OB 30-LETNICI MODNE KONFEKCIJE »KROJ« V SKOFJI LOKI Trideset let je od takrat, ko smo v majhni delavnici v Skofji Loki, v bivših dvoriščnih prostorih Thalerjeve hiše. us tanovili v okviru mestnih podjetij MEPO krojaštvo. Samo pet nas je bilo; delali pa smo na dveh šivalnih strojih, ki smo ju dobili od takratne UNRRA. Rasli smo iz leta v leto kot samorastniki. Leta 1948 nas je bilo že trideset. Leta 1949 pa smo že toliko zaslužili, da smo ku pili nacionalizirano hišo v Klobovsovi uli ci. Tu smo do leta 1958 izdelovali oblačila po meri ter pričeli z maloserijsko proiz vodnjo za trgovska podjetja, za bolnišni ce in za železniško-transportno podjetje. Vsa ta naročila pa so bila bolj ali manj samo usluge, ki niso prinašale posebnega uspeha, še manj pa denarja. V iskanju novih možnosti je podjetje začelo z izdelavo lastne konfekcije. Raz iskava trga je pokazala, da se je kolektiv znašel v veliki konkurenčni borbi z dru gimi konfekcijskimi podjetji, ki so imela že dolgoletno tradicijo. Izbor naše pro izvodnje je bil zaradi želje po uveljavitvi na trgu vsak dan večji, zaradi ostre konkurence pa ga je bilo potrebno ne nehno zmanjševati. Pionirsko delo pri raziskavi trga, prodaji in iskanju novih kupcev so na začetku opravljali: Simon Car, ki je še danes uspešen predstavnik za del Slovenije in Hrvaške, Said Buraze- rovič na področju Bosne in Hercegovine in Franc Lah na področju Slovenije; lata 1962 pa je tovariša Laha zamenjal Zden ko Palek, ki je še danes uspešen pred stavnik podjetja. Prve kolekcije sta ta krat samostojno oblikovala Mika Rupar in Ivan Ogrinc. Kolektiv je večkrat zašel v resne te žave zaradi razdrobljenosti proizvodnih kapacitet, preširokega izbora in neprimer nih prostorov; toda predvsem v veliko voljo in z odpovedovanjem je vedno us pel težave premostiti. V 30-letnem obdobju se je podjetje ok repilo s pripojitvijo manjših krojaških podjetij v občini in izven nje. Tako se je k našemu podjetju pripojilo podjetje Kro jaštvo iz Trebije in Krojaštvo iz Medvod. Leta 1963 pa smo pomagali ustanoviti podjetje Konfekcija v Idriji, tako da smo izučili okrog 60 delavcev v tem kolek tivu, jim pomagali s stroji in tehnologijo in še danes uspešno sodelujemo. V letu 1964 smo od podjetja Remont v Gorenji vasi kupili njihov obrat in ga preuredili za serijsko proizvodnjo plaš- čev in kostimov ter dozidali en del skla dišča za izgotovljene izdelke. Kljub temu pa je bila razdrobljenost proizvodnje še vedno velika. Imeli smo proizvodni obrat v Gorenji vasi, upravo, pripravo dela, modelirnico in krojilnico v Skofji Loki, 8 manjših skladišč pa na raznih krajih. Razumljivo je, da je ta razdrobljenost podražila proizvodnjo, istočasno pa one mogočila tisto delovno disciplino, ki po gojuje konkurenčnost doma in na tujem trgu. V vseh teh letih je bila pričujoča želja po izgradnji nove tovarne, za katero smo že takrat združevali finančna sredstva in zategovali pasove. Naj se ob tej priložno sti še enkrat zahvalim vsem, ki so nam takrat pomagali, predvsem pa Skupščini občine Skofja Loka in podružnici Ljub ljanske banke v Skofji Loki, da smo mogli Tovarna modne konfekcije »Kroj« v Skofji Loki 176 leta 1968 pričeti z izgradnjo nove tovar ne na Trati, v katero smo se 8. januarja 1971 končno vselili. Z moderno tehnolo gijo smo organizirali tako proizvodnjo, da je kos zahtevam tako domačih kot tu jih kupcev. Ze v prvem letu dela v novi tovarni smo izvozili za okrog 110 tisoč dolarjev uslug, letos (1976) pa je naš izvoz presegel že 500 tisoč dolarjev. Zal še ved no izvažamo le svoje znanje, ker nam zaradi previsokih cen