanja stvari. Vsaj za glasbo, kije neizogiben spremljevalec vsake prireditve, to nesporno drži. Kdo je tisti, ki obsoja obiskovalce na poslušanje take ali drugačne glasbe pred pričetkom raznih tekem, med odmori in po končanem tekmovalnem delu, ostane v veliki večini primerov nera-zjasnjena skrivnost, saj identitete tistega, ki s svojo glasbo streže nekaj tisoč parom ušes, nc boste izvedeli nikoli. Gre pa v teh primerih za lju- di presenetljivo podobnih glasbenih okusov, saj ne glede na to, za kakšen športni dogodek gre. pa naj bo to nogomet, ali smučarski skoki, redno znajo postreči s precej podobnim izborom glasbe. Zakaj v tem izboru prevladujejo narodnozabavne viže in zabavne (ali pa tudi ne) melodije vprašljivbih glasbenih kvalitet, meni ni znano. Dejstvo paje, da sc na ta način kaže podcenjevalen odnos do tistih ljubiteljev športa, ki niso le poznavalci športa samega, ampak kaj več vedo tudi o drugih segmentih kulture v najširšem pomenu te besede, kjer glasba zavzema še kako pomembno in vidno mesto. In če bi sedaj poskušali poočitati takem samozvanemu glasbenemu opremljevalcu tosortnih prireditev pomanjkljivo glasbeno izobrazbo in mu navrgli kakšno pripombo na njegov glasbeni izbor, bi vas prav gotovo odpravil s tistim čudežnim stavkom, s katerim se današnji uvodnik tudi začenja. Kaj hočemo, psi bodo lajali, karavana pa bo še naprej nadaljevala svojo pot. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... Glasbena šola Velenje Letos kar tri poletne šole Šolsko leto se jc resda končalo tudi na velenjski glasbeni šoli, toda živahnosti v njej kljub temu ne manjka. Razlog? Poletne glasbene šole, za katere je letos zanimanje mnogo večje kot so možnosti. Glasbeno poletje 93 bodo "obarvale" kar tri. Otvorilaga bo že tradicionalna mednarodna violinska šola Igorja Ozima, in sicer 16. julija. Trajala bodo 31 .julija, zanjo pa jc letos značilno izredno veliko zanimanje mladih nadarjenih virtuo-zov tako domačih kot tujih. Poletni tabor glasbene mladine Slovenije - ta vključuje kitarsko, komorno, harmonikarsko in šolo interpretacije) bo trajal od 1. do 10. avgusta. Število prijavljenih zanj kaže, da po opravljeni avdiciji ne bo mesta za vse udeležence. Novost letošnjega velenjskega glasbenega poletja paje mednarodna klavirska šola, ki jo bo ob pomoči Dubrovke Tomšič -Srcbotnjak vodil eden najbolj znanih ameriških pedagogov in koncertantov Jacob Lateiner. Ta šola bo trajala od 16. do 19. avgusta. "50 dni poletnih šol bo, podajale si bodo roke, od 40 do 50 udeležencev v vsaki pa pomeni, da bo glasbena šola Frana Koruna Koželjskega res pravo glasbeno središče." pravi njen ravnatelj Ivan Marin. Ob poletnih glasbenih šolah jc treba omenili tudi koncerte. Kar osem jih bo in ob tako bogatem velenjskem glasbenem poletju ne preseneča dejstvo, da sta se glasbena šola Velenje in novo ustanovljeno društvo Consortium musicae Velanensis odločila za razpis koncertnega abonmaja. Naključja pri odločitvi za izvedbo novosti ni. Ni ga zaradi prizadevanj, uspehov in nenazadnje pogojev, ki jih nudi mladim nadarjenim virtuozom izvajalec. Gre za zahtevnejši program za študente akademije in izjemno nadarjene mlajše pianiste. In nižje klavirske šole, kijih organizirajo po Sloveniji, zanje pomenijo premalo resne "poskuse". Udeleženci poletnih šol v Velenju naj bi, po doslej znanih podatkih, prišli iz. kar 15 držav Evrope, Avstralije in Amerike. Glede na to, da se zaključnih koncertov najboljših udeleži šc vsaj polovica njihovih staršev, o promociji Velenja oziroma kar Slovenije v širšem prostoru najbrž ne gre dvomiti. Žal, v korak s to ugotovitvijo ne gredo ostale spremljajoče dejavnosti. "Organizacijskih težav ni, so pa z namestitvijo. Kmečki turizem Pirečnik v Skornem, kjer biva v času trajanja poletne glasbene šole nekaj udeležencev, je preveč oddaljen. V penzionu Mraz v Velenju ni prostora za vse. Za kitariste smo letos še pridobili proste postelje v domu učencev v Velenju. Ne vemo pa, kam bi lahko namestili njihove starše. Za še kakovostnejšo delo na tem področju postaja to resen problem. Če se ne bo kaj premaknilo na tem področju, bomo kar težko trem poletnim šolam dodali še eno - šolo za trobila. O njej smo razmišljali že letos, a..." Bivanje in sodelovanje plačajo tuji udeleženci sami. Domači mladi glasbeni umetniki pa, po zaslugi nekaterih sponzorjev, polovico zneska. ■ tu TAKEIHAT Slavna peterica je trenutno v Acapulcu, kjer fantje snemajo video za njihovo zadnjo skladbo "Pray". 14. avgusta bodo Take That skupaj s skupinama East 17 in VVorlds apart nastopili na londonskem Wcmblcy stadionu, na dobrodelnem koncertu, namenjenem pomoči prizadetim otrokom. Avgustqa bodo pričeli tudi s snemanjem tretjega nadaljevanja filma "Neverending story", v katerem bodo v stranskih vlogah nastopili -vsi člani tega popularnega britanskega ansambla. NEW KIDS ON THE BLOCK NKOTB, ki bi morali prav tako nastopiti na zgoraj omenjenem koncertu na Wemblcyu, pa so ta nastop odpovedali. Poleg odpovedi nastopa na "Whitc Nights" festivalu v ruskem St. Pctersburgu je to njihova že druga odpoved koncerta v tem letu. MADONNA Madonna je s telvizjsko mrežo ABC, eno od treh največjih televizijskih družb v ZDA, podpisala pogodbo o snemanju televizijske serije. "Madonna: The early years", je naslov serije, ki bo skupaj trajala nekaj več kot štiri ure, govorila pa bo o začetkih kariere te znane ameriške zvezde. Na TV ekranih se bo nanizanka pojavila čez približno leto dni. DR.ALBAN Dr Alban je v okviru turneje "One love" nastopil tudi na nekaj koncertih v Južnoafriški republiki. Večina obiskovalcev teh nastopov so bili sicer belci, saj so bile cene vstopnic precej zasoljene in si jih temnopolti prebivalci v večini primerov niso mogli privoščiti. Zato se jim jc Dr.Alban oddolžil z obfskom nekaterih črnskih šol, kjer pa bi skoraj prišlo do neredov. Popularni pcvec seje srečal tudi z vodjo ANC-ja Nelsonom Mande-lo, pri čemer se mu jc porodila ideja o novi protestni pesmi z naslovom "Fire in Soweto", ki naj bi izšla na njegovem naslednjem albumu. NIKI HARIS Pevka skupine Snap Niki Haris bo nastopila v filmu o znani jazzovski pevki Billic Holiday. Za to vlogo se bo morala Niki še posebej potruditi, saj mora shujšati kar za 30 kilogramov, da bi lahko verno upodobila slavno ameriško umetnico v času, ko je le-ta postala žrtev heroina. AC/DC Slavni avstralski heavy metalci Člani velenjske rudarske godbe danes na svetovno prvenstvo Godbeniki, držimo pesti! Bilo je pred 15 leti in še nekaj prej, ko si je kapelnik velenjske rudarske godbe mag. Ivan Marin dejal: "Preizkusiti se moramo tudi na svetovnem prvenstvu orkestrov na Nizozemskem." Tako so tudi storili. Dobro so sc pripravili, odšli v mesto Kerkrade, kjer so vsaka štiri leta ta tekmovanja, osvojili prvo mesto in se vrnili domov z zlato plaketo. Ta uspeh so ponovili še dvakrat, leta 1981 in pred41eti.Danes odhajajo godbeniki že četrtič na to prvenstvo. Minuli dnevi, tedni,..meseci so bili zanje znova zelo naporni. Vaje, vaje in samo vaje, ^mes pa tudi veliko različnih nastopov. V minulih dneh smojih videli in slišali kar nekajkrat igrati. Na celovečernem koncertu pa so predstavili tekmovalni program in novo CD ploščo. Kapelnika mag. Ivana Marina je bilo kar težko dobiti, saj fantje in tudi dekleta (v 80 - članskem pihalnem orkestru je tudi nekaj deklet) vadijo skoraj neprekinjeno, dopoldne in popoldne. V nedeljo popoldne bo za vas nov pomemben dogodek. Trikrat ste se vrnili domov z zlato plaketo. Lahko upamo na novo?" "Slovenski pregovor pravi: V tretje gre rado. Mi dodajamo: V četrto bolj zanesljivo. Razumljivo! Želimo ponoviti te uspehe, zato se na tekmovanje zelo zavzeto pripravljamo; to že od novega leta, ko smo dobili ob vezno sklad bo. Sicer pa je LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek »• tedniku Naš čas V nedeljo, 4. julija, so vas najbolj navdušili domačini, se pravi Pod-krajski fantje. Lestvica i/.gleda takole (po številu glasov): I PODKRAJSK1 FANTJE: "Kdo smo mi" 9 2.ZADOVOLJNI KRANJCI: "Venček narodnih" 4 3.MIRO KI.INC: "Valček za naju" 2 4.DARKO ATELŠEK: "Polka za muzikanta" 0 4.IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Ne boš ušel" 0 Predlogi za nedeljo, 11. julija: 1.Viki AŠIČ: "Francelj, lump si ti" 2.C1K: "Mali oglasi" 3.HENČEK: "Ko sem tjakarbil" 4.SLAK: "Srečno, mlada Slovenija" 5.ŠTIRJE KOVACl: "Full Marička" ■ Vili Grabner bodo še v tem letu izdali nov studijski album. Trenutno snemajo material zanj v nekem studiu na Nizozemskem. Njihov zadnji hit nosi naslov "Big Guns", izšel paje na soundtracku z glasbo iz zadnjega Schvvarzeneggerjevega filma "Last action hero". QUIET RIOT Težkometal na sku pi na, ki se je v začetku osemdesetih s superalbu-mom "Metal Health" za kratek čas vpisala med legende heavy metal glasbe, nato pa razpadla, je ponovno aktivna. Novo zasedbo sestavljajo: člana originalnih Riotov Kevin DuBrovv (pcvec) in Carlos Cavazzo (kitarist) ter basist Kenny Hillary in bivši bobnar skupine Rainbovv Bob-by Randinelli. Nov album Quiet Riot nosi naslov "Terrified", na njem pa je tudi priredba 25 let starega hita skupine Small Faces "Itchycoo Park". MOTLEY CRUE Motley Crue bodo snemali nov LP. Naslov tega albuma bo "Till death tear us apart", izšel pa naj bi v začetku leta 1994. ■ Mitja Čretnik bilo vse naše igranje, vsi naši nastopi, na katerih smo se predstavljali z zahtevnim izborom, namenjeni svetovnemu prvenstvu. Tekmovalna mrzlica pa nas zagrabi povsem, ko prireditelj pove, katero obvezno skladbo bomo morali zaigrati, in ko potrdi še drugo izmed dveh, kijih sami predlagamo. Tokat nam niso šli na roko, saj so nam določili tisto, ki nam morda manj leži. Vedeti paje tudi treba, da je vsakokrat konkurenca močnejša, obvezne skladbe zahtevnejše. No, mi upamo na najboljše." Godbeniki!. Srečno pot, držimo pesti! ■ S. Vovk Kulturni center Ivana Napotnika Velenje 9. poletne kulturne prireditve ANSAMBEL DUMA NA VELENJSKEM GRADU V petek, 9. julija ob 20.30, se bo v airiju velenjskega gradu predstavila glasbena skupina DUMA, ki jo vodi Veno Dolenc. Svojo glasbo opira na pesniška besedila. Tako izzvenijo elementi srednjeveške in renesančne glasbe, šanson, latina, ročk pa tudi prvine ljudske glasbe srednje in južne Amerike. Veno Dolenc, ki jc ustanovil tudi predhodnico Dume "Sedmino", nastopa v ansamblu kot skladatelj, pevec in kitarist. Februarja letos je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla kaseta "Rojstvo idola". V ansamblu poje Klarisa Jovanovič. Vse obiskovalce velenjskih poletnih kulturnih prireditev obveščamo, da je pred in po koncertu odprta grajska gostilna -muzej in da bo po koncertu v gostilni pogovor z. izvajalci prireditev. Vstopnice so 300 SIT. ORANŽNI ABONMA Še vedno se lahko prijavite za vpis Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Koncerti bodo ob petkih. Odhodi avtobusa iz Velenja. Programe dobite v pisarni kulturnih prireditev, dom kulture Velenje, tel. 853 574. NASI KRAJI IN LJUDJE .............-..... IiHiiiKiii Mala anketa ■■■■■■■■■■ Mislinjčani o sebi in svojem kraju Ivan Oder iz Mislinje: "V Mis-linji zelo pogrešamo večji prostor za prireditve, plese in druge zabave. Škoda, da ni več Merxove dvorane, ki je bila kot nalašč za raznovrstne prireditve. V Šetnilju dvorana sicerje, vendar je majhna in še izven središča. Vesel sem, da imamo tako aktivno olepševalno društvo. Delo njegovih članov se pozna na vsakem koraku." Štefka Ramšak iz Mislinje: "Mene zelo moti močno povečan promet skozi Mis-linjo. Hišo imam tik ob glavni cesti inzdisemi.dakar na vsem lepem zrušila. Dvajset let že živim v njej in je vsak dan huje. Največji hrup povzročajo težki tovornjaki, še posebej tisti, ki pripeljejo iz velenjske smeri in na vrhu mislinjskega klanca menjavajo hitrost. Zaradi slabe in razpokane ceste tovornjaki in zlasti prikolice poskakujejo kot divji konji." Ivan Vodovnik iz Mislinje: "Želim, da bi vse tisto kar smo zgradili, s samoprispevkom tudi redno vzdrževali. Žal vidimo, da nam propadajo ceste, objekti in še kaj. Z novim samoprispevkom vsega tega ne bomo mogli popraviti. Odvodnjavanje denimo ni urejeno, zato voda naredi največ škode na cestah, zlasti na krajevnih. Sicer pa je tudi regionalna cesta v obupnem stanju." ■ B.M. Občina Velenje in partnerska mesta Gasilci v Viennu, športniki v Vidmu V drugi polovici prejšnjega meseca seje delegacija gasilskega društva Velenje mudila na gasilskem kongresu za območje de Iserre v francoskem Viennu. To mesto je eno od Velenju partnerskih mest. Skupaj z njimi so si izmenjali izkušnje na področju gasilstva tudi predstavniki šestih mest iz raznih držav Evrope, pobratena z Vienn-om. Med drugim pa so se seznanili še s tehnično opremljenostjo francoskih gasilskih desetin, tehniko, na praktični vaji pa so si ogledali preverjanje sposobnosti pri gašenju in reševanju ponesrečencev iz višjih nadstropij. Člani Težko atletskega kluba in namizno teniškega kluba Tempo (oba iz Velenje) pa so se konec prejšnjega tedna mudili v partner- skem Vidmu. Na tamkajšnje športne igre jih je povabila občina Videm. Uroš in Jure Slatinšek ter Tadej Vodušek (namizni tenis) so svoje nasprotnike ugnali z rezultatom 4:0. Med dvigalci uteži seje na 4. mesto uvrstil Velenjčan Marjan Vuzem, ki je v potegu dvignil 75 kg, v sunku pa 90 kg. Glede na telesno težo je z rezultatom v biatlonu zbral 252,21 točke. Matej Rošer in Mulatovič Selvir sta nastopila v kategoriji do 59 kg. Velenjski športniki so navdušili s svojimi dosežki, kar dokazujejo povabila. Tako naj bi se dvigalci uteži udeležili turnirja v Caltanisetto, igralce Tempa pa turniijaob 25 - letnici kluba v Vidmu v jeseni letos ter v Opatiji. Suhi in debeli Že trenirajo - Vsi skupaj pa pridno delajo. Že nekaj let in zadnje tri tedne sploh. Igrišče gradijo, lepo in v še lepšem okolju, lepšega še najbolj zavistni ne bi