Politični ogled. Avstrijske dežele. Ako še hoče grof Taaffe biti dalje na čelu avstrijake vlade, ne bode mu lebko delo, če si naj akuje stalno večino v novem drž. zboru. Novi zbor dobi namrec precej drugo lice, kakor je bilo v atarem. NajveS izgube ima nemško-liberalnav stranka v dolenji Avatriji in ataročeska na Českem, pa tudi iz Galicije pride manj poljskib poalancev. — Na Stajarskem bode nekaj nemškib nacijonalcev več v drž. zboru, aicer pa oatane staro razmerje. Ali zmaga stari liberalec vit. Carneri v Gradci, to ni gotovo injecelopodoba, da ne. Nam pač ne bode žal za-nj. — Iz koroške vojvodine izvemo malo veaelega, kar se tiče alov. ljudstva. Po nekaterih občinab je ljudatvo še vedno v jarmu nemškib liberalcev in volilne skupine so tudi tako lepo prikrojene, da je nemškoliberalni stranki prav lehko dobiti si yečino volilnib mož, ako ji katera slov. občina pošlje nemškutarjev na pomoč. In da se to izgodi, za to akrbi ,,bauernbund" in vidi se, da še le-ta žiyi aamo za to, aicer pa ae ne sliši nič o njem. — Na Kranjskem so volile v torek kmečke volilne skupine in ao izvoljeni gg.: grof Hobenwart, korar Klun in župan Pfeifer soglasno, dr. Ferjančič in vodja Povše z veliko večino. Dnes volijo mesta in ni dvoma, da bosta yoljena dr. Pokljukar v Ljubljani in prof. Šuklje na Dolenjskem, koga pa voli Gorenjsko in Notranjsko, to še ni gotovo. ,,Slov. društvo" jim priporoča dr. Majarona in ,,kat. društvo" cea. svetnika Globočnika. — Kat. dubovništvo v Gorici obaoja v skupni izjavi budo ,,Novo Sočo", češ, da piše nedoatojno, a ne vemo, če se ona poboljša vsled te izjave. — Izvolitev dr. Tonklija v slov. kmečki skupini je jako dvomljiva; če zmaga dr. Gregorčič, pa menimo, da slov. ljudstvo ne bode na izgubi. — Novi župan v Trstu, dr. Pitteri, kaže se v resnici, da ni tako zoper Slovence, kakor je bil prejšnji, dr. Bazzoni. V drž. zbor pošlje mesto svoje prejšnje poslance. — Na Istri zmagata najbrž dva Hrvata, prof. Spinčič in dr. Laginja, doslej je bil le eden Hrvat iz Istre v drž. zboru. — Liberalni liati so raznesli glaa, da dela škof dr. Strosamayer v Rimu za to, da poatane on nadakof v Zagrebu; to pa se ve, da ni resnica, marveč Madjari so si v strahu, da kje ne spravijo svojega moža na to imenitno mesto. — Ogerska vlada naroči brž 35 000 novib pušk za svoje honvčde ali dež. brambo, tovarna pa jih naj izdela do leta 1893. — Iz Galicije ae izseljuje mnogo ljudi, posebno kmetov in sicer največ v Brazilijo. Tovnej pa so jib večje število prijeli ter jih pognali nazaj, v njih staro domovino. Vunanje države. V pismu do kardinala Lavigerie bvalijo papež L e o n XIII. njegovo izjavo glede na francosko republiko in to brž pomeni, da upajo sv. oče na to, da se republika poboljša, kar se tiče sv. cerkve. — Nova vlada v Italiji vrže, kakor se ališi, načrt postave ,,o ločitvi zakona" pod klop in tudi nekaj drugib enacib ne mara vzprejeti od prejšnje vlade. Nekaj bolja je torej vaekako, kakor pa je bila vlada Crispija. — Tudi v Španiji je vlada v rokab konservativcev in se vidi, da ima kraljica-udova srečo pri svoji vladi. — V Parizu je bila une dni nemška ceaarica-udoya in pravi se, da zato, naj pridobi francoske umetnike za pribodnjo razstavo v Berolinu. To pa ae ji ni poarečilo, marveč jo je ljudatvo gledalo le bolj po strani, čea: kdo te je klical le-sem? Tako se prayi, ali nam se ne zdi, da je v tem veliko reanice. — V Belgiji so dobili novega ministra za notranje zadeve, pa je tudi mož katoliške stranke. — Veliki župan v Londonu je jud in zato se je bil potegnil za jude v Ruaiji, toda ni imel areče. Ruaki car mu je poalal piamo nazaj, ne da bi ga bil prebral. — N e mški drž. kancelar, general Caprivi kaže, da ni aamo brabef na bojisči, ampak tudi v drž. zboru. Veliko ne govori, toda njegove besede so ostre in težko jib je požreti, posebno poslancem naprednjaške stranke. — Na Ruskem akrbi vlada sedaj najbolj za železniee in k malu bode država na vseb strančb imela svoje ,,železne ceste", nekaj, kar ji utegne biti na veliko korist pri kakem boji. — V Rumuniji, naši aoaedi na jutru, dobijo nove ministre, toda to ondi ni nedko. — V Plovdivu, glavnem mestu. Bolgarije, 80 se spuntali učenci na tamošnji gimnaziji in so prepodili avoje učitelje. To vam je čudna novica! — Srbska vlada zatrjuje, da boče slej, kakor prej biti Avatriji dobra aoseda, nekaj pa vendar-le akili k strijcu na severu. — Turčija ima novo nepriliko z Rumuni v Makedoniji, za sedaj pa terjajo še satuo svojo škofijo. — Nova republika y Ameriki, Brazilija ima svojega predsednika ia sicer ge- nerala Fonaecca. Če ga nihče ne odatavi poprej, obdrži oblast čez republiko cela štiri leta. — Ustaja v Cbili se razširja in je bode brž ko ne še le konec, kedar odstopi sedanja vlada in se potisne njeiia straiika v kot, dokler se ne vrne boljša doba za-njo. Smešnica 10. Mlada udova si je vzela na novo moža, z žejnim grlom pa brez premoženja. K malu ata torej v dolgeb in ko pride berie rubit, popiše vse, kar najde pri hiši in če še vpisati tudi syin6, ko ga zagleda na dvorišči. BNikar, gospod", upije v tem žena, »nikar; svine ni njegovo!" — »čije pa je tedaj?" vpraša berič. BMoje", odvrne žena, ,,moje je, pa iz prejšnjega zakona".