Kultura ni le »Proslavarstvo in v črne gvante zategnjeno petje«, kultura je tudi odnos do dela, do okolja, do sebe, do jezika in do soljudi
Ta misel, ki je nekoliko metaforično izražena je bila vpeta v poročilo o razpravah, ki so tekle v naši občini ob pripravah na sejo CK ZKS o kultu-ri. Poročilo je pripravila delovna skupina pri pred-sedstvu OK ZKS, na slednjem pa je bila okrog vloge, položaja in pomena kulture zanimiva raz-prava. Samo poročilo žal ni bilo povsem kom-pleksno, saj sama razprava - trajala je več kot dva meseca - v vseh sredinah ni bila izpeljana tako kot je bilo začrtano, še posebej slabo je bila vodena v krajevnih skupnostih.
Vemo, da v naši občini razen knjižnice Prežihov Voranc (deluje v nevzdržnih razmerah) ni nobene profesionalne kulturne institucije. Izredno pa je razvita ljubiteljska kulturna dejavnost, predvsem v vaških okoljih, kjer se zaradi zaostrovanja živ-ljenjskih razmer dostopnost do kulturnih dobrin, ki jih nudijo profesionalne kulturne institucije rapidno zmanjšujejo. In čeprav na področju te amaterske dejavnosti nastajajo vedno težavnejši matcrialni pogoji, beležimo naraščanje števila kulturnoumetniških društev. To potrjujejo tako naraščajoče število amaterskih knjižnic (v odroč-nejših krajih) pa tudi aktivnejša dejavnost šolskih kulturno umetniških društev. Že omenjeni težav-nejši materialni položaj je odraz dejstva, da se na področju kulture svobodna rnenjava dela ne rcali-zira. Pravzaprav je že kar nevzdržno stanje, da ostaja za porabo le deset odstotkov v občini zbra-nih sredstev. Kako to vpliva na delovanje društev, ilustrirajmo samo s podatkom, da pogosto men-torjem - strokovnim kadrom - ni moč zagotoviti niti dostojnega plačila niti potnih stroškov.
V združenem delu skorajda ni organizatorja kulturnega življenja, nosilci so redki posamezniki in le ponekod kotnisije za kulturo pri sindikatih.
Šole so na izvenmestnih območjih dobro pov«-zane s kulturnimi dejavniki v kraju, manj pa je to prisotno na mestnih področjih. Temu nedvomOo botruje tudi večja dostopnost teh učencev do obi-skov kulturnih institucij v mestu. Oddaljenejše šole pa se vedno bolj srečujejo tudi s problemom realizacije »kulturnih dni«. saj iz redne dejavnosti nimajo zagotovljenih sredstev za vstopnine in pre-voze. Izobraževalna skupnost bi morala proučiti možnosti kako tudi tem otrokom omogočiti enake pogoje uživanja kulturnih dobrin.                   !
Razpravljalci - člani predsedstva - so se pridru-žili oceni izjemnega pomena in vloge amaterske kulture ter se pri tem zavzeli, da se tudi dejavnost društev v čim večji meri prilagodi možnostim, ki v sleherni KS obstajajo, so pa najbrže marsikje premalo povezani. Družbenopolitične organizaci-je - predvsem osnovne organizacije ZK bi morale biti v krajevnih skupnostih aktivnejše pri spodbu-janju vseh oblik razvoja kulture. Preko SZDL pa se je ob razpravah o RTV programih potrebno odločneje zavzeti za uveljavitev Ijubiteljske kultu-re v teh medijih.
Več prizadevanj in naporov je treba vložiti tudi za pospešeno izgradnjo novih prostorov za knjiž-nico Prežihov Voranc. Za to se morajo še posebej zavzeti tako komunisti v upravnih organih kot tudi v SIS za kulturo.
Ob stanju in razvoju kulture v občini pa se je razprava dotaknila tudi širših vprašanj o kulturi, pri čemer je bilo večkrat odločno poudarjeno, da se je potrebno v Zvezi komunistov distancirati do izkrivljenih pojavov v izkazovanju in izražanju umetniške svobode in jih iz idejnopolitičnih osnov tudi oceniti.