našli. Pred tremi leti so sicer igrišče že enkrat odprli, lani zgradili brunarico (vse skupaj še s pomočjo KS), letos pa so se zagnali sami, z lastnimi sredstvi in lastnim delom. Vsak posebej je že naštel preko 100 prostovoljnih ur; kdor delati (slučajno) ne more, pridnim pomoč "podtakne" v drugačni obliki. Ne zavrnejo je, kot ne bodo zavrnili svojih lepih načrtov. • Kaj sploh čvekamo, v Spodnjih Ravnah se to dogaja; dogradili bodo igrišče, ga razsvetlili in postorili še marsikaj, prihodnjo nedeljo pa se skupno poveselili. ■ foto: jp Teden upokojencev Tudi tokrat prijetno in veselo Marija Grobelnik z Graške gore: "Doma imamo veliko kmetijo, na kateri gospodari sin. Pomagam kolikor morem, mož pa pri 85.letih bolj težko. Dobro živimo in nimamo težav, lepo nam je. Tudi vode nam ne primanjkuje kljub suši, ki nas pesti. Mislim, daje Mis-linja precej napredovala in da se je marsikaj spremenilo na bolje." Srečanje z Ivanom Korenom Korenova hiša je zgrajena tudi za potrebe turizma na kmetiji "Odločil sem se za turizem" po domače Foltanov. Njegova kmetija leži na Foltanovem hribu, torej na znanem mislinjskem smučišču z vlečnico, nedaleč od glavne ceste proti Slovenj Gradcu. Kmetija meri 12 hektarov in pol, od tega je šest hektarov obdelovalne površine, še poldrugi hektar paje ima v najemu. V Rudijevem hlevu je trenutno 16 pitancev. Z namenom, da še letos odpre kmečki turizem, je hišo zgradil tako, daje v njej poseben prostor tudi za goste. In kaj je Rudi Koren povedal ob tej priložnosti? "Na našem hribu je tudi smučarska vlečnica, ki jo kot žičničar upravljam. Kmečki turizem bi bil primeren zlasti za zimski čas, zato sem se odločil zanj. Smučarjem in drugim gostom bomo ponudili predvsem doma pripravljeno hrano. Pozimi je na našem smučišču veliko smučarjev, tudi iz Velenja in drugih krajev, saj je smučišče blizu ceste in vsem dostopno." ■ B.M. Zadnji teden junija je Zveza društev upokojencev občine Velenje tudi letos namenila tradicionalnemu "tednu upokojencev". Od prvega do zadnjega dne je na različnih tekmovanjih v različnih krajih vladalo športno in prijateljsko, predvsem pa prijetno in veselo razpoloženje; pomirjujočega razvedrila in sreče ob zaključku na Rogli seveda ni treba posebej poudarjati. Žc na začetku so upokojenci ustrelili v polno. Z zračno puško seveda, pri čemer velja povedati, da upokojenke orožja niso vzele v roke. S 673 krogi si je prehodni pokal pristreljala ekipa Desnega brega, pri posameznikih so se od prvega do tretjega mesta zvrstili Stane Rek, Karel Brezovnik in Janez Emeršič. Streljalo jc 25 upokojencev iz vseh štirih društev. V balinanju so sc za medalje, te so seveda podeljevali v vseh disciplinah, pomerili upokojenci in upokojenke iz Šmartnega ob Paki, Pesja in Velenja. Prehodni pokal si je priborila ekipa DU Velenje -Kavče Podkraj, medalje pa so si razdelili Franc Špiler, Rudi Huda-rin in Darko Zdovc. Kaže, da bali-najole upokojenke iz Šmartnega ob Paki, saj je nastopila le njihova ekipa, medalje pa so si po vrsti razdelile Elica Lenovšek, Jožica Berzelak in Marija Dobnik. Posebno priznanje si tudi zaslužijo. Pri balinanju so bile edine Šmarčanke, pri kegljanju pa Velenjčanke. Najboljša je bila Rozika Petre, pred Rezko Hojan in Travdo Zupane. Pri moških bo prehodni pokal med ekipami leto dni v vi tri nah eki pe Desnega brega, medalje pa v trajni lasti Darka Zdovca, Slavka Ahaca in Milana Hudeja, skupno paje nastopilo 26 kegljačev. Enako število upokojencev iz vseh štirih društev se je v Šmartnem ob Paki borilo za šahovske medalje. Pokal za kraljevsko igro je osvojila ekipa Desnega brega, medalje pa so si razdelili Mirko La-bus, Ludvik Kovač in Ivan Hojan. Vse kaže, daje ekipa DU Velenje - Desni breg pravilno "usmerjena", saj je osvojila še četrti od petih prehodnih pokalov. Za zaključek športnih tekmovanj je bil Desni breg najboljši še v ulovu rib; pri posameznikih je med 18 ribiči iz štirih društev imel najboljši prijem Janez Skela, za njim pa Rudi Ježovnik in Polde Meh. Ribe so bolj ali manj prijemale v petek, še bolj prijetno paje bilo istega dne proti večeru v Gaberkah. V tamkajšnjem gasilskem domu so na vsakoletni prireditvi "petje na vasi" po štiri lepe pesmi zapeli ženski pevski zbor iz Lokovice, ženski zbor DU Velenje, mešani zbor DU Šoštanj, moški zbor in oktet iz Vinske Gore ter moški pevski zbor DU Velenje. Ta kulturna prireditev je znova lepo uspela, zahvala zanjo velja pevkam in pevcem ter pevo-vodjem, pa seveda krajevni skupnosti in GD Gaberke za njihov prispevek k uspešnosti. Ko smo že pri zahvalah -posebna zahvala Zveze društev upokojencev velja tudi Univerzi za tretje življensko obdobje in njeni sekciji za tuje jezike, ki je vtem tednu poskrbela za lepo razstavo v izložbi ljubljanske Name v Velenju. Najlepša je bila sobota in z njo tradicionalni zaključek "tedna upokojencev" na Rogli. Sedem avtobusov APS Velenje je zjutraj na to privlačno pot popeljalo 375 upokojenk in upokojencev iz vseh štirih društev upokojencev občine Velen- je. Da ne bi bilo pomote -udeležence so določila posamezna društva ali njihovi pododbori. Popotniki so se najprej ustavili v Frankolovem in položili vence k spominskim obeležjem talcev, naslednja in končna postaja je bila Rogla. Topla malica, športne in rekreativne igre, vmes okrepčila in priboljški za boljše dosežke in počutje in zares lepo presenečenje. Zanj je poskrbel gostitelj v hotelu Planja Edo Fenko, presenečenju pa je bilo ime šoštanjska godba na pihala. Kosilo in uradni del. Predsednik izvršilnega odbora ZDU Velenje Hubert Mravljak je pozdravil vse navzoče, posebej dolgoletnega podpredsednika ZDU Slovenije Janeza Erjavca, predsednico velenjske območne organizacije Svobodnih sindikatov Slovenije Miro Videčnik (sindikat je bil vrsto let pokrovitelj srečanja na Rogli) in Petra Kovača, predstavnika letošnjega pokrovitelja, to paje bila Skupščina občine Velenje. Vsi trije so prejeli posebne plakete ZDU Velenje, ob zahvali pa so vsem upokojencem zaželeli srečno, zdravo in mirno življenje ter še veliko podobnih srečanj v veselem razpoloženju. Udeleženci so se zatem sprostili ob kulturnem programu, prejeli so priznanja za dosežke v posameznih igrah, zakonska para Veronika in Franc Konovšek ter Fanika in Ferdinand Pristovšek iz Šoštanja pa sta prejela priznanji za zlato poroko. Vesela in sproščena zabavaje minila prehitro, "zasluge" za to imajo harmonikarji, posebej neutrudni Franc Borovnik, pa kolektiv hotela Planja, v imenu katerega je Edo Fenko vsem zaželel - na svidenje prihodnje leto. ...letos so se jim pridružile še upokojenke ■ foto: bm Rudi Koren: "Poizkusil bom, kako se bo obneslo, bomo videli" V Mislinji sc žal ne morejo pohvaliti z več kmetijami, ki bi sc ukvarjale tudi s turizmom, čeprav ni rečeno, da nekatere med njimi ne bi imele pogojev za takšno dopolnilno dejavnost. Zato je toliko bolj razveseljivo, da se v tem kraju nekdo vendarle odloči za turizem na kmetiji. Eden teh redkih jc Rudi Koren, Ribe so enim prijemale bolj, drugim manj, vsi pa so se pošteno trudili Kegljačev je med upokojenci tudi veliko. _ (BAJI IH LJUDJE Jernej Kunej Veronika Šporin Vid Novak Prvi teden počitnic na Slemenu Zabavno, koristno, zanimivo Gremo na počitnice, gremo na Sleme, sije prepevala tista mladež, ki seje odločila preživeti teden dni v naravi, v gozdovih na 1080 m nadmorske višine -pri Andrejevem domu na Slemenu. Tja jih je vabila Občinska zveza prijateljev mladine Velenje od 28. junija do 2. julija, njenemu vabilu paje se odzvalo v povprečju 50 otrok na dan. Bili so predvsem iz iz velenjskih in šoštanjskih šol. Med njimi je bilo letos prvič tudi po 10 begunskih otrok. Daje bilo oh in sploh "super", je poskrbelo pet vodnikov (Mon-ika, Darja, Tilen, Denis in Vid) in pedagoški vodja (Tea Podgoršek) - vsi člani taborniškega rodu Pusti grad iz Šoštanja. Vse, kar daje narava je bila ena od tem, ki so jih udeleženci dnevnega taborjenja na Slemenu "obdelovali". Druge pa gozd, njegove dobrine in bonton v njem, taborniške veščine in obilo zabave. 500 tolarjev je znašal prispevek udeleženca na dan (prevoz in kosilo), živila za dve malici so prispevali nekateri sponzorji. Ob našem obisku so vsi povprek govorili, kako zabavno je bilo. Trije med njimi pa so ta stavek dopolnili še z nekaterimi vtisi. Jernej Kunej:" Nisem še "ta pravi" tabornik, a tale dnevni tabor na Slemenu me je spodbudil, da bom to kmalu postal. Sem iz voda Razstrgani šuhi, kjer nas je devet. Vse mi je bilo všeč, še posebej pa meje navdušil taborniški ogenj." Veronika Šporin:" Naša vodnica zna lepo zaigrati na kitaro, naš vodovkotiček je sploh super, moje počitnice so se resnično lepo začele. Všeč mi je bilo vse, od A do Ž." Jožetu Času v slovo Ko si si rešil življenje, Te je ujela smrt. V petek smo ob melodiji tišine jemali boleče in prezgodnje slovo od domačina in našega zvestega, delovnega in neumornega člana ter sodelavca Jožeta Časa. Jože je otroštvo in mladost preživljal pri svojih skrbnih starših v Mislinju. Leta so mu tekla ob domačem delu in učenju. To je bil čas izrednih vzponov in delovnih uspehov gospodarstvenikov, udarnikov in graditeljev Velenja. Delovna vnema doma in kraja ga je sprejela v ustvarjalni lok življenja. Dovolj zgodaj je spovial vrednote delci, nedela in probleme, ki človeka spremljajo na njegovi poti. Spoznal je. da je znanje pogoj dobrega in kvalitetnega dela, daje vrednost dela in življenja učinkovitejša v medsebojni pomoči in da je vsakokratni kolektiv družba zelo različnih sposobnosti, različnih hotenj in nagibov, zato pa potrebna medsebojna pomoč. Bogata spoznanja, marljivost in večni nemir po ustvarjanju in novem so ga vodila med ljudi in v organizacije delavcev in komunistov. V teh krajih je snoval, delal in vedno skrbel, da bi človeku bilo lažje in čim lepše. Sodelavci in prijatelji ga poznamo, da ob programiranju dela in ob preverjanju nalog ni bil na strani kimavcev. Pri predlogih je bil izviren in konstruktiven, a pri poročilih kritičen. Z vso odgovornostjo je sprejemal naloge in se pogosto oglasil: "To bom opravil jaz." In je opravil. Z njegovim delom je rastlo zaupanje in ker je bilo z njim prijetno delati in besedovati/kramljati/je imel veliko dobrih prijateljev. V stranki je sprejemal odgovorne funkcije od občinskega do republiškega nivoja. Bil je in ostal bo naš ponos. Iz take vneme in elana nam je Jožeta lani iztrgala težka prometna nesreča. Težko nezgodo je najbolje opisal zdravnik, kije dejal: "Jožeta je bilo takrat potrebno sestaviti in mu dati novo - drugo življenje." Da, strokovnjaki medicine so opravili veliko, veliko delo. Izredno veliko mu je pri obnovi življenja dala draga soproga in družina. In ne nazadnje, Jože je še enkrat dokazal moč in voljo do Življenja. Gotovo je bila družina v celoti zaživela novo življenje. V tem je bila nova sreča in nova pot zanj, za soprogo, oba sina in za starše. Jožetu je bilo nepolnih 40 let. To so leta, za katera ni potrebno govoriti o vrednostih in sposobnostih. Prav vse človekove k\'alitete merimo z "naj" - najmočnejši, največ idej, največ volje, obilo izkušenj, najboljša in najlepša ter najplodnješa leta. To je višek človekovih sposobnosti ustvarjanja. Toda nesreča. Da. Prometna nesreča je drugič usodno posegla v srečo družine. In smrt je družini iztrgala najdražje. Sodelavcem v stranki, prijateljem in znancem je izredno hudo. Boleče nam je ob izgubi dragega Jožeta, boleče tudi zato, ker vemo. da sta sina Primož in Matevž zgubila svojega dragega očeta in vzornika, da je žena Bernarda izgubila svoje najdražje - moža in da bodo dolgo ostale nezaceljene rane. V njihovo uteho jim zmoremo reči le to, da v nesreči niso sami, da smejo in morajo ohraniti ponos na očeta. Malo je tako dobrih, poštenih in kar izrednih ljudi, zato tudi nas navdaja obveza bolečega spomina. So stvari, ki ostanejo. SDP Velenje Vid Novak: "Od 5. razreda osnovne šole sem tabornik in zvest udeleženec taborjenja na Slemenu. Tokrat sem vodnik in namestnik pedagoškega vodje. Trudimo se, da bi otroci preživeli pestre urice in vse kaže, da nam je to uspelo. Niti eden od tistih, ki so z nami že od prvega dne dalje, ni izostal." Pa še to: tisti, ki se niso udeležili minulega dnevnega taborjenja, bodo imeli priložnost zamujeno nadomestiti še zadnji teden v avgustu. ■ tp Srečanje turističnih društev DOBRNA - V soboto bo pred Zdarviliščem Dobrna 1.srečanje turističnih društev izpod Kozjaka, ki bi naj postalo tradicionalno. Na srečanju se bodo predstavila turistična društva s tega področja, prikazala ponudbo in se na kraju pomerila tudi v družabnih igrah in gostinski spretnosti. Omenjenega srečanja se bosta udeležili tudi turistični društvi Velenje in Vinska gora. ■ b.m. V vlečenju vrvi so silaki Škal, Doliča in Cirkovc (takšen je bil tudi vrstni red) iztisnili iz sebe zadnje atome moči; šlo je za las, Cirkovčani pa so napovedali, da želijo odvzeti domačim tekmovalcem vlogo nepremagljivih (že letos so namreč med pripravami na nasprotno stran postavili traktor) Vaška olimpiada v tem kraju je pomembna oblika druženja krajanov, ki radi prihajajo na tovrstne prireditve, navdušeno spremljajo različne igre,v njih sodelujejo, na koncu pa se seveda-vsi skupaj razvedrijo in sprostijo. Tudi letošnja 11. olimpiada se temu ni izneverila. Veliko ljudi se je zbralo, kar kakšnih 1.500, na zemljišču kmeta Jožeta Arliča oziroma tam kjer je nekoč stal stari škalski gasilski dom. Na takšno prireditev pa ne prihajajo radi le domači prebivalci, ampak tudi od drugod. V letošnjih igrah v vlečenju vrvi, pravijo daje to "paradna disciplina", metanju pikada, prenašanju teniške žogice in streljanju nagol je sodelovalo kar devet krajevnih skupnosti. Med njimi so seprvič v Škalah letos pojavili tekmovalci iz Cirkovc, Pohrastnika, Belih vod in Andraža. To pa niso bile edine igre letošnje olimpiade, osrednja točka je