3Hladnikia 28: 3-16 (2011)
Rastišča in združbene razmere vrste Daphne blagayana  
v povodju Idrijce
Sites and fitosociology of Daphne blagayana in the Idrijca river-basin  
(western Slovenia)
Igor Dakskobler1, AnkA VončinA2 & TInka ganTar3
1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, 
Brunov drevored 13, 5220 Tolmin. igor.dakskobler@zrc-sazu.si
2 Beblerjeva 10, 5280 Idrija. anka.voncina@siol.com
3 Meline 5, 5281 Spodnja Idrija. Tinka.gantar@siol.net
Izvleček
Opisujemo novo nahajališče vrste Daphne blagayna v dolini Idrijce, na strmem dolomitnem 
gruščnatem pobočju Skopice pri Slapu ob Idrijci (9948/2, 630 do 670 m n. m.). Fitocenološko 
smo preučili gozdne sestoje, v katerih raste, jih uvrstili v dve asociaciji (Ostryo-Fagetum 
in Rhododendro hirsuti-Ostryetum) in jih primerjali z gozdnimi sestoji, v katerih uspeva 
obravnavana vrsta drugod v povodju Idrijce.
Ključne besede
Daphne blagayana, Ostryo-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Ostryetum, Aremonio-Fagion, 
dolina Idrijce, Slovenija.
Abstract
The article describes a new locality of Daphne blagayana in the Idrijca Valley, on a steep, 
gravelly dolomite slope of Skopica at Slap ob Idrijci (9948/2, 630 do 670 m a.s.l.). The forest 
stands in which it grows were phytosociologically studied, classified into two associations 
(Ostryo-Fagetum and Rhododendro hirsuti-Ostryetum) and compared with the forest stands 
in which it grows elsewhere in the Idrijca river basin.
Key words
Daphne blagayana, Ostryo-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Ostryetum, Aremonio-Fagion, 
the Idrijca Valley, Slovenia.
1 Uvod
Daphne blagayana je znamenita, zavarovana in ranljiva vrsta v flori Slovenije (T. Wraber 
1990: 126, skoberne 2007: 109, anon. 2002). O tej jugovzhodnoevropski montanski vrsti je 
strnjeno pisal brus (2001), monografsko objavo pa ji je posvetila PraProTnIk (2004) in v tem 
delu povzela vso dotedanjo vednost o njenem pojavljanju v Sloveniji, vključno z arealno karto 
na strani 24. V naslednjih letih sta o varstvu Blagayevega volčina v gozdnogospodarskem 
območju Ljubljana pisala omejc in brus (2005), o uspevanju na Idrijskem pa VončinA (2008, 
4
2009). T. Wraber (2009) je slovenskim bralcem predstavil najbolj severozahodno nahajališče 
te vrste v Karnijskih Predalpah, o katerem sta v znanstvenem članku že precej prej poročala 
marTInI in PolDInI (1990). Imenitna najdba soavtoric tega prispevka, Anke Vončina in 
Tinke Gantar, Blagayevega volčina v Skopici* nad domačijama Bukovica in Temnik (Slap 
ob Idrijci), doslej najbolj severozahodno v Sloveniji (slika 1), je bilo povod, da vsa njegova 
doslej znana nahajališča v povodju Idrijce (dve sta v dolini Trebuše: Krtovše – T. Wraber & 
Mikuletič 1965, T. Wraber 1996, Gačnik – Dakskobler 2000) primerjamo po rastiščih in 
fitocenološki sestavi gozdnih sestojev, v katerih uspeva.
*Z imenom Skopica označujemo strma pobočja skrajno severnega roba Trnovskega 
gozda nad dolino Idrijce, Skopica (Vrh Skopice), 863 m n. m., pa je tudi vrh na robu planote. 
Novo nahajališče je torej v Skopici (v pobočju) in hkrati pod Skopico (pod Vrhom Skopice).
igor DAkskobler, AnkA VončinA & tinkA gAntAr: Rastišča in združbene razmere vrste ...
