Zunanja politiN beograjske viaJe, Uvod. V časflnlsih čitate o> notran^i in ^ouanji pol.tiki te ali one države. Da 9&s bčdo naši- č-itatelii'i pozneje lažje razunieli, se hočemo uvodoma pobaviti % vprašanjem: Kaj je notranja in kaj xunanja politika? Beseda' ,,politika" ni sliovensbega issvora in pomeni: nauk o vodstvu drjavnih poslov.. Oe bi se hoteli natančneje izraziti, bi moralii uporabiti izyaz ,,državna poHtika". Imamo pa tutfi korruinalrlo (občinsko) politiko, to fe izkušenost v vodstvu občinskih. p.»sJov, nadilje finančno ali denai"nogospodarsko politiko^ prosvetno ali aauč.o in celo vrsto takih in enakih ,,poliiik". Kakor torej vidimo, je z begieclo politika označena gotova smer, v kateri se giblje udejstvovanj& voditeljev pii zagovornikov tega ali onega programa (načrta),. V notranji politiki n» pr. zasleduje,'o državniki sledečo težnjb: čira najboljŠo upravo;. red in •varnost pa kot predpogoj uspe&nega Tazvoja države na, znotraj. Notranja politika je nekaka za&ebna stvar drža T6 sarae. Kakor ima človek svoje osebne zadeve, katerih ne razodeva TS&komu Človeku, tako Je tudi smer notranfe politike stvar dotične države. DoVl'er ta smer ni naperjena proti var. siosti ali obstanku kakšne sosedne deiele, tako dolgo se navadno države med seboj ne brigajo zai notranjepolitiCna vprašanja posameznih držav^ fio smo zlasti videli na Madžarskem. ST notraujosti te države Je par krat močno zavrelo. Nrj^r&j so se pod vodslx'om Bele Kuna polaslili komunisti Tladne obliasti, pred par meseci pa j'e razkralj Karl i> svojim nenadnim po^ vratom razburil vse duhove. Dokler so na Madžarskem vladali komunisti, niso sosedne države razea varnostnili okrepov ob m'eiah niSesar posebnega okrenJle, Iz enostavnega razloga, ker »i bilo delovanje komunistov v toliki men naperje.jo pioti obstoju sosednih -iržav, kakor Karlova pustolovščina* Iq zunanja poliiika? 2e označba .^unanja" (politika) nam pove., da je « teina besedama zamišljien tisti del splošne državn« politike, ki je namenjen vodstvu in. nadzorovanji; odnošajev države naprara so&ednim deželam. Knaiio }e in mislimo, da nain ni treba posobej razlagati, kako je v vsaki vlja di delo razdeljeno. Vsak minister ima po zakonu odmerjen svoj delokrog. Miu. pvedsednik je glava in duša mi¦istrskega sveta. On je odgovorn par. lamentu^ iz katerega je izšel, in vla<Sarju, ozir. predsedniku r«publike. 1'inanfini minister ja gospodar, drž. i.netja. Drugi ministri nadzorujejb: prosveto ali šolstvo, želieznioe, pošto ild» Med najvažnefša ministrstva pa spadajo nofranje in zunanje zadevo. V naši Kraljeviju SHS ministruje noIranjim zadevam demokrat Svetozar Pribi5evič3 zunanje zadeve pa vodi min. predsednik Nikola Paši& sam. JSrbsko-lraiiicosko Mprl5atolistvo". Oglejmo si torej zunanjo politiko sedanje Paši&eve vlade. Stari Pašii^ :e v bivši kralj.evini Srbiji bil kot vodja zunan)e poliitike na dobrem glaau. On se je pred vsem opira-l na prijateljstvo, ki ga je carska Rus!]a gojila napram malii Srbiji. In res j^e bil pr.od vojnim izbruhom 1. 1914 takratni ruski poslanik na beograjskem dvoru neki Hartwig, dober prijatelij Pa&ioev. Srbsko-francosko prijatelasitvo, ki še za fcasa carske Rusije ni bilo tako mofino razvito, se je iskreneje razvilo  še-le tedaj, ko je v Rusi]i izbruhnil  boljševizem in ko Srbija ni imela ve5 svojiJi carskib zaščitnikov. | Mala Srbija ]e v svetovni vojni stala ob strani velikib zaveznikov. S časom so se vezi. med Francczi in Srbi silno zaožilie. Kljub teniu, da je vrhovno vodstvo Irancioske armade pošiljalo bedne Srbijanee na naijbolj izpostavljena miestaj nemško-francoske fronte, kjer so jih