tokrat gotovo bil prvi nastop harmonikarjev, ki so igrali v spomin na nekdaj odličnega godca na frajtonar-ico Franca Delčnjaka, domačina iz Hrastovca. To tekmovanje je bilo nadvse zanimivo, saj je vsak godec zaigral dve skladbi, od tega eno izmed njegovih štirih, ki jih je Franc Najboljša godca Robi Goter (s harmoniko) in Jože Cerkovnik Dclčnjak izdal na mali plošči. Poleg tega so letos prvič izvedli lovsko tekmovanje v streljanju z zračno puško (LD Skale, Velenje, Radov-ci). Olimpiado so popestrili tudi člani kinološkega društva Velenje z nastopom šolanih psov. Čeprav je bil nastop harmonikarjev zamišljen kot revija, so vendarle izbrali posameznike, ki so najbolje zaigrali Delčnjakove skladbe. Izbrani žiriji obiskovalcev je bilo najbolj všeč igranje Robija Goterja iz Laz, za njim Jožeta Cerkovnika iz Hrastovca, Francija Falanta s Plešivca in Draga Be- denika s Konovega, pa so uvrstili skupaj na tretje mesto. Nagradili so tudi Simona Plazla z Graške gore, ki je bil med 15 godci najmlajši. V pikadu (ženske) so bile najboljše tekmovalke iz Pohrastnika, v prenašanju teniške žogice (moški) Andraž, v streljanju nagol (ženske) prav tako Andraž, v prenašanju vode Skale, škalski lovci pa so bili tudi najbolj natančni. ■ VoS V nesreči spoznaš človeka Kako različni smo lahko ljudje, najbolje vedo tisti, katerim so nepričakovani dogodki v trenutku spremenili utečeni vsakdanjik ter jim prekrižali velike in male načrte. Jože Napotnik iz Podkraja pri Šentilju, je eden izmed tistih nesrečnikov, ki je do prihoda gasil- "Srčna hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali." cev lahko samo nemočno opazoval, kako mu ognjeni zublji požirajo del trdo ustvarjenega imetja. Ko sva se pred dnevi pogovarjala o tistem nesrečnem sobotnem dopoldnevu, ko seje slučajno ozrl proti svojemu domu in z grozo opazil gost dim, ki seje valil iz njegovega hleva je dejal, daje skoraj nemogoče opisati tiste strašne trenutke, da človek šele v nesreči dodobra spozna ljudi okrog sebe. "Po požaru sem bil prisiljen iti od hiše do hiše in prositi za gradbeni material, saj sam nimam gozda. Ni bilo lahko, toda bil sem prijetno presenečen, kako so ljudje pripravljeni priskočiti na pomoč ob takšnih trenutkih. Skoraj povsod, kamor sem prišel, sem nekaj dobil. Nekateri so dali precej več kot jim je dopuščalo njihovo materialno stanje. Bili pa so tudi takšni, od katerih sem odšel praznih rok, dasiravno bi mi lahko brez posebne škode odstopili kakšno drevo. Toda, kaj hočemo "v nesreči spoznaš človeka". Zahvala vsem, ki so mu kakorkoli pomagali. Ker bi bil spisek dobrotnikov predolg, "pravi", je imenoval samo nekatere. Na prvem mestu vsem tistim sosedom, ki so prišli na mesto nesreče in storili kar je bilo v njihovi moči. Hvala gasilcem, posebej še šentiljskim, ki so prvi prihiteli na mesto požara in tako preprečili najhujše ter KS Ponikva in občina Žalec. Pri Napotnikovih je danes pravo gradbišče in le ostaneki ožganega lesa povedo, daje pred dobrim mesecem tukaj gospodaril ogenj. Gospodar Jože ob slovesu še pove, da bo ob takšni pomoči lažje in hitreje zabrisal sledove nesreče. ■ M. Hrusti Rečica ob Savinji Od lipe do prangerja V splet aktivnosti ob letošnji 14. tradicionalni prireditvi Od lipe do prangerja so sodile tudi športne igre. Tokrat se jih je udeležilo pet ekip zaselkov KS Rečica ob Savinji, tekmovalci in tekmovalke pa so se pomerili v sedmih preizkušnjah. Največje težave sta članom ekip povzročali igri sestavljanje slike Rečice in žagan je hlodov, največ smeha pa je pri gledalcih vzbudila igra z naslovom "pranger". Poleg tega so se pomerili še v vlečenju vrvi, lovljenju jabolk v kadi, v sestavljanju voza ter v vožnji s samokolnico. Tudi tokrrat se predstavniki zaselka Pobrežje niso pustili presenetiti. Zbrali so 39, drugouvrščena ekipa Spodnje Rečice 37 točk, domačimi Rečičani pa so bili tretji s točko manj. Preostali dve mesti pa sta si razdelili ekipi Nizke in Home. ■ tp m _ZANIMIVO T OVEN 21. marca do 21. aprila Obremenjevali se boste s stvarmi, ki sploh ne bodo predstavljale nobenega problema, le vi ga boste videli. Sicer pa se boste prav dobro počutili in ob koncu tedna ugotovilf, daje bil pravzaprav zelo vesel in dober. Pazite na zdravje, v marsičem namreč pretiravate. BIK od 22. aprila do 20. maja Denar, ki ste ga sicer z muko spravili skupaj, boste zelo dobro naložili. To vas bo spravilo v dobro voljo, z njo pa boste obsipali tudi vse okoli vas. Če vam bo partnerjeva zahteva zvenela kot ultimat, sc ne ustrašite. Še vedno sc lahko umaknete! H DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ste kdaj pomislili na to, da sc v sedanji ljubezenski zvezi včasih počuti ogroženega tudi vaš partner? Premislite torej, kaj lahko njega moti na vas in ne iščite le napak na njem. Če ne bosta stvari hitro razjasnila, bo nastopila prava kriza, verjetno začetek konca. Previdno z denarjem! G RAK od 22. junija do 23. avgusta Kako potrebni ste bili poštenega oddiha in predvsem umika iz okolja, ki vas velikokrat utruja, boste ugotovili takoj, ko se boste spravili od doma. Četudi le za nekaj kratkih dni. Energije boste imeli več kot preveč, dobre volje tudi ne bo manjkalo. Nekaj ali nekoga pa boste vseeno pogrešali. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Vse vaše proste trenutke boste presanjarili. Realnost namreč ne bo najlepša, še najboljše zdravilo boste našli v svetu domišljije in velikih želja. To jc lahko za vas rahlo nevarno, saj naenkrat ne boste več znali ločiti resničnega in željenega. Zato se ne čudite, če bo doma prihajalo do napetosti. Sz TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Ne boste si znali vzeti pravega časa za počitek. Pravzaprav si boste kmalu morali priznati, da v delu iščete tolažbo in z preobremenitvami bežite od tistega, kar vam ni všeč. Tempo boste morali malo omiliti, siccr.se lahko pripravite na zdravstvene težave. Nasmeh, ki vam bo ostal v spominu, ni bil le vljudnosten, le vi ga niste hoteli prav razumeti. ril. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Nc bo vam vseeno, čeprav boste ves čas dajali občutek, kot da vas nič več ne gane. Tam, kjer bo le majhna verjetnost, da pogorite, sploh nc boste več poskušali. Dneve in noči boste prilagodili svojim željam in skoraj v ccloti vam bo uspevalo. Tisti, ki še niste oddani, boste kmalu, četudi lc za kratek čas. ? STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Teden boste izkoristili bolj kot ne za krepitev družinskih vezi, ki so siccr zadnje čase dobre, vendar nikoli ne škodi, če to ohranjate. Veliko lepih doživetij vas čaka, tudi takih, v katerih boste presenetili sami sebe, kaj šele druge. Ne zatiskajte si oči pred realnostjo, ta se vam bo namreč v naslednjih dneh skoraj izmuznila. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Zdelo se vam bo, da dela ne bo zmanjkalo niti toliko, da bi lahko odšli na potreben dopust. Ne skrbite, tudi brez vas bodo stvari tekle tako, kot morajo. Vsakdo je zamenljiv, tudi vi, čeprav se zadnje čase v prostih trenutkih sploh ne znate več sprostiti. Partner vas bo zelo potreboval! ™ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Serija neuspehov, ki sicer niso veliki, vas pa vseeno utrujajo, se bo počasi prekinila. Tudi finančne skrbi se bodo uredile, res da ne tako kmalu, ker se vam bodo dnevi zdeli dolgi. Vse to bo vplivalo tudi na ljubezenskozvezo, kije zadnje čase doživljala pravi razcvet, sedaj pa se bo spet vrnila na stare tire. K RIBI od 20. februarja do 20. marca Ko bi se znali odločiti, kaj pravzaprav hočete, bi lažje zahtevali od drugih, da se spremenijo. Vaše razpoloženje se bo spreminjalo iz ure v uro. Včasih boste tako nemogoči, da vas bodo imeli vsi vrh glave, včasih pa tako prikupni, da boste prav očarali. Pogovor, ki se mu ne boste mogli izogniti, ne bo prijeten! Imenski koledar 8.7. Špela, Beti, Evgen, Ad- . rin • 9.7. Bogomir, Veronika, Bric • (Brikcij) • 10.7. Miilči (Amalija), Lju- * ba, Polona , 11.7. Olga, Oliver, Žibert, . Savin • 12.7. Mohor, Fortun, Bor • (Nabor) • 13.7. Anaklet, Jolka, Dra- * gan, Henrik s 14.7. Dobrila, Borut (Brut), • Jelena • £) Lunine mene 12.7. zadnji krajce ob 00.49h # OS Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov Mali srpan Kakor kaže vreme ta dan (10.), tako bosta mali in veliki srpan. Ako je sv. Marjete dan (12.) deževen, lešnjik tisto leto bo črviven. Če svete Marjete deževalo bo, teško boš pod streho spravil seno. Svete Magdalene če deži, dolgo slabo vreme nam preti. Moda Romantično... Pomladno poletni čas pogosto popolnoma spremeni naše počutje, včasih tudi osebnost. Obleka je tista, s katero lahko pokažemo tako agresivnost, energijo, žalost, utope-lost in romantičnost. Ta je ravno v poletnih mesecih, sploh ob morju in sončnih zahodih, vedno nekoliko prisotna. Pa ni nujno, da se tako počutimo samo na moiju, tudi večeri v mestu so lahko zelo lepi in če se počutimo nežno romantično lahko to pokažemo tudi z garderobo. Kreacije, primerne za take večere ali dneve, so narejene iz tankih, nežnih, mehko padajočih materialov zelo umirjenih pastelnih barv. Blago naj nežno oprime, ali pa vzvalovi okoli telesa, še najbolje, če najdemo kombinacijo obojega. Tudi tisk na blagu ne sme biti vpadljiv, le nežne sence, zariši, naj bodo vidni. Dolžine so sicer lahko različne, vendar ne pozabite - mini je letos le izjema. Pri kreacijah, ki poudarjajo vašo nežnost, še najbolj "paše" mak-si, čisto do gležnjev. Za takšne obleke ali krila potrebujemo zelo veliko blaga, sicer lahko kreacija hitro izgubi tisto "nekaj". Preko ozkega krila prišito široko, nagubano krilo, torej krilo na mm krilu, vse iz istega blaga ni novost. Prav tako šal, širok trak, ki ga zavežemo kot pas in pustimo, da nam pada daleč po krilu ali obleki, ne. Vendar so to tisti "poprčki", ki kreacijo naredijo posebno. Dobro je vedeti Kako sami naredimo pivo? Prav gotovo mnoge ljubitelje piva zanima, kako si lahko tega pripravijo kar sami, doma torej. Danes vam ponujamo dva recepta. Shranite jih, saj bo hmelj že kmalu zrel. 1. 7m pripravo 7 litrov piva potrebujete: 6,5 litra vode, 12 dkg ječmena, 1 dag hmelja, 12 dag sladkorja, 1,5 dag kvasa. Vse, razen kvasa, kuhajte dve uri, pustite, da se ohladi in na koncu dodajte kvas. Pivo nalijte v steklenice ali manjši leseni sodček ter pustite na hladnem mestu en teden. Po enem tednu je domače pivo že užitno. 2. Potrebujete: 10 dag ječmena, 10-15 dag sladkorja, 6 litrov vode, 5 g hmelja, 1,5 dag kvasa. Ječmen pustite na toplem, da vzklije, nato ga potolčite in denite z drugimi sestavinami v vodo; to kuhate eno uro. Na koncu, ko se ohladi, dodajte kvas in pustite stati neka j dni na hladnem mestu. vasa pisma Izjava za javnost Na zadnji seji Izvršnega odbora OO LDS Žalec, to je na 9. seji 12. junija 1993 v Žalcu, je bilo dogovorjeno, da poslanci LDS Žalec in odgovorna funkcionarja stranke -predsednik in sekretar, opozorita odgovorne na SO Žalec o njihovih dolžnostih okoli odstopa gospoda predsednika IS Žalec, g. Borisa Kranjca. Ta zadolžitev bi odpadla v kolikor bi gospod Milan Dobnik, predsednik SO Žalec, sam sprožil te zadeve na junijski skupščini. Ker zadnja skupščina, v sredo 30. junija 1993, ni prinesla nobene razjasnitve okoli tega vprašanja, zahtevamo sledeče zadeve od g. predsednika SO Žalec: 1) V skladu z 215. členom STATUTa občine Žalec (" Izvršni svet lahko kolektivno odstopi, odstopi lahko tudi predsednik in vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.") zahtevamo od g. Milana Dobnika, predsednika SO Žalec, da v roku nekaj dni skliče koordinacijo strank in prične s postopkom iskanja mandatarja. 2) Poslanci LDS bodo skupno z nekaterimi drugimi poslanci iz enega zbora v kratkem zahtevali izreden sklic skupščine občine Žalec, kjer bi se naj omenjena zadeva obravnavala. 