domačih tkanin ne uspe klasični izvoz. Letos smo izdelali v »lohnu« že preko 40.000 plaščev in žen skih kostimov za tuji trg in če bi lahko ta izvoz dosegli z domačimi materiali, bi bila vrednost izvoza štirikrat večja, tj. okrog 2 milijona dolarjev. Ker so nam pogoji dela v novi tovarni omogočili prodor na tuja tržišča, smo vseh 6 let, odkar smo na Trati, vedno po večevali izvoz, ki je nam in družbi pri nesel potrebna devizna sredstva in nam pomagal našo kvaliteto vedno dvigati na višjo raven, istočasno pa omogočal sprem ljanje najnovejše tehnologije v naši stro ki. Danes lahko mirno trdimo, da smo dosegli evropsko storilnost in kvaliteto, ki sodi v sam vrh v naši panogi. Pogoji dela v novi tovarni so nam omo gočili, da smo sprejeli v naš kolektiv ok rog 100 novih delavcev. Z novo, moderno tehnologijo smo našo proizvodnjo dokonč no specializirali, povečali produktivnost in rentabilnost. Povečano proizvodnjo smo namenili izvozu in kupcem v dr žavi, ki jih prej nismo imeli. Danes smo prisotni v vseh večjih trgovinah v državi, kjer naše izdelke visoko cenijo. Ko danes slavimo 30-letni jubilej, da jemo priznanje vsem delavcem našega ko lektiva in upokojencem, ki so prispevali svoj delež k temu, kar danes KROJ ima in predstavlja doma in v tujini. Vedno so naši delavci imeli posluh za vse težave, ki jih je imelo podjetje, bodisi zaradi kratkih dobavnih rokov, ko je bilo po trebno v nadurah več delati, bodisi za radi izpada proizvodnje, ker smo imeli nadpoprečno velik odstotek porodniških in bolniških dopustov, še posebej v le tošnjem letu. Zal zaradi pretežno mlade ženske delovne sile tudi v prihodnje ne moremo pričakovati mnogo manjših izo stankov z dela zaradi bolniških in porod niških dopustov. Tudi novih delavcev, k: bi naj povečali naš kolektiv, v bližnji pri hodnosti v naši občini ne bo moč dobiti. Zato smo bili prisiljeni že v zadnjih dveh letih iskati proste kapacitete pri sorodnih proizvajalcih v drugih republi kah. Prav te dni pripravljamo pogodbo o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelo vanju z nekaterimi proizvajalci v sosed nji republiki Hrvatski, in sicer s podjetji: Konfekcija SISCA iz Siska, Konfekcija BUDUCNOST iz Karlovca in Konfekcija 22. DECEMBAR iz Karlovca. Naj ob tem izrazim misel, ki je pred vsem danes izredno aktualna. Na Go renjskem dela v šestih konfekcijskih ob jektih okrog 1.200 delavcev. Vsa ta pro izvodnja, razen naše, ni specializirana. Z novim zakonom o združenem delu ima mo vse možnosti, da se v gorenjski regiji povežemo s čvrstejšo delovno organiza cijo, ki bi s specializacijo proizvodnje, z enotnim nastopom na domačem in tujem trgu, z večjo produktivnostjo in renta bilnostjo dejansko lahko predstavljala za vse delavce mnogo večjo socialno varnost. Obenem pa bi taka delovna organizacija z združevanjem dela in sredstev s trgovi no in proizvajalci tkanin bila nosilec vseh samoupravljalskih pravic in dolžnosti. Le tako vidim svetlejšo prihodnost za vse nas v KROJU in za konfekcijsko indu strijo na Gorenjskem. V vsem svojem 30-lstnem delu v našem kolektivu, smo se vedno zavzemali za pošten in human odnos do sočloveka. To naj bo naše vodilo tudi za naprej, kajti le resnično tovarištvo, poštenje, delovna vnema, delavska solidarnost ter pošteni, iskreni in samoupravni medsebojni od nosi so pogoj, da ohranimo to, kar smo si s trdim delom pridobili, in da si tudi v bodoče prizadevamo, da svoje uspehe še povečamo. Zavedati se moramo, da smo vsi skupaj kot veriga, v kateri je vsak člen enako pomemben, da ta veriga drži skupaj. Vinko Primožič 12 Loški razgledi 177