ravno tako brezob- zirno uporabljali, kakor svoie maro- kanske črnce,, Je vendarte vladalo med Parizom in Beogradom prijateljr sko razmerje. Srbski velflaki so do- bro vedeli, da se morajo nasloniti na ano izmed vodilnili velesil in zaio so si pač izbrali Francijo. Istotako je pa imela tudi Francdja svoje prikrite namene4 katerib Srbijanoem ni kar tako kratkomalo razodela. Ko je po konfiani &vetovnii vojni zrasla iz avstroogrskih ruševin in unifiena Srbijie sedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov ia Slmonoev, so srb- ski državniki tudi zanaprej stavili vBa svoja upanja v — Francijb. Upali so, da nam bq Francija v jadranskem vprašanju zvesto stala ob strani in da bo podpirala naše upravi&ene zal'teve napram Italijanom. Zmotili so se temeljito. Francija je imela kot za- veznica veliesile Italije napram tej državi svoje obveznosti in se ni siutela odločno postaviti na stran male Jugoslaviie, Naši državnikj, sa v svoji zaljubljenosti napram Franciji prifiakovali rešitve iz Pariza,, toda Francozi nas niso hoteli rešiti. V, jadranskem vpražanju ozir. rešitvi tega vprašanja so se Francozi posta^ili na stran Italije. Na Koroškem so Francozi sioer de|ansko res pokazovali nam priiazno stališrSe, odločno se pa le niso zavzeli za svoje zaveznike, Iz tega Je razvid- no, da je naša zunanja politika ostala kljub dvomljivim uslugam Pariza usmerjena v Iranooskiem pravcu. Vlada nima smisla , za smotrcno zunanjo politlkb. 0 kakšni določno zasnoivani zu-. nanji politiki pa pri nas ni govora. Gospod Pašič vodi zunanjo pohtiko se daj že eno leto in brez — parlamenta, brez volje ljudstva, Kam \odi taka samodržna politika, smo videli v naši polomiji glode aibanskega vpi-ašanja, NaSe čete so dobite nalbg, zasesli nekatere albauske vasi onsijran mejne črte, ki ]o je določil vrbovm svet v Parizu. Albanci so se nato pritožili pri Zvezi narodov v 2enevi in posledica lega je bila, da je angleški min, pi-edsednik Lloyd George postavil našo državo oz. vlado pred mednarodao razsodišče« Ka,ko nerodno je beograjska vlada vodila svojo zunanjo »poiitiko, je razvidno tudi iz dejstva, da je poslaia v inozemske prestolioe nesposobne, ponajvec še oelo nepoštente diplomatske za&topnike našo države, Vi iuozemstvn nami^eč pr^sojajo uglied kakšne države po osebnosti, ki Jo.slučajno zastopa. Kaj' naj; sii n. pr. Cehi mislijo o naši državi, katei'0 zastopa v Pragj, samostdjjnež dr. Bogomil Vo&njak, kateremu so profesorfi javno očitfill, da je govoril — neresnico? V, drugili državah pa so naši poslaniki zakrivili vefije ali manfše umazanosti, kakor n. pr. tihotapstva itd. Zato se pa nikakor ne saieino čuditi, ako nas svet motri z nezaupljivimi pogledi. Zunanjepolitifini grehi beograjske vliade so talco številni3 da jiti ne moremo cavesti, Ako bi v državi sami zadovoljili upravičene želje Slo\^euoev in Hrvatov, bi se tudi ugied naše držav&».v inozemstvu dvignil, Nizkega stanja naSega dinarja p.iso zakrivili ,,trdovratni" opozicijonalci med Sloveijei in Hrvati-, pač pa tisfi, ki delajo brez enih in drugih vso našo notrarijo politiko. Ker so pa izkljuSili Slovenoe in Hrvate s svojo trmo in r> oentralizmoin iz parlamentaT ni mogoča ureditev notraiijih razBK-r. V državi pa, kjter pai-lament ozir. Ijudski zastopniki ne določajo zunanje-poJNfičnili smeri, ni mogofte pričakovati izboljšanja odaošajev. napram soseduim državam. Skrajni eas je že, da se vlada spoitini naših prikriiiji in odkritih sovražnikovi onsiran mej, da s svojo brezglavo ¦ zunanjo politiko n)e bo izzivi;Vi no'.-«ga sovrastva in da postavi vodstvo zunanje politike čimpre} pod nadzorstvo parliamenta!