3) Menimo, da je v skladu z Poletje nam je v nekaj preteklih dneh pokazalo, da ni pozabilo na tisto pravo vreme, to je vroče in suho. In ker je tale čas običajno čas dopustov bi danes spregovoril nekaj o pripravi rastlin in vrta na našo odsotnost. Neglede na to ali bo v času naše odsotnosti vreme suho ali deževno je dobro pred odhodom pripraviti rastline, da bodo v času odsotnosti lahko normalno uspevale. Na vrtu priporočam, da zemljo obdelamo, to je da vrt oko-pljemo, lahko tudi dognojimo. S tem bomo preprečili da se zemlja preveč ne izsuši, odstranili bomo plevel, da nam v teh 10 do 14 dneh ne bo preveč zrasel in po nepotrebnem trosil vlogo in hrano v tleh. Pred odhodom je dobro tudi zaščititi rastline s škropljenjem proti boleznim in škodljivcem, še nekaj načinov je da preprečimo prekomerno izsuševanje zemlje. Eno je za-stirka. Naredimo jo iz pokošene trave, pa tudi drugi organski odpadki so primerni. Zastirko naredimo takrat, ko je zemlja _ zadosti vlažna, saj zastirka poleg tega, da preprečuje izhlapevanje tudi ščiti tla pred premočnim deževjem. Tla zastremo tudi z temno folijo še boljše paje z temno kovertan tkanino, ki ima enake lastnosti kot dobra zastirka. Vsekakor pa vrt pred odhodom dobro zalijemo saj je v tem času prej pričakovati sušo kot močo. To bi bilo kar se tiče tal. O rastlinah pa mogoče samo nekaj drobcev. Paradižnik opinciramo in privežemo, cvetačo zastremo z dvemi ali tremi ovršnimi listi, da bo ostala bela, fižol in grah oberemo, da nam ne prezorita, če ju želimo uporabiti v stročju. Korenje, peteržilj in liste zelene lahko že pripravimo v vrečke in jih damo v zamrtovalnik, da ne bodo stari kav i. Ne priporočam pa, da tik pred odhodom sejemo ali sadimo rastline, če si nismo zagotovili, da nam bo kakšen prijatelj ali sosed na vrtu občasno in po potrebi žalil gredice. ■ Slavko Vanovšek ■ i Novo na vašem ] edilniku Mežarli Potrebujemo: I kuhana in očiščena ter zmleta svinjska ali telečja pljuča, 40 dkg starega belega kruha, 3/4-1! mleka, 3-4 jajca, juhe po potrebi (ne pljučne), 1/4 / goste smetane, 2 žlici masti, I čebula; poper, sol, začimbni posip po okusu, 2 žlici majcironovih plevic, 1 Žlica sesekljanega peteršilja. Pljuča skuhamo, ohladimo, očistimo dihalnih cevi in meso drobno zmeljemo. Kruh zrežemo na kocke, polijemo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali jajca. Mleka vzamemo le dobro polovico, ostanek dodajamo po potrebi. Pustimo, da se dobro napoji. Na vroči maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, jo dodamo brez maščobe h kruhu in še zmleta pljuča, majaron, peteršilj, sol, poper, začimbni posip in smetano. (Če je kruh premoker, mu odcedimo na dnu nabrano 214. in 215. členom STATUTA občine Žalec predsednik IS odstopil in z njim cela ekipa izvršnega sveta. Dokaj neresno vprašanje je, da se zadeve ne pripeljejo do stabilizacije stanja, zato menimo, da odgovornost za stabilizacijo situacije nosi g. Milan Dobnik, predsednik SO Žalec. V kolikor se ne bodo peljali postopki za izvolitev novega IS, ne moremo zahtevati odgovornost za morebitne napake niti predsedniku IS g. Borisu Kranjcu, niti ne delegatom občinske skupščine. ■ Za OO LDS Žalec, predsednik Andrej Šporin, l.r. Kam to pelje? Za takšne sklepe mora odgovarjati Skupščina občina Velenje, oziroma predsednik Pankrac Semečnik. Občani občine Velenje dobivajo odločbe o izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar jih močno razburja. Kam bo skočila vrednost točk, ki je odločilna za izračun, če bo šlo tako naprej? Leta 1990 je bila vrednost točke 0,000962; leta 1991 je bila vrednost točke 0,001251. Kar je bil porast za 130 %; leta 1992 je bila vrednost točke 0,003896 (porast za 311 %); leta 1993 je vrednost točke 0,0255 (porast za velih 654 %). Dve leti je bilo plačljivo v dveh obrokih. Letos je samo en obrok. Istočasno časopisi pišejo o 1,4 % inflaciji. Kakor, da vsi stroški ne vplivajo na inflacijo. Odgovorni naj dajo javni odgovor. Občan, ki plačujejo ta davek (naslov je v uredništvu) Avtoriteta zdravnika, izigravanje bolnika Da bi ponovno shodil, mi je zdravnik, ki ima več strokovnih nazivov, napisal da moram v Topolšico. Zdravnik, ki me zdravi je poslal predlog v Ravne, ker Velenje nima tovrstne komisije -ima pa strokovnjake. Iz Raven je prišel odgovor strokovnjakov medicine dela, da mora o mojem zdravljenju odločati nevropsihiater iz Velenja. Ko meje sin pripeljal k njemu, se mi je vidoč v kakšnem stanju sem, opravičil in takoj predlagal Laško. Jaz pa sem ga prosil za domačo Topolšico, kjer že pet stoletij izvira zdravilna voda, zdravilišče paje zgradilo Velnjsko združeno delo za delavce - kakšna ironija. Strokovnjaki medicine dela iz Raven so vkljub "sveži" dokumentaciji, ki jo je izdal nevropsihiater, moje zdravljenje odbili. Le zakaj si zdravniki med seboj več ne zaupajo? Pridružujem se kritiki Ravenski komisiji, ki joje nedvomno izreklo Društvo Skleroze multi-plex iz Velenja. Le koliko jih bo šlo na račun socialnega zdravljenja na tekočino). Prilijemo ali "štecl" po-mastimo z mastjo od praženja čebule in nato napolnimo s pripravljeno zmesjo. Pečemo 3/4 do I ure v precej vroči pečici. Srce v omaki Potrebujemo: I večje svinjsko srce ali 2 majhni, 4 žlice olja, I 1/2 - 2 žlici moke, sol, poper, 1 žlica paradižnikove mezge, 1/2 l vroče vode ali juhe (iz kocke). Oprano srce ploskoma narežemo na zrezke. Zložimo jih v kožico in polijemo s 4 žlicami olja. Pustimo 1 uro. Potem postavimo na Štedilnik in dušimo nekaj minut. Potresemo z moko, solimo, popopramo, primešamo paradižnik in prilijemo vročo vodo ali juho. Počasi kuhamo. Ko sc srce zmehča je jed gotova. Ponudimo jo s polento, krompirjevim pirejem, cmoki ali podobnim in s solato. zdravljenje v Topolšico, kije zanje zgradilo posebne prostore v "Mladiki". Morda bi bilo dobro, da bi tiste, ki so napisali takšne neživljenske pravilnike, tudi prizadela kap, da bi priklenjeni na posteljo, lahko razmišljali o pravilnikih, ki odločajo o zdravljenju drugih. Iz Ljubljane sem po več mesecih prejel odgovor, da nevropsihiater kot strokovnjak, lahko da predlog za zdravljenje, ki pa ga komisiji po pravilniku ni treba upoštevati! Res lepa bodočnost za bolnike, še zlasti stare in odpisane. Vem, daje Slovenija za nekatere obubožena, toda ne razumem, da politiki v Evropo, ki imajo vsega več kot dovolj poklanjajo zlate ali pozlačene sprehajalne police in stole? Strinjam se s komisijo, da bom lahko umrl brez zdravljenja v Topolšici. Zelo pa sem prizadet, ker so mi več kot pol leta dajali upanje in me zavestno izogravali ter vodili za nos! Res sem v nogah in rokah pa tudi delčoma v glavi prizadet, nisem pa še umsko bolan. Lepo se zahvaljujem vsem, ki so mi v moji bolezni do sedaj kakor koli pomagali s prošnjo, da mi pomagajo v bodoče. Tudi obiski so mi v osamljenosti zelo dobrodošli. Komisiji strokovnjakov medicine dela v Ravnah pa želim prijeten in zdrav dopust. P.S.: Človek je naše največje bogastvo - je bila parola socializma.1 - Kako pa je danes ? U Viktor Kojc NK Rudar Več so želeli Do konca prestopnega roka sc v vrstah velenjskih nogometašev ni zgodilo preveč presenetljivega. Kot žc nekaj let doslej tudi v minulem prestopnem roku niso privabili v svoje vrste zvenečih nogometnih imen. Dolgo so snubili Sama Vidoviča. brata Mateja Vidoviča. ki /e igra pri Rudarju, ostalo pa je le pri željah. Do konca roka sc Vidovič namreč ni oglasil v Velenju. Novi igralci so za zdaj Bala-gič (Hlcktroelemem Zagorje). Šoštar) Publikum Celje lin vratar mariborskega Kovinarja Laitinger. Velenjčani so ostali bre/ Golača, ki je odšel v Slovenj Gradec, za tamkajšnji klub pa bo igralo še neka j Rudarjevih igralcev - Jurčcc, Omič ter mladi vratar Jo-vanovič. drugi vratar Horvat pa je okrepil FRO Šmartno. Do torka zjutraj tudi še ni bilo vse jasno v /vezi s Karičem. Pogodba pri Rudarju mu jc žc potekla, podpisal je novo z Mariborom. ki pa mora Rudarju plačati ustrezno odškodnino, vendar vodstva Branika do konca prestopnega roka šeni bilo v Velenje. ■ VOS Mali nogomet Mister X in Fori V ligi malega nogometa "Skale 33" so odigrali 1 l.in zadnje spomladansko kolo. V skupini A jc bila najboljša ekipa Mister X. v skupini B paje premočno zmagala ekipa gostitelja in organizatorja lige KMN Fori Škalc. Rezultati 11.kola - skupina A: Prijatelj i: Mister X 0:1. Iron Man's:Šalek - ni bilo ekip. Lipov lisliMadl Brokat 2:1. Tcxas:Saloon Konovo 2:6. Zlatorog ŠkalcrLir 9:0; lestvica (10 tekem): 1 Mister X 18 (32:7). 2.Saloon Konovo 16 (40:9), 3.Lipov list 15 (27:12). 4.KMN Pod-kraj 13 (32:21). 5.Prijatelji 13(32:22). 6.Madl brokat 10 (25:20), 7.Texas 9 (31:23), 8.Zlatorog Škale 7 (18:27). 9.Lir 3 (-I)(I0:40), lO.Šalek 4 (-3) (16:41), 11 .Iron man's 0 (-1) (10:47); strelci: R.Hudarin (Mister X) 15, Kljajič (Madl Brokat) 12, Golob (Sa-loon Konovo) in Pirmanšek (KMN Podkraj) 10. Skupina B: Vigo Vinska Gora:Mušketirji 0:3, Bistro Don Juan:KMN Bambino 4:0, Tempo Florjan:KMN Fori Škalc 2:3. Topolšica:Šentilj 2.2: lestvica (9 tekem): 1 .KMN Fori Škale 18(39:8), 2.Mušketirji 1.3 (33:10). 3.Bistro Don Juan 12(19:7 ),4. Vigo Vinska Gora 10 (16:12).5.KMN Bambino 10(16:19), 6.Topolšica 8 (18:24), 7.Plcšivcc 7 (14:19), 8.Tempo Florjan 6 (14:27), 9.Šentilj 6 (14:28), lO.Cirkovce 0 (6:36); strelci: Kotnik (Mušketirji) 12. Mastnak (Fori) I 1, Dobnik (Topolšica) 9. Tenis Spet med najboljšimi Napovedi in obljube, da sc bo članska ekipa Šaleškega teniškega kluba po enem letu vrnila med najboljše - v 1.državno ligo. so se uresničile v soboto na igriščih ZTK Maribor. Lani so igralci ŠTK dokaj nesrečno, zaradi enega samega gema slabše razlike, zapustiti 1.1 igo. V letošnji 2.B ligi so bili za vse tekmece premočni nasprotniki in so brez poraza osvojili prvo mesto, kar pa šc ni zagotavljalo vrnitve med najboljše. Premagati jc bilo treba še prvaka 1 .A lige. To jc bila ekipa Kopra, na papirju absolutni favorit, vendar so Velenjčani pripravili izredno presenečenje in zmagali s 5:4. Po igrah posameznikov je bil rezultat 3:3, odločile soigre dvojic, pri čemer so Velenjčani dobili dve od treh iger. Za uspeh so zaslužni seveda vsi igralci, prav tako pa vodja ekipe Ivan Druks in trener Jaroslav Vratislav. Rezultati: Topčič:Vatovec 5:7, 4:6, Dovšak:Kučera 6.3. 6:1, Apšner:Hreščak 1:6, 6:1, 3:6, GrosmamGodnič 6:3, 2:6, 6:3, Vratislav:Bizjak 6:3, 2:6, 6:4, Meh:Vlačič5:7, 1:6; dvojice: Topčič-Vratislav:Vatovec-Hrcščak 5:7, 3:6, Dovšak-Apšner:Kučcra-Bizjak 4:6. 6.1. 6:3, Meh-Grosman:Vlačič-God-nič 6:3. 6:3. ■ Tenis Srebotnikova med najboljšimi Na tradicionalnem mednarodnem turnirju mladih upov do 12 let v Porto San Giorgiu v Italiji so se slovenski predstavniki odlično izkazali. Vidno vlogo med njimi je odigrala Katarina Srebotnik. Lani se je na tem turnirju uvrstila med osem najboljših, letos pa se je prebila celo v finale. Uspeh slovenske odprave je dopolnila v dvojicah z Mulecovo iz Maribora z zmago nad italijanskim parom. ■ Alojz Benetek Modelarstvo 2. tekma za DP Na 2.tekmi za državno prvenstvo daljinsko vodenih čolnov, bila je v Velenju, je nastopilo 30 tekmovalcev društev modelarjev iz, Ljubljane, Kopra in Velenja ter iz Italije in Avstrije. Vreme je tekmovalcem in čolnom lepil poslužilo in čolni so lahko dosegali polne hitrosti. Uživali so tudi gledalci, saj so čolni brzeli s hitrostjo do 60 km/h. Najboljši tekmovalci se sedaj pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki ho na Češkem od 16. do 22.avgusta. Med velenjskimi tekmovalci sta se najbolje odrezala Janez Melanšek, ki je zmagal v kategorijah FSR-V-6,5 in FSR-V-15 ter Klaus z zmago v kategoriji FSR-V-junior. ■ J. M. Balinarske novice Praznični turnir Rudarski praznik so s tradicionalnim turnirjem počastili tudi balinarji. Nastopilo je kar 16 ekip iz vse Slovenije. V prijetnem in tekmovalnem vzdušju so zmagali Trebeličani pred balinarji iz Škofij in ekipo Prim-skovega, čest Velenjčanov pa je na 4.mestu rešila ekipa GIP Vegrad. Potem so se balinarji pomerili še \ bližanju in zbijanju. V bližanju so bili najboljši: Petrič (Cerknica), Kontič (Portorož), Glušič (Vegrad), četrti je bil Lesnika (Velenje): zbijanje: Rutar (Primskovo), Voglar(RLV). D.Grenko (RLV) in Useničnik (Žiri). Lep uspeh je pred nedavnim dosegel Vinko Hu-dovernik (GIP Vegrad), ki se je z 8.mestom na kvalifikacijah u\rstil na državno prvenstvo posameznikov. V 2.državni ligi - vzhod so odigrali 9.in zadnje pomladansko kolo. Vsi trije klubi šaleške območne zveze so bili poraženi in so sedaj pred nadaljevanjem prvenstva v zelo nevarnih vodah na lestvici. Trebeliško je 7., RLV 9.in Partizan Trbovlje 10. ■ Boris Knavs Kinološko društvo Velenje Izkazali so se Še vedno lahko v vseh poslovalnicah ZKZ - ja kupujete po izredno ugodnih cenah širok asortiman izdelkov. Pri nas lahko najdete vse od živil, galanterije, tekstila, bele tehnike, pohištva... Še posebej pa vas vabimo v poslovalnice: m Mozirje KPC LJUBI J A, kjer vam nudimo: - WC garniture 4/1 23.000 SIT - apno vreča 350 SIT - beli cement vreča 1630 SIT - cement vreča 500 SIT - armaturne mreže 9/6 3996 SIT - izotekt SV/4 2430 SIT - pocinkani žleb 333 1 m 350 SIT - bakreni žleb 333 1m 1160 SIT - Al veterne obrobe 1 m 390 SIT - ugodne cene: keramičnih ploščic, parketa, stavbnega pohištva, izolacij - tervol, stiropor, novoterm... BLAGOVNICA LJUBNO: - kotna sedežna garnitura 84360 SIT - spalnica Nela 97000 SIT - kuhinjski koti od 27000 - 38000 SIT - jogi - vse velikosti od 10000 - 18000 SIT - sestavljal ni elementi - regali (Glin, Vario) garnitura od 54000 - 74000 SIT - pomivalni stroj Candy 70800 SIT -pralnistroj 47000 SIT - glasbeni stolp 18000 SIT - BTV od 44000-91000 SIT - široka ponudba tekstilnega blaga MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT ALI VEČ ČEKOV!!! VLJUDNO VABLJENI! ZELEZNINA GORNJI GRAD: - jušni servis - porcelan 43 delni 12917 SIT - jušni servis - porcelan 25 delni 7250 SIT - krožniki 18 kom. - skodelice za kavo garnitura - BTV ekran 51 cm - steklene vitrine Glin 2 x 1 - regali Glin samostojni 1,60 x 1 m 3477 SIT 1029,50 SIT 44242 SIT 28182 SIT (15 % pop.) 11576 SIT (15 % pop.) - verige za motorne žage ORION 3/8 " 34 členov 1800 SIT - verige za motorne žage ORION 3/8" 36 členov 1900 SIT - gozdarski metri 4845 SIT Mali maraton Tekači Gorenja odlični Na tradicionalnem "mirnopeškem teku" v Mirni peči pri Novem Mestu, štel je tudi za državno prvenstvo v malem maratonu, je nad 40 članov tekaške sekci je Goren je doseglo vrsto imenitnih dosežkov. V ženski konkurenci do .34 let sta bili Marijana Vidovič in Lidi ja Golob druga in tretja. med veterankami pa Anka Pugelj in Fdita Jerčič peta in šesta. Med moškimi so bili najboljši Branko Sva-jger (19.), Jože Švajger (20.). Mirko Nidorfer (22.). Darko Fijavž (24). Džoni Kočivnik je bil 47.(med mladinci četrti), med veterani pa je bil Obrad Lazič 4.. Rok Štros 5., Marjan Lipičnik 7..Mare Kri.štofič 1 L. Alojz Najboljše med ženskami do 34 let: Marijana Vidovič (2.), Silva Vivod (1.) in Lidija Golob (3.) Gorogranc 17., Hinko Jerčič 18.itd. V so bile uvrstitve v posameznih katc-posebni uvrstitvi mirnopeškega teka gonjah še boljše. ■ Hinko Jerčič gornje Na državnem prv enstvu in kvalifikacijah za svetovno prvenstvo šobnih psov A in B lige se jc zbralo 30 ljubiteljev psov s svojimi štirinožci. Prvenstvo je izvedlo Kinološko društvo Velenje na njihovem skrbno pripravljenem poligonu v Pesju. Tam so si velenjski ljubitelji psov uredili svoje prostore. Člani velenjskega Kinološkega društva so se na prvenstvu zelo izkazali: to še posebej vel- ja za Toneta Kugoniča. jQne Kugonič s svojima štirinožcema ki je s svojim psom Jakom (velikim šnaucerjem) v skupini A osvojil tretje mesto in sc s tem uvrstil v reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu šolanih psov, ki bo v začetku septembra v Belgiji. V skupini B pa je Tone Fclicijan s svojim štirinožccm zasedel osmo mesto, Pavla Stablovnik 11., Franc Tetičkovič pa 14. Velenjsko Kinološko društvo združuje približno 200 članov. Čez poletje načrtujejo izvedbo tako imenovane otroške male šole, v kateri sc bodo lahko otroci naučili ravnati s svojimi štirinožci. V svojem domu pa želijo urediti še zavetišče za izgubljene oziroma potepuške pse. ■ vos Policijska postaja Velenje Zlomil si je desno roko 29. junija, približno ob pol devetih zvečer, seje pripclila prometna nesreča na Vodnikovi cesti v Velenju. Tuje vozil kolo / motorjem 14 - letni A.K. iz Velenja. V bližini osnovne šole Aniona Aškerca v Velenju je padel in si pri tem zlomil desno roko. Nesreči naj bi botrovala neprimerna hitrost. Vlomil v avtomobil V noči iz 28. na 29. junij je neznanec vlomil v osebni avtomobil, znamke Opel v Pcsju. Iz njega je odtujil manjšo vsoto denarja. Oškodovanec Vili P. iz Pcsja gotovo v prihodnje takšnih stvari ne bo puščal v neprimernem prostoru. Policisti bodo poskušali razvozlati še eden vlom v osebni avtomobil R4. Ka-trca je bila parkirana prav tako v Pesju, vanjo paje vlomil neznani storilec v noči i/. 29. na 30. junij. Ervin G. je ostal brez jeensjakne. Tudi hidravlično cev nekdo rabi Do tega spoznanja so prišli zaposleni enote Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Ravnah pri Šoštanju. Njihova nakla-dalka za seno jc namreč v času od 28. do 30. junija ostala brcz hidravlične cevi. Za zdaj storilca velenjski možje postave še niso odkrili. Tatvina otroškega kolesa Predrznost dolgoprstnežev ne pozna ne kraja in ne časa. Pravzaprav sredi belega dne, ob 18.45 uri, je nezhanec izkoristil odsotnost Kate T. iz Velenja, ki seje za krajši čas mudila na oddelku me-tražnega blaga v trgovini Era Nama na Kidričevi cesti v Velenju. Odtujil ji jc otroško kolo, ki gaje pustila pred omenjeno trgovino. Trčil v drevo Za 17 - letnega S.M. iz. Raven pri Šoštanju se 30. junij ni srečno končal. Približno ob 23. uri je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti v Gaberkah, kjerje zaradi nepoznavanja in neizkušenosti zapeljal v levi jarek, nato pa trčil v drevo. V nesreči se je lažje telesno poškodoval. Pridržali so ga na PP Dušan P. iz Velenja sc jc prejšnji četrtek odločil, da bo preživel prvi julijski dan veselo kot le kaj. Ob 18.20 uri se je mudil v lokalu Tinka na Prešernovi cesti v Velenju. Ker ni vedel, kam bi z odvečno energijo v "rožnatem stanju", se je lotil inventaija, k pretepu paje izzival tudi druge goste. Posredovati so morali možje v modrih uniformah, ki so kaj kmalu ugotovili, da Dušana P. ne bodo mogli umiriti dnigače kot da ga vzamejo s seboj na policijsko postajo. V posebni sobi za gosteje dočakal istreznitev. Sodniku za prekrške pa bo moral povedati vzrok za svoje nečedno obnašanje. Imel je srečo v nesreči 1. julija, ob 11. 40 uri, je imel voznik kolesa z mototjem Drago M. iz Šoštanja resnično srečo v nesreči. Na prehodu preko železniških tirov v bližini nekdanjega EFE - ja gaje namreč zadel motorni vlak. Odbilo gaje in padel je na travnik. Pri tem je zadobil le odrgnine po roki. Kljub izjemni sreči ga sedaj čaka pot k sodniku za prekrške. Za 186 tisoč SIT škode Prejšnji petek, med 10. in 12.30 uro, je prišel v stanovanje Frančiške K. iz Velenja neznanec. Njegov "obisk" ni bil zaman. V času Frančiškine odsotnosti jo jc namreč "olajšal" za večjo vsoto deviz in zlatnine. Vse skupaj je bilo vredno 186 tisoč tolarjev. Neporavnani računi pred sodiščem 2. julija, približno ob 10. uri, sta prišla na obisk k I.H. na Kerstnikovi v Velenju A. S. in A. G. iz Velenja. Neporavnani računi naj bi bili povod za njun obisk. Vse skupaj seje končalo s prerivanjem in pretepanjem. Umirili so jih šele policisti, ki so fante med drugim seznanili z ukrepi: zoper A S. so napisali kazenskoovad-bo zaradi kršenja nedotakljivosti stanovanja, prav tako za I.H., ki se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi ogrožanja z nevarnim predmetom. Vsi trije pa se bodo znašli še pred sodnikom za prekrške, kjer naj bi neporavnane račune dokončno poravnali. Pretep v bifeju Era Tržnica Na rudarski praznik, približno ob 12. uri, sta se v bifeju Era Tržnica v Velenju prerivala in nato še fizično obračunavala Terezija G in Rifet B. iz Velenja. Ločili soju policisti, ki so za oba kršiteljajavne-ga reda in miru napisali predlog sodniku za prekrške. Ni hotel povedati, kdo je V ponedeljek, približno ob 2. uri zjutraj, so policisti v Starem trgu v Starem Velenju ustavili Tomaža J. iz Velenja. Hoteli so ga legitimirati, a je fant namesto osebnih podatkov možem postave povedal kar nekaj "krepkih", za nameček pa se je tudi nesramno vedel. Tako nesramno, da so policisti morali uporabiti prisilna sredstva. Povabili so ga na velenjsko policijsko postajo, kjer so ugotovili, kdo in kaj je. Tomaž J. se bo sedaj srečal iz oči v oči še s sodnikom za prekrške. Policijska postaja Mozirje Požar na gospodarskem poslopju Zadnji junijski dan, ob 17.20 uri, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Francija O. iz Savine pri Ljubnem ob Savinji. Do požara je najbrž prišlo zaradi samovžiga sena. Ognjeni zublji so povzročili veliko materialno škodo. Tatvina kolesa z motorjem Boris Š. iz Nazarij najbrž ni slutil, da bo moral v zgodnjihjutranjih urah 3. julija domov oditi peš. Kolo z mototjem je pustil pri prireditvenem prostoru v Savinjskem gaju v Mozirju. Od tam seje 7. njegovim prevoznim sredstvom neznano kam odpeljal neznanec. Oprostilna sodba sedaj tudi pravnomočna V tedniku Naš čas smo že pisali o tem, daje našega dopisnika Lojzeta Ojsterška iz Velenja tožil Ivo Petrovič, in sicer zaradi trditev v članku z naslovom Urbanistični inšpektor gradi na črno, objavljenem v NČ II.aprila 1991.Zapisane trditve naj bi škodovale njegovi časti, dobremu imenu in bi lahko zanj imele hude posledice. Na Temeljnem sodišču Celje, enota Velenje so našega dopisnika oprostili z obrazložitvijo, da iz članka, ki je bil povod za zasebno tožbo, "ni mogoče razbrati namena zaničevanja, po čemer bi bil lahko Lojze Ojsteršek kaznovan". Ivo Petrovič in njegov odvetnik na takšno odločitev sodišča (v roku 8 dni po prejemu pismenega sklepa) nista vložila pisne pritožbe na Višje sodišče v Celju, zato je oprostilna sodba postala pravnomočna. Odvetnica Lojzeta Ojstreška je bila Majda Kac iz Velenje. Policijska postaja Žalec Trčenje z vlakom na nezavarovanem železniškem prehodu na Polzeli seje v torek, 29. junija, zgodila prometna nezgoda, v kateri je nastala večja materialna škoda. Voznik traktoija Janez Krašar iz polzele je namreč zapeljal na železniški prehod v trenutku, ko se je približeval vlak. Vlak je trčil v sprednji del traktoija, pri čemer je traktor odbilo, voznik na njem paje postal nepoškodovan. Na vozilu je nastala večjka materialna škoda. Ujeti vlomilci V četrtek,, 1 .julija, je malo pred drugo uro zjutraj občane iz Braslovč prebudil alarm iz tamkajšnjega župnišča. Alarm seje sprožil zaradi poskusa vloma, ljudje pa so še videli osebni avto, s katerim so pobegnili trije vlomilci. Ti so že čez slabi dve uri ponovno hoteli vlomiti v župnišče v Gotovljah. Tam jih je zalotil župnik, ki seje prebudil zaradi hrupa, ko so razbili steklo na vhodnih vratih. Eden izmed vlomilcev je župnika udaril in ga lažje poškodoval. Kmalu po zadnjem vlomu so policisti pri I^epanju prijeli tri hrvaške državljane iz Čakovca, ki so osumljeni teh vlomov in so sedaj v priporu. Mrtev v potoku V soboto so našli v potoku v kraju Andraž mrtvega mlajšega moškega. Ugotovljeno je bilo, daje umrl 26-letni Drago Obreza iz Andraža, kije bil pogrešan že več dni. Vzrok smrti je zadušitev, saj je ležal z obrazom v vodi, kriminalisti pa pri tem izključujejo tudi krivde. Roparski napad Dva neznana storilca sta v petek, 2. julija, na doslej še ne čisto pojasnjen način vstopila v stanovanje na Čopovi 3 v Žalcu. Napadla sta 65- letnega Štefana Zalakatja, kije bil v tem času sam doma in ga z več udarci po glavi hudo telesno poškodovala. Temeljito sta preiskala stanovanje, odnesla pa samo pištolo. Po napadu sta zbežala. Eden naj bi bil star približno 30 let,visok do 170 cm, črnih las in brkov ter močne postave, drugi pa petindvajset let, visok 175 cm in vitek. Preprečite vlom v stanovanje Število vlomov v stanovanja, stanovanjske hiše ter druge objekte v Republiki Sloveniji stalno narašča. V večini primerov storilci "načrtno" vlomijo, vendar v določenih primerih sami pripomoremo, da se storilec ali storilci odločijo, da vlomijo v določene objekte. Priložnost je pomembna okoliščina za tatove, zato lahko rečemo MANJ PRILOŽNOSTI - MANJ TATVIN. Temel-jna naloga policije je preprečevanje kaznivih dejanj, pri tem pa nam bo vaša pomoč zelo koristna. Zapomnite si naša opozorila in jih posredujte tudi svojim sosedom in prijateljem. Ko odhajate v službo, znancem na obisk, na krajše potovanje ali dopust vam svetujemo, da preverite ali ste vse ukrenili, da ne bi prišlo do "priložnostne" tatvine. Najprej morate preveriti ali so okna in vrata zaprta oziroma zaklenjena. Opozarjamo predvsem na garažna vrata, vrata kleti, garažno okno, skozi katera stori lec lahko pride v objekt. Preverite ali imate ključe s seboj, ali ste jih pustili v ključavnicah. Če pustite ključe v ključavnicah bo storilec imel neprimerno lažje delo, kot v primeru, če bi bila vrata zaklenjena. Ne puščajte ključev na okenskih policah ali pod predpražnikih. Lastnike stanovanj v stanovanjskih blokih opozarjamo, da ne puščajo ključev v poštnih nabiralnikih, ker jih storilci lahko uporabijo brez večjih težav. Ključe vzamejo iz nabiralnika, na katerem piše priimek lastnika stanovanja, ponekod še številka stanovanja, tako daje nadaljnje "delo" zelo preprosto. Ne odstranjujte rož z oken in balkonov, kajti to je znak, ki kaže, da vas ni doma. Prav tako ne zastirajte oken s temnimi zavesami, polkni ali roletami. S svojimi prijatelji, sosedi sc dogovorite. da dnevno pazijo poštni nabiralnik in občasno nadzirajo vašo hišo ali stanovanje. Skupno življenje v soseski, ulici ali bloku nas postavlja v položaj soodgovornosti do svojih sosedov. Prav zaradi tega bi skrb za vašo in njihovo varnost morala biti na visokem nivou. ■ Adil Huselja Famis d.o.o., Stopnik 30, Vransko »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»^ Pravi naslov za popravilo ali nakup traktorja Podjetje Famis d.o.o., ki ima svoj sedež v Stopniku 30, Vransko, še ne deluje dolgo. Vendar ga poznajo mnogi, ki imajo v vsakdanjem življenju in pri delu opravka s traktorji. Miran Falčnik, direktor in lastnik podjetjeFamis d.o.o., ima že dolgoletne izkušnje pri popravilih vseh vrst traktorjev, pred ustanovitvijo podjetja je bil leto dni obrtnik, z zagonom podjetja pa je zaposlil še dva delavca. Osnovna dejavnost podjetja Famis d.o.o. je servis in popravilo vseh vrst traktorjev, . JtfllHMk vseh svetovnih in domačih mmV znamk, tako T® ^^ V novih kot sta- '** rih, dotrajanih. Takoj, ko je ^ * naročnik od sedeža podjet- V mj' ja oddaljen več Tj'L V V kot 10 km, pri- ^ Jb^ dejo na dom. Miran Farčnik, direktor in lastnik Seveda je sedaj, v času največjih del na njivah, travnikih in v gozdovih, zelo pomembno, kako hitro lahko naročnik pričakuje, da bo njegov traktor spet brezhiben. Če boste poklicali Famis d.o.o., bodo vaše skrbi kmalu končane. Najkasneje v treh dneh bodo pri vas, ne glede na to, v katerem koncu Slovenije ste doma, pri čemer ne bodo zaračunali potnih stroškov. Priskrbeli bodo vse rezervne dele, za opravljeno popravilo pa vam bodo priznali 1 letno garancijo. Vse vaše skrbi bodo odpravljene hitro in poceni, to je namreč njihovo vodilo. Če znesek preseže 100 tisoč tolarjev, ga lahko poravnate obročno. Skratka, če želite, da ob okvari vašega traktorja ne bodo trpeli vaši živci, je podjetje Famis d.o.o. pravi naslov. Nobenih skrbi ne boste imeli, saj imajo kvalitetna orodja in so dobro usposobljeni. V podjetju Famis d.o.o. pa so sedaj pripravili še enkratno in izjemno priložnost za vse, ki razmišljajo o nakupu novega traktorja. Pri njih lahko dobite univerzalen ruski traktor, ki ga odlikuje dolgoletna tradicija na svetovnem tržišču, izjemna funkcionalnost, sodoben design, dolga življenska doba...Ima zračno hlajen motor po licenci Dentz, zmore pa 60 konjskih moči. Karje še posebej važno je to, daje primeren prav za vse terene in opravila (na cesti doseže hitrost 48 km/h) in da je pod pogoji, ki vam jih ponujajo v podjetju Famis d.o.o. dosegljiv vsakomur. Traktor lahko dobite že za 6000 DEM, razliko do 14.600 DEM, kolikor stane v celoti, pa lahko poravnate s kreditom SKB banke ali na eno ali dvoletno obročno odplačevanje brez obresti, ki vam ga priznajo kar v podjet ju. Ugodno, kajne? Pa to še ni vse. Ti traktorji imajo izredno dolgo ž.ivljensko dobo, tudi 10 tisoč ur zmorejo brez večjih popravil, sicer pa imate Nov univerzalen ruski traktor pred delavnico podjetja Famis d.o.o. ob nakupu 1 letno garancijo in 2 servisa zagotovljena. Tudi rezervni deli ne bodo problem, vedno so na zalogi. Če pa bo prišlo v tem času do večje okvare, vam bodo traktor takoj zamenjali. Dobavni rok je največ lOdni. Smo vas prepričali? Če ne verjamete, preverite sami. Famis d.o.o boste najlažje našli, če iz ceste, ki pelje od Žalca proti Vranskemu, zavijete v kraj Prekopa, potem pa poiščete naselje Stopnik. Lahko pa jih tudi pokličete na tel. 063 725-377 ali mobitel 0609 612-751. ČETRTEK, 8. JULIJA SLOVENIJA 1 PETEK, 9. JULIJA SLOVENIJA 1 10.00 10.30 11.20 12.00 12.30 13.00 13.05 17.30 sledi 18.00 18.10 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.10 20.40 21.30 22.15 22.43 22.50 sledi sledi 00.05 Video strani Zgodbe iz školjke Tedenski izbor Analitična mehanika, am.izob. serija 22/52 Videomeh Poročila Video strani Otroški program Snorčki, amer. risana naniz. 1/11 TV dnevnik 1 Hčeri morja, dok. oddaja Že veste Risanka TV Dnevnik 2,vreme Šport TV nocoj Žarišče Gozdarska hiša Falke-nau,nemška nanizanka 5/13 Tednik TV Dnevnik 3,vreme TV šport SOVA: Novopečeni princ z Bel-Aira, 4. del Tisto, 3/4 Video strani SLOVENIJA 2 15.00 Video strani 15.10 Mezzana: SP v kajaku in kanuju, prenos 16.40 Film tedna: Ledeno poletje. francoski film 18.15 SOVA,ponovitev sledi V športnem duhu,am.nanizanka,14/15 18.40 Tisto, amer. nadalj.. 2/4 19.20 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost, 24.oddaja 20.35 Ljubljanska arhitekturna šola Umetniški večer: Balade Pe-trice Kerempuha Video strani 21.15 22.15 HRVAŠKA 1 09.00 Dokumentarna oddaja za otroke 09.30 Cobijevačeta 10.00 Poročila 10.05 Family Album (19) 10.35 TV leksikon: Gobe 10.45 Skrivnost starih besed 11.00 Dosegljivo nebo, 4/12 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna luč, (4) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella, 165. 14.00 Poročila 14.05 Poletni predah 14.05 Cosby show, 9/20 sledi Dragi John, 9/22 15.05 Shootto kili, 3/4 16.00 Poročila 16.10 Sea Urchins-oddaja za otroke 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, (449) 19.18 Risanka 19.30 Poročila 20.05 V iskanju... 21.00 Večer z vami 3/15 21.45 Planetari 22.55 Dnevnik 2 23.20 Slika na sliko 00.05 Poročila v nemškem jeziku 00.10 Poročila 00.20 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 19.30 Dnevnik 20.00 Šport 20.10 Jeeves and Wooster-humori- stična serija, 2/12 21.05 Maribora Music Shovv, 5/6 21.40 Shoot to Kili, 4. zadnji del 22.25 Brazilska trilogija, dok. film 3/3 23.15 PEPSI DJ MAG 00.15 Horoskop 00.25 TV spored za petek 0P0MBA:Split: Turbo Limach Show - končnica 2/2 09.45 Majhen je poper, 1/3 10.30 10.20 Legenda o Lylah Clare, 10.45 amer. film 12.25 Že veste 10.50 13.00 Poročila 11.15 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer, ponovitev 11.40 16.35 Osmi dan 17.25 Zbigaj se, športna oddaja 12.10 za mlade 13.00 18.00 TV dnevnik 1 13.05 18.10 Znanost, ponovitev 24. oddaje 13.45 18.35 Znanje za znanje, učite se z 16.25 nami 18.00 19.05 Risanka 18.10 19.30 TV dnevnik 2 18.35 20.10 Forum 20.30 Zadnja vožnja, amer. film 19.00 22.05 TV dnevnik 3 19.10 22.29 Šport 19.30 22.40 SOVA: 20.10 sledi Tisto, 4. zadnji del 20.30 23.25 Maske; franc. film 21.35 01.05 Video strani SLOVENIJA 2 14.10 SP v kajaku in kanuju, posnetek 15.10 Mezzana: SP v kajaku in kanuju, prenos 17.10 Gozdarska hiuša Falkenau, 5/13 18.00 SOVA, ponovitev sledi Novopečeni princ z Bel-aira, 4. del 18.30 Tisto, 3/4 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 TV nocoj 20.10 Tisočletje, dok. serija, 1/10 21.10 Večerni gost: Ivo Štrakl 21.50 Koncert ob 350. letnici rojstva A.Tarsie 23.15 Videostrani HRVAŠKA 1 09.00 Zgodbe: Carjeva nova rjuha 09.30 Super babica, 3. del 09.55 Danes na programu 10.00 Poročila 10.05 Family Album (20) 10.35 TV leksikon: gobe 10.45 Življenje po Georgesu 11.00 Dosegljivo nebo 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna luč (5) 12.50 Risanka 13.00 MikserM 13.35 Zgodbe iz Monticella (166) 14.00 Poročila 14.05 Cosby shovv, 10/20 14.30 Risanka 14.35 Dragi John, 10/22 15.05 Shoot to kili, 4. zadnji del 16.00 Poročila 16.10 Clementine, oddaja za otroke 2/13 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Morje 18.40 Santa Barbara, (450) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Dokumentarni film 21.00 Sveto leto, franc. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Samci, 7/7 20.40 Potovanje Miroslava Stin- gla, dok. oddaja 21.00 CRO POP ROČK 21.50 Stil življenja, 5/14 22.40 Policijski ročk, 7. zadnji del 23.35 Družina Addams, 16. zadnji del 00.00 Wooman on the roof, švedski film 01.25 TV spored za soboto OPOMBA:Luzern: veslanje Mednarodna regata SOBOTA, 10. JULIJA SLOVENIJA 1_ Radovedni Taček Oscar Junior Snorčki, amer. risana serija, 1/11 Otroci širnega sveta, 2/26 Zmigaj se, športna oddaja za mlade Zgodbe iz školjke Poročila Tednik Večerni gost: Ivo Štrakl Zadnja vožnja, amer. film TV dnevnik 1 Tekma s klimo, igrani film Divji svet živali, 10/25 Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2 Utrip KRIŽ KRAŽ Melodije morja in sonca, prenos 22.35 TV dnevnik 3 23.20 Melodije morja in sonca, nadalj. prenosa 23.40 SOVA: sledi Tajna organizacija, 1. del 01.10 Videostrani SLOVENIJA 2_ 15.15 Trio Orlando, 2. del 16.05 SOVA, ponovitev sledi Tisto, 4. zadnji del 16.50 Maske, francoski film 18.30 Športni film 19.20 T V nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Studio city 21.10 Cincinnati Kid, amer. film 22.45 Video strani HRVAŠKA 1_ 09.00 Otroška oddaja 10.00 Poročila 10.05 Stil življenja, 5/14 10.50 Družina Addams, 16/16 11.15 CRO POP ROČK 12.00 Poročila 12.05 Film 14.00 Poročila 14.05 Busove zgodbe (3) 14.20 Zvonili ste, milord? 15.10 Prizma, multinacionalni magazin 16.00 Poročila 16.05 Ogenj Sarajeva, dok. serija 16.45 Malavizija 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.15 Santa Barbara, (451) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.35 Iskanje divjega nočnega lovca, amer. film 22.10 Dokumentarna serija 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Odgovor orožja, amer. film 01.30 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 15.45 TV spored 15.50 TV koledar . 16.00 Umag: Teniško prvenstvo Hrvaške (M), prenos 18.00 SP v kajaku in kanuju, posnetek 19.25 Oslo: atletika, prenos 23.00 ČRN0-BEL0 V BARVI sledi V avtobusu, (43) sledi TOP lista 02.30 Horoskop NEDELJA, 11. JULIJA SLOVENIJA 1_ 09.45 ŽIVŽAV 10.35 Huckleberry Finn, 18/26 11.00 20. mednarod. mlad. pevski festival '93 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli: ansam. Marela 13.00 Poročila 13.05 Charlie in Maria, švedski film 15.30 Tisočletje, dok. serija, 1/10 16.30 Črno zlato, amer. film 18.00 TV dnevniki 18.10 Splošna praksa, 4/11 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, 11/12 22.05 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Ljubezen do Lidije, 2/13 sledi Pod krinko, 2. del 00.15 Videostrani SLOVENIJA 2_ 09.00 Mezzano: SP v kajaku in kanuju, finale 11.30 Velika pričakovanja, 4/6 12.20 Križ kraž 13.20 SOVA, ponovitev sledi Pod krinko, 1. del 14.50 Športna sobota: sledi Formula ena, Silverstone, prenos 17.00 Mezzano: SP v kajaku in kanuju, posnetek 18.30 Luzern: veslaška regata sledi Silverstone: formula ena, posnetek 19.18 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, šport 20.00 Slovenski magazin 20.30 Henry VI. in njegovih šest žena, angl. film 23.35 Športni pregled 00.50 Videostrani HRVAŠKA 1_ 09.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Otroška oddaja 11.30 Narodna glasba in običaji 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Duhovni klic 13.35 Tv izložba 13.45 Lovejoy, 3/12 14.45 V avtobusu, (43) 15.10 Pustolovščine gozdarske družbe, risana serija 15.35 Drugo potovanje, otroška oddaja 3/4 16.25 Poročila 16.30 Opera Box 17.15 Choices, amer. film 18.50 Leteči medvedki, 1. del 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.15 Veliki skok, serijski film 2/4 21.40 Sedma noč 22.10 TV dnevnik 2 23.35 Slika na sliko 00.20 Poročila v angleškem jeziku 00.25 Poročila 00.35 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 14.45 Nedeljsko športno popoldne sledi Silverstone, formula ena, prenos 16.45 Tenis, ETP turnir 17.15 Val Di Sole, SP v kajaku in kanuju na divjih vodah, posnetek 19.30 TV dnevniki 20.10 Morske steze, dok. serija, 5/5 20.45 Boleča ljubezen, serijski film 1/10 21.40 Ogorčena vojna, avstralski film 23.30 Horoskop 23.35 TV spored za ponedeljek PONEDELJEK, 12. JULIJA SLOVENIJA 1__ 11.35 Majhen je poper, 2/3 12.00 Divji svet živali, 10/25 12.30 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.35 Športni pregled 17.20 Radovedni Taček 17.30 Otroci širnega sveta, 9/26 18.00 TV dnevniki 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 4x4 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Mednarodna obzorja: Andora 20.55 Omizje 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi So leta minila, 6/13 sledi Pod krinko, 3. del 00.05 Video strani SLOVENIJA 2_ 15.25 Forum 15.40 Utrip 15.45 Zrcalo tedna 16.10 Nedeljskih 60 17.10 Obzorja duha 17.40 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen do Lidije, 2/13 18.30 Pod krinko, 2. del 19.20 T V nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Sedma steza 20.30 Dopust, TV igra 21.45 Po sledeh napredka 22.15 Proetcontra 23.00 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1_ 09.00 Jaz lutkar, Ivica Tolič 09.15 Srečni ljudje, otroška oddaja 09.30 1001. Amerika (7) 10.00 Poročila 10.05 Family Album (21) 10.35 TV-leksikon:Gobe (16) 10.45 Pismo in slika-Golob:Stra- stno življenje 11.00 Doseči nebo (6/12) 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna luč (6) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (167) 14.00 Poročila 14.05 POLETNI PREDAH Cosby Shovv (11/20) Dragi John (11/22) Love Hurts (1/10) 16.00 Poročila 16.10 Ebba in Didrik-serija za otroke (3/9) 16.35 Afternoon Report 16.45 SENČNIK 18.00 Poročila 18.05 Silba-otok modrosti -dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30 Dnevniki 20.00 Šport 20.10 Hrvaška in svet 20.55 FILMI JEANA GABINA:La bandera 22.35 Dnevnik 2 23.00 SLIKA NA SUKO 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja TV-spored za torek HRVAŠKA 2 19.30 Dnevniki 20.00 Šport 20.10 Alo,alo (5/7) 20.45 Berlin Lady-serijski film 21.35 Kronometer (6/49) 22.10 VVhirlpool-serijski film 23.05 Horoskop 23.10 TV-spored za torek VIDEOSTRANI TOREK, 13. JULIJA SLOVENIJA 1_ 10.15 Pamet je boljša kot žamet 10.45 4x4 11.15 Po sledeh napredka 11.45 Alenka Goljevšček: dopust, TV igra 13.00 Poročila 15.45 Melodije morja in sonca 17.00 Sedma steza 17.20 Huckleberry Finn, 19/26 17.45 Oscar Junior 18.00 TV dnevniki 18.10 Porabski utrinki, oddaja madžarske TV 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.35 Magija in moda 21.40 Kronika, kanad.dok.serija, 1/20 22.15 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Alo' Alo', 19. del sledi Pod krinko, 4. del 00.10 Videostrani SLOVENIJA 2_ 16.50 Mednarodna obzorja: Andora 17.30 Ljudje in zemlja 18.00 SOVA. ponovitev sledi So leta minila, 6/13 18.30 Pod krinko, 3. del 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Poslovna borza 20.10 Michelangelova pomlad, 3/6 21.00 Osmi dan 21.50 Videošpon 22.30 Svet poroča 23.05 Video strani HRVAŠKA 1_ 09.00 Mali svet 09.30 1001. Amerika (8) 10.00 Poročila 10.05 Family Album (22) 10.35 TV leksikon: gobe (17) 10.45 Življenje po Georgesu 11.00 Doseči nebo 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna luč (7) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (168) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi Cosby show 12/20 sledi Dragi John 12/22 sledi Berlin Lady 16.00 Poročila 16.10 Lov na Doombolt, otroška serija, 4/6 16.35 Afternoon report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Tudi tega leta... 18.35 Santa Barbara, (453) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.15 Bata, dok. film 21.05 Parlament 23.05 TV dnevnik 2 23.30 Slika na sliko 00.15 Poročila v nemškem jeziku 00.20 Poročila 00.30 Sanje brez meja HRVAŠKA 2_ 19.30 TV dnevnik 1 20.10 To je ljubezen, 1/19 20.40 Samo da se ve (2) 21.10 Berlin Lady, serijski film 2/4 22.00 Nikdar ni bilo tako, da nekako ne bi bilo 23.45 Izven toka 00.15 Horoskop SREDA, 14. JULIJA SLOVENIJA 1_ 10.50 Legende sveta, 1/9 11.20 Videošpon 12.00 Iz življenja za življenje 12.30 Na poti z dr. Stinglom, 11/12 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 17.00 Michelangelova pomlad, 3/5 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Svet poroča 18.45 Analitična mehanika, 23/52 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Samo enkrat še naj zapiha 22.15 TV dnevnik 2 22.45 SOVA: sledi V športnem duhu, 15/15 sledi Pod krinko, 5. del 23.55 Videostrani SLOVENIJA 2_ 15.05 Magija in moda 16.05 Omizje 17.20 SOVA, ponovitev sledi Alo' Alo', 19 17.50 Pod krinko, 4. del 18.30 Otroški program ŽIV ŽAV 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda sledi Video strani HRVAŠKA 1_ 09.00 Silas, 4. del 09.25 Ovidije, 4. del 09.50 Glasba 10.00 Poročila 10.05 Family album (23) 10.35 TV leksikon: gobe (18) 10.45 Priče preteklosti 11.00 Doseči nebo, 8/12 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna luč (8) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (169) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi Cosby shovv 13/20 sledi Dragi John 13/22 sledi Berlin Lady 16.00 Poročila 16.10 Tom in Jerry kot otroka (13) 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 23/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, (454) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.10 Sofie, danski film 22.40 Poslovni klub 23.25 Slika na sliko 00.30 Poročila v angleškem jeziku 00.35 Poročila 00.45 Sanje brez meja HRVAŠKA 2 19.30 TV dnevniki 20.10 Sitting Pretty, 1/7 21.30 Mednarodna geografija, 6. del 22.20 Sestre, 3/7 23.10 Split: Melodije Hrvaškega Jadrana, 1. večer 01.00 Horoskop 01.05 TV spored za četrtek Petek, 9. julija TVSl ZADNJA VOŽNJA, amer. film, 1971 Igrajo: George C. Scott, Tony Mu- sante, Trish Devere Režija: Richard Fleischer Film začenjajo prizori, v katerih Harry skrbno prisluškuje motorju svojega avtomobila, preden gre z njim na vratolomno preizkusno vožnjo. Pred njim je po devetih letih nova akcija, v katero ne gre toliko zaradi denarja, kot zaradi tega, da bi ugotovil, koliko ga je nedejavnost dodatno postarala. Harryje človek s kriminalno preteklostjo, šofer gangsterjev, ki seje umaknil z ženo in sinom na Portugalsko, v pokoj. Po nesrečni sinovi smrti ga je žena zapustila in zanj je življenje izgubilo smisel... Sobota, 10. julija TVS2 CINCINATTI KID, amer. film, 1965 Igrajo: Steve McQueen, Edward Ro-binson, Kari Malden Režija: Norman Jewison S pomočjo izvrstnih igralcev se stopnjuje napetost tudi tistim gledalcem, ki o pravilih igre pokerja nimajo pojma. Plavooki Steve McQueen z ledenim obrazom - je podobno kot Paul Newman idealen interpret igralca, ki gre vedno do konca. Čas gospodarske krize tridesetih let, kamor je postavljeno dogajanje, še bolj poudari tveganje - med bogastvom in beraštvom... Nedelja, 11. julija TVSl CHARLIE IN MARIA, švedski barvni mlad. film Igrajo: Maria af Klinteberg, Manne af Klintberg Režija: Hans Dahlbert Charlie je klovn, ki ga delodajalec odpusti, ker misli, da je premalo smešen in zabaven. Z vsem svojim "premoženjem ", kije predvsem klovnska oprema, se Charlie znajde na cesti. Noč ga zaloti na prostem, zato se zateče v razpadajočo uto. To pa je Mariin sanjski kotiček, kjer ima svoje igračke, kamor se čez dan pogosto zateče in kjer včasih, na skrivaj, tudi prespi... TVSl ČRNO ZLATO, amer. film, 1947 Igrajo: Anthony Quinn, Katherine de Mille Režija: Phil Karlson Anthony Quinn in Katherine oe Mille igrata indijski par-zakonca Eagle, ki posvoji kitajskega dečka Daveja. Fant je navezan na Eaglovo kobilo, ki enkrat celo zma- ga na lokalnih dirkah. Toda kobila, ki se je sparila z enim najbolj slavnih žreb-cev, ne bo preživela. Priložnost bo izkoristilo njeno žrebe na največji dirki v Ken-tuchyju... Sreda, 14. julija TVSl VETRU NAVKLJUB, amer.luksem. film, 1991 Igrajo: Judy Daviš, Sam Neill, An- thony Higgins Režija: Larry Elikann V Parizu živeča Angležinja je svojo srčnost in pogum do- kazala že v času Prve svetovne vojne, ko je mnogokrat tvegala življenje in reševala ranjene vojake obeh vojskujočih strani. S svojim pogumom sije prislužila vrsto odlikovanj, tudi vojni križec. Že v prvih dnevih Druge svetovne vojne je znova pokazala svojo neomajno srčnost. Medtem ko je s sinom Mauriceom sedela na terasi pred kavarno, je njeno pozornost pritegnil bled, omotičen moški, v katerem je takoj prepoznala zavezniškega pilota... RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Kako nastaja oddaja? Ste se kdaj, ko poslušate radio, vprašali, kako pravzaprav nastaja oddaja? Recimo tista. ki se odvija v jutranjem delu programa Radia Velenje? Startamo, za poslušalce, natanko ob 6. uri, ko se /godi "preklop". Tonski tehnik in mo-derator - voditelj oddaje sta na radiu vsaj pol ure prej, da pripravita vsak svoj del naloge, ki ju čaka. Okvirni program pripravi urednik in to je papirček, ki ga radijci najprej vzamemo v roke, ko pridemo. "Aha. ob šestih - pozdrav, aha ob pol sedmih prva poročila, aha...ob desetih. adijo. Vezni teksti, glasba, i/vedba... pa je prepuščena tistim, ki tistikrat sestavljajo radijsko ekipo. Glasbeni redaktor navadno izbere glasbo za naslednje jutro že dan prej. Spisek dobita v roke tehnik, ki dela v programu, da vse pravočasno poišče in voditelj, da ve, kako si gla- sba sledi. Lahko pa potem kakšen komad tudi napove. Potem skupaj pregledata seznam, ki ga pripravijo v ekonomski propagandi in ocenita, kdaj je treba spustit kakšno reklamo v program. pogledata, kaj je že posneto, kaj je treba prebrati v živo... Voditelj oddaje preveri, kaj so mu kolegi pripravili za poročila, tista prva, za druga mu pošljejo tekste med oddajo po faksu, pregleda STA. da vidi, če seje kaj znaimivega in pomembnega zgodilo v domovini in tujini, o čemer morajo biti seznanjeni poslušalci, po možnosti čim prej, pokliče vremensko napoved, si jo zapiše... Potem paje že čas, ko je treba v stuido, ko je treba pozdraviti poslušalce, ko jim je treba nerediti lep dan. Tisti najbolj vzorni voditelji, si rdečo nit oddaje pripravijo že dan prej. tisti malo manj vzorni pa včasih "štrikajo" kar sproti. Dogovori za obiske v studiu se navadno "sklepajo" že kakšen dan prej, čeje kaj posebno nujnega in zanimivega, koga tudi kar pokličemo in povabimo, da pride. Zadeve, ki so se odvijale dan prej, pa se posnamejo na magnetofonček, /montirajo pred oddajo (izjave skrajšajo na določeno mi-nutažo, tu se briše in postavlja pike. govorijo vezni teksti...tu se tehniki je/.ijo na novinarje in novinarji na tehnike, ker nihče z nikomur ni zadovoljen. Ker novinar nima pojma o tonu in ker tehnik nima pojma, kaj hoče novinar...) Skratka vsaka oddaja, ki nastajaje i/./.i v. Izziv za vse. ki jo delajo in izziv za poslušalce, ki jo sprejmejo ali pa ne. In vsaka se začne in konča. In za vsako pride nova. In vsakič si želimo, da bi bila boljša od prejšnje. I mkp CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS in GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE razpisujeta KONCERTNI ABONMA "POLETJE 93" V VELENJU Abonma obsega naslednjih 8 koncertov: 1. 13. julija - SLOVENSKI KVINTET TROBIL (spored: Purcell, Clarke, Ewald, Rossini, Bizet, Burrell, Kranjčan, Rathburn, Ilačaturjan) 2. 28. julija - PRVI KONCERT UDELEŽENCEV MEDNARODNE POLETNE VIOLINSKE ŠOLE IGORJA OZIMA 30. julija - DRUGI KONCERT UDELEŽENCEV MEDNARODNE POLETNE VIOLINSKE ŠOLE IGORJA OZIMA 4. 2. avgusta - TOMAŽ LORENZ, violina - Jerko NOVAK, kitara ( spored: Locatelli, Haydn, Beethoven, Šivic, Paganini) 5. 6. avgusta - Tomaž RAJTERIČ. kitara - GODALNI KVARTET "VIVA LA MUSICA" (spored: Dvorak, Boccherini, Golob, Vivaldi) 6. 9. avgusta - ZAKLJUČNI KONCERT POLETNEGA TABORA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE (kitara, komorna igra, harmonika) 7. 26. avgusta - PRVI KONCERT UDELEŽENCEV MEDNARODNE POLETNE KLAVIRSKE ŠOLE JACOBA LA-TEINERJA ( New York) in DUBRAVKE TOMŠIČ 8. 27. avgusta - DRUGI KONCERT UDELEŽENCEV MED NARODNE POLETNE KLAVIRSKE ŠOLE JACOBA LA-TEINERJA (New York) in DUBRAVKE TOMŠIČ. VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI GLASBENE ŠOLE VELENJE OB 20.00 uri. CENA CELOTNEGA ABONMAJA: 2.500.00 SIT CENA POSAMEZNE VSTOPNICE: 500.00 SIT MLADINA IMA 50 % POPUST. VPIS ABONMAJA: DO PRVEGA KONCERTA - NAJUGODNEJŠI TEČAJI MENJALNICA TRGOVINICA FREDI Vodnikova 11, Celje Tel.: 21 - 404 RVTO-MOTO TRGOVINA SERVIS, STORITV6, d.o.o Mariborska 112, Celje (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32 481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure i TOMOS: -APN6S ■A35L • VESPi: - Motorne črpalke SMP1 -Motorne črpalke SMP 2 -SFERA 50 - VESPA PX125 - VESPA PX150 95.567,00 SIT 78.108,00 SIJ 24.722,00 SIT 32.228,00 SIT 215.760,00 SIT 227.400,00 SIT 232.200,00 SIT PREPRIČAJTE SE 0 IZJEMNI PONUDBI! MATJAŽ MARKETING ,Y POLZELA, tel.: 721-052 Odpiralni čas: delavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h SUBARU• DIAHATSU • ROVER • LAMO R0VCR TAVRIA TIP 11029 M0BITEL • AVTO STEKLA UGODNI KREDITI, LEASING, HITRI DOBAVNI ROKI PONUDBA mm! CENA DO REG. DIAHATSU CHARADE 1.0 15.280 DEM TAVRIA TIP 1102 589 477,00 SIT SUBARU VIVI0 2WD 17.700 DEM JUSTY J12 4WD 22.900 DEM IMPREZA Compact 1.8 4WD 38770 DEM MOBITEL ■ OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO, mansi umn -stmou mir n vmusruitr UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL: TIP LETNIK CENA 126P 87 1.700 DEM JUG0 45 Koral 90 4.800 DEM JUG0 45AX 87 3.100 DEM VOZItA SO V GLAVNEM OD PRVIH LASTNIKOV, ODKUPUENA PO SISTEMU "STARO ZA NOVO'. POSREDNIŠKO PRODAJAMO VOZILA PO VAŠIH CENAH. USPESEN OGLAS OGLAS V NAŠ ČAS 855 450 Feroda Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in sklopnih elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje. Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. PAVČNIK, Zg. Hudinja 46, tel./faks ( 063 ) 33 - 710 Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta. Kot novost pa smo uvedli brezplačno montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil. SREČNO VOŽNJO -FERODA CELJE! 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 8.JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas. naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Pres ambulanta; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 l/bor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.0« Ponedeljkov šport; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 11.,JULIJA: 6.00 Dobrojutro: 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50: 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute /. domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje- TOREK, 13.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Juiran-ja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Bor/ni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14.JULIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živžav; 19.00 Na svidenje. 1 KINC niN€ rT*""" DOM KULTURE VELENJE Sobota, 10.7. ob 21. uri! Ponedeljek, 12.7. ob 20. uri (filmsko gledališče) VEČNO MLAD (Forever Zoung) - romantična melodrama. Režija: Steve Miner Vloge: Mel Gibson. Janie Lee Curtis, Eliah Wood Danici nc zmore izbranko zaprositi, ker mu upade pogum toda čez 50 let... Film za vse nežne duše nc glede na letnico rojstva! LETNI KINO - BAZEN (ob lepem vremenu!) Četrtek, 8.7. ob 21.30 uri VONJ PO ŽENSKI (Scent of a Wooman) - romantična komedija. Vlogi: Al Pacino (Oscar'93!), Chris ODonneli Režija: Martin Brest Zabaven in hkrati otožen film /, neverjetno optimističnem koncu in presenetljivo igro Al Pacina v vlogi slepega, upokojenega polkovnika, ki se želi še enkrat zabavati potem pa... Priporočajo! Torek, 13.7. ob 21 JO uri VEČNO MLAD - če v filmih pogrešate toplino, nežnost in lepoto ne zamudite tega filma! KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 11.7. ob 20. uri Za prijeten konec tedna tudi v Šmartnem ob Paki ;Mel Gibson v filmu, ki bo razjokal še tako trdosrčne - VEČNO MLAD KINO ŠOŠTANJ Torek, 13.7. ob 19. uri VEČNO MLAD VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA V naši prodajalni pri železniški postaji v Šempetru, telefon 701 685, vam nudimo elektro, vodovodni in gradbeni material ter material za centralno ogrevanje Ta mesec začenjamo s promocijsko prodajo pip N O B I L I ki jih odlikuje: lepa in moderna oblika 5 letna garancija zelo ugodne cene OBIŠČITE NAS, Z VESELJEM VAM BOMO POKAZALI NAŠO PONUDBO! /4*m' \ S u V< L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 BIVŠA ŽENA Ml, KO GREM OD DOMA vlamlja v shrambo in odnaša stvari in dela drugo škodo okrog hiše in koristi moje žulje. Smatram, da to ni pravilno. Edo Doler, Hrastovec 25 a Velenje. POZOR,POZOR, POZOR! Uveljavljeno podjetje z najbolj organizirano prodajo na terenu išče potnike iz širšega območja Velenja za prodajo izdelkov iz lastne proizvodnje in iz uvoza. Informacije po telefonu 068-23-640. NOVO DVOSTANOVANJSKO HIŠO v okolici Velenja, (Motocross) na lepem kraju s kabelskim sistemom in kablom za PTT, takoj vseljivo, prodam.Informacije, Vodončnik, Paka 35 b. KRAVO SIMENTALKO PRODAM. Te lefon 882-460. OBRAČALNIK ZA BCS KOSILNICO ugodno prodam. Pod-pečan, Ponikva 11, Žalec. PREKLICUJEM VEUAVNOST vozovni-ce ŠT. 227 na ime Zofija Pantner iz Kozjaka 68, Misiinja. (del.št. 28286) za relacijo Šentflorjan-Gorenje. WINDSURF - VEPLAS, rabljen eno sezono, prodam za 400 dm in Kamcor-derVVHS HITACHI za 1100 DEM. Informacije po telefonu 851-954. PŠENICO PRODAM. Telefon 854-538, Janko Zaje, Vinska Gora. KOMBINIRAN IN ŠPORTNI VOZIČEK mali OGLASI PRODAM, kupcu podarim dve banici in hojco.Telefon 858-005. STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO s 640 m2 zemlje v središču centra Na-zarij, prodamo.Informacije po telefonu 063-893-717 v večernih urah. DVA SURFA, SLALON FUN 330 in Burja, obleko ter trapez, zelo ugodno pro-dam.Telefon 857-257. ZASTAVA 101GTL, letnik 1984, registrirano do 94/6 prodam. Telefon 882-754. JUGO 89 prodam za 3800 DM in Dia-no za 900 DM. Telefon 858-265. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 11.7. od 8.30 do 9. ure prodajala kokoši nesnice, ru-jave, krmljene z domačo hrano in cepljene, pri Prislanu v Šaleku. Telefon 0602-61-202. IŠČEM OBRTNIKA ALI PODJETJE za izgradnjo "kletne glihe". Ponudniki naj oddajo svoj naslov pod šifro "GRADNJA" pisno na upravo tednika NAŠ CAS, Foitova 10,Velenje. LADO SAMARO1300 S, rdeče barve, letnik 1989, registrirano d.0 13.3.1994, prodam. Telefon 853-476. PRODAM ALI ZAMENJAM 126 P, let nik 88, prevoženih 40.000 km, na novo registrirancena 2650 DEM. Telefon 882-781. LESENO BRUNARICO 2,70 X 4,60 m primerno za vrtno uto ali garažo, prodam. Telefon 856-426. SREDNJE ŠNAVCERJE, barve poper-sol, odličnih staršev, z rodovnikom, prodamo. Telefon 854-107. SPALNICO KOMPLET, kuhinjske elemente, elektični štedilnik 3+2, dva kavča,dvafotelja in CBT, ugodno prodam. Anton Bastl, Aškerčeva 5 a, Šoštanj. FOTOAPARAT YACHICA 207, AF 35- 70 nov, prodam za 700 dem. Telefon 858-810. APN,letnik 1988, ugodno prodam. Telefon 882-358. DOBRO UTEČENO GOSTIŠČE, išče natakartico prijetnega videza z delovnimi izkušnjami, lahko tudi priučena. Telefon 851-396 dopoldan. BRAKO PRIKOLICO, gradbeno dviga lo, motror bp, izolacijski material, ugodno prodam. Telefon 854-252. DIANO PRODAM. Telefon 851-314. DVA KAVČA, PRODAM za 20.000 in 25.000 sit. Telefon 850-201. JUGO 45, letnik 1986, rdeče barve, prodam, cena po dogovoru. Telefon 854-392 dopoldne ali zvečer. V trgovinah ERA za vas: - WC školka Italija - bela ■ cisterna za olje ■ parket hrast lamelni II. ki. ■ parket hrast lamelni III. ki. ■ črne «evi 1/2" kom 3.806.40 ■ trne cevi 1" kg 93.80 kom 33.972.40 ■ trne cevi 6/4" kg 89.90 m2 874.20 • teraco plošče 25x25 kom 62.80. J m 1.445.90 ■strešno okno "ALINA" kom 9.140.50 kg 88.90 •strešno okno "STELL" kom od 20.952.00 A Cene so maloprodajne z gotovinskim popustom! Gradbeni material, Koroška 2a. tel.: 063/853-448 Občina Velenje Zdravniki: Četrtek, S.julija - dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Lazar in dr. Jonko Petek, 9.julija - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Ceher in dr. Zupančič Sobota lO.julij in nedelja ll.julij -dr. Rus, dr. Z.Renko. dr. Rus Ponedeljek. 12. julija - dopoldan DEŽURSTVA dr. Grošelj, popoldan dr. Bola in nočni dr. dr. O.Renko in dr. Lazar. Zobozdravstvo: V soboto lO.julija in nedeljo 11. julija dr. Eta Rogan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje- Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju /. enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju:- Od 9.julija do 16. julija Rok Pečnik, dr. vet.med.. Veterinarska postaja Šoštanj, telefon 881 -322. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 1 1.julija - Drago Zagožen . dr.vet.med, Ljubno, telefon 841-769. Od 12.julijado 18.julija Marjan Lešnik, dr.vet.med. Mozirje, telefon 831-219._ Pekama v Mozirju Slašficarna v Šoštanju RAZPIS Pekarna in slaščičarna MIŠ MAŠ Mozirje) Objavlja prosto delovno mesto KVALIFICIRANE SLAŠČIČARKE Pogoj: kvalificirana slaščičarka z izkušnjami. Zasedba takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Informacije na tel. 831-489, po 12, uri TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 VELENJE, Partizanska 3, tel.: 063/ 855 828 d.o.o. - Ste si zaželeli prijateljico? - Elegantno, varno in udobno? - Lepotica na štirih kolesih čaka samo na vas! - To je nova, hitra ALFA! - Pridite in oglejte si jo pri Avto Celje v Velenju na Partizanski 3, tel. 851-060. Del. čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. TRGOVINA KOŠARICAti Pernovo 17a (pri Veliki Pirešiei), tel.: 779-220 V moka tip 500 50/1 kg 33.90 džus Fructai 11 89.90 sladkor 50/1 kg 55.90 sirup Pingo 31 473.00 riž 1 kg 79.90 cet točeni 11 85 0C testenine 1/2 kg 57.90 mehčalec točeni 11 80.00 Vegeta 1 kg 640.00 Joily prašek 3 kg 375.00 čokolino 200 gr 109.90 AVA prašek 3 kg 449.90 Grajski rizling 11 104.90 kozarci za vlaganje 1 kom 38.00 Jeruzalemčan 11 198.00 kis za vlaganje 31 290.00 pivo 1 zahoj 1.09x00 ječmen 1 kg 21.90 Radenska 1 zaboj 480.00 pesni rezanci 1 kg 25.90 ZELO UGODNE CF.NF. VSEH ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA VRST KRMIL. PRAIJVIH PRAŠKO t'. DOSTAVA NA DOM. PIJAČ. UMETNO GNOJILO KAN. tel. 779-220 UREJA IN NPK15 ■ 15 ■ IS Obiščite nas ali nas pokličite na t TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKACEUE Bežigrajska ulica 13, 6300 CELJE PRODAJA VOZIL RENAULT, CITROEN IN ŠKODA • NOVOST NA TRŽIŠČU: CITROEN XANTIA • RENAULT CUO - SLOVENJSKI EVROPSKI AVTO - za lažjo odločitev pri nakupu vam ponujamo možnost preizkusne vožnje s testnim vozilom cuo • MOŽNOST NAKUPA STARO ZA • ZA VSA VOZILA POOBLAŠČEN NOVO SERVIS IN ORIGINALNI • MOŽNOST NAKUPA NA NADOMESTNI DELI KREDIT -1 DO 3 LETA • VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV TEL: 063/37 -131, 38 - 845, 38-511 DEL CAS: vsak dan od 7. do 18., sobota od 7. do 13. ure AVTO Mastnak Partizanska 7, Velenje, S" 855 380 UGODNA PONUDBA: TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI - obnovljeni avtoplašči, ter avtoplašči GOOD YEAR - nihalne roke za program Zastava 1200 SIT - lamele za program Zastava 2300 SIT - potisne plošče za program Zastava 3200 SIT - komplet zavornih ploščic 990 SIT STORITVE - računalniška nastavitev preme - vulkanizerstvo - priprava avtomobilov za tehnični pregled - rent - a - car Možnost obročnega odplačevanja na 2 ali 3 čeke brez obresti. Med popravilom ali nakupom se lahko okrepčale v lepo urejenem bistroju TROPICA, kjer vas bodo prijazno postregli. VLJUDNO VABLJENI! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nadvse ljubijenega ALOJZA SUHA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče in denarne prispevke namenjene cvetju. Posebna zahvala velja Ani Ovnik, dr. Hribarjevi, Ribiškim družinam, RLV, Krajevni skupnosti Škale, ZB - govornikom, pevcem, godbi in vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter tolažilne besede ob slovesu. Globoko žalujoča žena Betka, hčerki Beba in Tatjana ter sin Emil združinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in staregaočeta VINKA PEČEČNIKA roj.22.6.1923 - 28.6.1993 iz Plešivca Se iskreno zahvaljujemo dr. Hribetjevi in dežurni službi Zdravstvengacentra Velenje, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, družinama Dobnik in Sebanc za požrtvovalno pomoč, gospodu Hrastniku za opravljen obred, pihalni godbi Zarja iz Šoštanja in plešivskim pevcem. Zahvala velja tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anka in otroci z družinami. ■ REZULTATI - nočna tekma za veliko rudarsko svetilko: 1 .D.Jekovcc 219,4 (75.81.5), 2.Gostiša (oba Slo) 214,6 (75,5,78), 3.J ež 213,7 (75,79,5), 4.Parma 213,4 (75,5,78,5) in Šakala (vsi Češka) 213,4 (74,5 79,5), 6.Meglič (Slo) 213,3 (75,5,80), 7.Huber 211,3 (74,5 78,5), 8.Moser(oba Avs) 208,3 (73,77,5), 9.Dluhoš (Češka) 207,3(71,79,5), 10.Petek 206,4(73,5,76,5), 11 .F.Jekovec 204,6 (74,5 76,5), l2.Zupan 203,7 (72,5,77). 13.Zupančič 203,2(72,5,77), 14.Fras 201,5 (72,75,5), 15.Kolenc(vsi Slo) 199,8 (70,5, 77,5),...20.Vettori 192,0 (68, 77),...22.Goldberger 184,1 (73, 80,5 p),...31.Kaligaro 175,7 (66,5, 73),...47, Iršič 74,1 (63,5), 50.Murko 72,5 (62,5),...52.Jerman 72 (62,5),...53.Jelen 71,3 (63),...B.Rednjak 67,0 (60),...63.Kopušar 63,1 (58,5); nastopilo je 73 skakalcev iz4držav. 3.Skijumpingchallenger - polfinale zmagovalcev: Fras:D.Jekovec 77,5 (p):75,5 (p), Gostiša:Petck 79,5:77,5); polfinale poražencev: Vettori:Parma 79:73, F.Jckovcc:Zupan 75:74; finale - za 7.mesto:Parma:Zupan 80,5:78,5; za 5.mesto: Vettori:F.Jckovec 79,5:77,5; za 3.mesto: D.Jekovec:Petek 80,5:78,5; za l.mesto: Gostiša:Fras 79,5:77,5. IZŽREBANE VSTOPNICE 00661 modra - avto lada samara 0493 zelena - alpske smuči Elan 02792 modra - Pony kolo 02601 zelena - 3 tone premoga 02791 zelena - 2 toni premoga 01526 zelena - okno Steel 02337 modra - okno Steel 01027 modra - mot. čelada Veplas 02955 modra - 5 kg kave "Mibi" 01256 zelena - škarje za živo mejo 00187 modra - 3 litre viskija 00190 modra - posoda 02131 zelena - cev za zaliv, vrta Nagrade lahko dvignete še 1 mesec po objavi. Informacije: Alojz Jcvšenak, telefon 857-652. Goldberger, Šakala, Parma, Vettori, Petek in 8.000 gledalcev Samo in Dejan junaka skakalnega praznika Velenjska formula skokov na izločanje se je prijela, zastrupila gledalce, zastruplja tudi svetovne mojstre - Dejan Jekovec skakal najbolj daleč -Gostiša dvakratni zmagovalec - Odličen tudi Peter Kolenc V Velenju so minulo soboto slavili rudarji, v soboto in nedeljo pa jc bil praznik vseh, ki so navdušeni nad smučarskimi skoki. Teh pa jc veliko, saj jc minuli konec tedna preživelo v velenjskem smučarsko skakalnem središču, ki po mnenju večine poznavalcev tega športa sodi med najlepše, nc samo pri nas, ampak daleč naokoli. Resnično, pogled na velenjske skakalnice ob Gradu, na katere so ljubitelji skokov v Šaleški dolini in pridni delavci SSK Velenje šc posebj ponosni, jc bil v soboto veličasten. Med otvoritvijo 7. tekme za tradicionalno veliko rudarsko svetilko so prireditelji, člani domačega smučarsko-skakalnega kluba, dodatno preseneti li pet tisoč glavo množico - ugasnili so luči in skorajda v popolni temi so sc mladi, nadarjeni velenjski skakalci spustili po hrbtu skakalnice, na čeladah pa so imeli rudarske svetilke, s čimer so simbolizirali rudarsko praznovanje. Otvoritveno slovesnost so polepšali člani velenjske rudarske godbe ter jadralni padalci. Pravi spektakel pa jc bil predvsem zato, ker so organizatorji privabili v Velenje vrhunske, najboljše svetovne mojstre tega športa. Morda so nekateri dvomili v napovedi, ampak v Velenje so prišli skupni zmagovalec letošnjega svetovnega pokala Andreas Goldberger, drugouvrščeni Jaroslav Šakala, olimpijski zmagovalcc Ernst Vettori, nekdanji svetovni prvak Jiri Parma, prav tako naš Franci Petek na čelu vseh najboljših slovenskih skakalcev in mnogi drugi zmagovalci največjih svetovnih tekmovanj. Ko smo že pri presenečenjih, presenetili so tudi tisoči gledalcev, ki so jih k obisku gotovo dodatno privabili z žrebanjem vstopnic za obe tekmi in z glavnim dobitkom - Lado 1300 S. Na "rudarski tekmi" pod pokroviteljstvom velenjskega premog- Vsi so čakali. Tudi nanjo. ovnikaje nastopilo kar 74 tekmovalcev. Junak večera je bil odlični Dejan Jekovec, ki je navduševal gledalce in presenečal konkurente z zelo dolgimi skoki na obeh tekmah. Njegov drugi skok z 81,5 metra je bil sploh najdaljši na velenjski reviji in zasluženo je prejel lepo, smbolično in veliko rudarsko svetilko. Z odličnim 15. mestom jc navdušil tudi mladi in vse boljši velenjčan Peter Kolenc, dobro pa se je z 31. mestom odrezal tudi Rolando Kaligaro. Gledalce so morda malce razočarali avstrijci (Goldberger, Vettori), kar pa je razumljivo, saj so prispeli v Velenje šele v soboto popoldne ob koncu uradnega treninga po večumi vožnji. Skratka, bilaje to enkratna predstava ob velenjskem Gradu, ob kateri ni mogel skriti presenečenja in navdušenja niti Andreas Goldberger. Pred začetkom obeh tekem je vse pozdravil predsednik organizacijskega odbora Zdenko Lah; pred nočno tekmo tudi predsednik poslovodnega odbora RLV Franc Žer-din, ki seje hkrati zahvalil merljivim delavcem organizacijskega odbora za požrtvovalno delo pri organizaciji te velike mednarodne prireditve; skakalce in gledalce pa je pred začetkom nedeljske tekme nagovoril tudi velenjski župan Pankrac Semečnik, ki jc v tem trenutku posebej poudaril: "V zadovoljstvo mi je posebej to, ker seje prireditev prijela in bo postala del tradicije našega mesta in nepogrešljivi del njegove celostne podobe. Pa kam drugam naj bi spadal "chal-lenger" (izzivalec), kot prav v Velenje, kjer je vse od nastanka mesta v 50 - letih življenje en sam izziv!" Peter Kolenc se je odlično kosal z znanimi imeni (pa še malce reklame za nas) Na tem velikem izzivu so sc torej v nedeljo popoldne zbrali nosilci točk v svetovnem pokalu in najboljši s sobotne tekme, 32 jih je bilo. Gledalcev je bilo v hudi pripeki sicer nekaj manj kot na nočni tekmi, pa še vedno okrog 3.000. Vroče je bilo njim, vroče tudi skakalcem; tekma na izpadanje je pač nekaj posebnega, popravnega izpita ni, za najboljše pa je terjala še dodaten napor, saj so morali na vrh zaletišča kar petkrat. Dejstvo, da ni popravnega izpita je najbolj prizadelo lovca na daljave na velenjski skakalnici Dejana Jekov-ca, za katerega so mnogi še posebej navijali, ki ga je polomil le enkrat, vendar v odločilnem trenutku. V boju = REKLI SO: - Samo Gostiša: "V tako močni konkurenci je bila tekma zelo težka. Sam sem si zadal cilj. da ponovim lansko zmago na nočni tekmi. To mi ni uspelo, "napako" pasem popravil nachallengerju in sem seveda šc bolj zadovoljen. Ta način je zelo naporen, saj moraš biti za vsak skok popolnoma zbran, v vsakem kolu pa te čaka težji nasprotnik. Imel sem neugoden žreb, vseeno sem v 2.skoku premagal Goldbergerja in potem je bilo lažje. Skakalnica je lepa, škoda je le, da ne omogoča skokov vsaj do 90 metrov." Jelko Gros, prvi trener A reprezentance: "Ko sem v petek zagledal štartno listo, na tolikšen slovenski uspeh niti v sanjah nisem pomislil, kar štirje v velikem finalu! Ta način je zelo zanimiv, se je že uveljavil, saj o tem priča vrhunska udeležba in tisoči gledalcev. Naša matematika je enostavna - gledalci želijo čim več dobrih skokov, teh paje veliko, saj najboljši skočijo petkrat." Največ simpatij sije z dolgimi skoki pridobil Dejan Jekovec, velika rudarska svetilka iz rok mag. Franca Žerdina in Zdenka Laha za veliki finale je padel, padel je tudi njegov tekmec Damjan Fras, morda še večje presenečenje velenjske revije, ki paje imel daljši skok. Da je bila to trenutna napaka, je Dejan dokazal v skoku za 3. mesto, kjer jc spet presegel 80 metrov (80,5) ter za 5 metrov presegel Francija Petka. V velikem finalu Frasu še eno presenečenje ni uspelo, boljši je bil Gostiša, ki je s tem postal tudi skupni zmagovalec dvodnevne revije pred Dejanom Jekovcem in Dam- janom Frasom. Velenjčana Kali-gara je v šestnajstini finala izločil sloviti Andreas Goldberger, Iršiča pa Čeh Šakala. Peter Kolenc je najprej izločil avstrijca Moserja, v osmini gaje premagal Matjaž Zupan, na koncu pa je Kolenc osvojil odlično 12.mesto. Zmagovalec Gostiša je do finala izločil po vrsti Dluhoša, Goldbergerja. Zupana in Petka, Fras pa Kladnika, Franca. Parmo in D.Jekovca. ■ Janez Plesnik, Stane Vovk Andreas Goldberger: "Formula izzivanja je zelo dobra, zanimiva in privlačna. O tem sem se resnično prepričal, presenetili pa so me številni gledalci, vzdušje in enkraten ambient. Skakalnica je lepa, res paje, da sem na njej trikrat padel. Zelo verjetno pridem prihodnje leto spet. Na novo sezono sem se pričel pripravljati sredi maja. Ne gre drugače, če želim še enkrat napasti skupno zmago v svetovnem pokalu, posebej pa si želim medalje na olimpijskih igrah, to je le nekaj posebnega." Primož Ulaga: "Na sobotnem tekmovanju je nastopilo preveč skakalcev, razlika v kakovosti je prevelika. Vseeno sem bil nad to tekmo v vseh pogledih navdušen. Presenečen sem nad izredno udeležbo skakalcev in predvsem gledalcev. Ta način seje uveljavil, treba gaje naprej razvijati." Zdenko Lah, predsednik organizacijskega odbora: "V Vele- nje smo privabili zveneča imena skakalnega športa, revijo si je ogledalo veliko gledalcev...to je vsekakor zadosten razlog, da smo nadvse zadovoljni in daje poplačano naše večmesečno delo. Hkrati paje to dokaz, da seje ta način tekmovanja povsem prijel. Hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali." Ni izjava (I.): Miran Tepeš v zraku. Spomin na neke "davne" čase, ki seveda segajo le leto ali dve nazaj. Miran se na koncu bogate kariere seveda ni odločil za nov slog, pogled na njegov let in doskok pa je vendarle doživetje in marsikdo je ob njegovih skokih nostalgično zavzdihnil. Ni izjava (II.): Člani organizacijskega odbora so bili, kot se to spodobi za takšne prireditve, enotno oblečeni. Za srajce je poskrbel M club, za hlače Elkroj; dokaz, ta tudi šport vsestransko združuje. ■ Janez Plesnik, Stane Vovk Slovenski mušketirji - boljši od slovitih tujcev; od leve: Fras, Gostiša in Dejan Jekovec in četrti Petek, ki verjetno pravi "ja boljši ste bili" Sprejem pri županu Andreas Goldberger do Radia Velenje in Našega časa