Slika 1: Novo nahajališče vrste Daphne blagayana v dolini Idrijce (Vir: Državna topografska karta 
RS 1: 25 000, GURS)
Figure 1: New locality of Daphne blagayana in the Idrijca Valley (Source: State topographical map 
1: 25 000, GURS)
5
2 Metode
Fitocenološke popise na rastiščih vrste Daphne blagayana v povodju Idrijce smo naredili 
po srednjeevropski metodi (braun-blanqueT 1964). Vnesli smo jih v bazo podatkov FloVegSi 
(T. selIškar & al. 2003) in popise primerjali z metodo kopičenja na podlagi povezovanja 
(netehtanih) srednjih razdalj – »(Unweighted) average linkage method – UPGMA« in 
ordinacijsko metodo glavnih koordinat (PCoA). Pri obeh metodah smo upoštevali Wishartov 
koeficient podobnosti (similarity ratio). Uporabljali smo programski paket SYN-TAX (PoDanI 
2001). Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (MArtinčič 
& al. 2007), nomenklaturni vir za imena mahov je MArtinčič (2003), nomenklaturni vir za 
imena sintaksonov pa sta Šilc & čArni (2011).
3 Rezultati in razprava
3.1 Opis novega nahajališče vrste Daphne blagayana v dolini Idrijce
9948/2 (UTM 33TVM00) Slovenija: Primorska, dolina Idrijce, Slap ob Idrijci, Skopica, nad 
domačijama Bukovica in Temnik, dolomit, pobočni grušč, okoli 630 do 670 m n. m., 
gozd bukve in črnega gabra (Ostryo-Fagetum) – popis številka 3 v preglednici 1 in gozd 
črnega gabra in dlakavega sleča (Rhododendro hirsuti-Ostryetum) – popis številka 2 v 
preglednici 1. Det. A. Vončina in T. Gantar, 25. 3. 2011, fotografski posnetki avtoric, nekaj 
izruvanih primerkov sta vzeli in posadili v Scopolijev vrt v Idriji. Ogled nahajališča in 
fitocenološka popisa je naredil I. Dakskobler, 12. 4. in 11. 8. 2011, pri prvem obisku je tudi 
nabral primerek za herbarij LJS.
Na doslej najbolj severozahodnem nahajališču v Sloveniji raste Blagayev volčin v zelo 
strmem, gruščnatem žlebu, ki ga porašča deloma mešan panjevski gozd bukve in črnega gabra, 
deloma panjevec črnega gabra. Skupna površina, kjer smo ga popisali, je le nekaj arov, na njej 
pa smo našteli okoli 70 primerkov, od tega pet cvetočih. Našli pa smo precej klic, kar kaže, da 
se Blagayev volčin na tem rastišču razmnožuje tudi spolno in da je v Skopici vitalen. Območje 
je zelo odmaknjeno, brezpotno in težko dostopno (strmina, padajoče kamenje), gozda pa že 
dolgo niso sekali (zadnjič verjetno v času italijanske okupacije med obema vojnama, ko so bili 
ti predeli močno izsekani – Vlado Kosmač, ustno sporočilo). Ne višje in ne nižje v pobočju 
kljub podobnim rastiščnim razmeram tega volčina nismo opazili, pač pa smo (ID, 12. 4. 
2011) nekoliko višje, v senčnem skalovju na nadmorski višini okoli 780 m, našli idrijski jeglič 
(Primula x venusta), kar je zdaj njegovo najbolj severozahodno nahajališče. Zračna razdalja 
od najbližjega že znanega nahajališča vrste Daphne blagayana nad Gačniško grapo (9949/1) 
je okoli 4,5 do 5 km, še okoli dva kilometra več je do drugega znanega nahajališča v Krtovšah 
(Srednja Trebuša), vzvodno od Podkobilskega kamnitega mostu (to nahajališče je v istem 
kvadrantu kot novo, 9948/2, vendar v dinarskem fitogeografskem območju, novo nahajališče 
pa je po M. Wraberju 1969 v predalpskem fitogeografskem območju). Do najzahodnejših 
nahajališč v Karnijskih Predalpah pa je novo nahajališče oddaljeno nekaj več kot 80 km 
zračne razdalje.
Hladnikia 28: 3-16 (2011)
6
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr.
Delovna številka popisa (Working number of relevé) 
 23
79
98
24
09
40
24
09
39
21
46
63
20
27
56
 
Nadmorska višina v m (Altitude in m) 260 670 630 530 740
Lega (Aspect) E NE NE SWW N
Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 45 40 35 30 30
Matična podlaga (Parent material) D D D D D
Tla (Soil) R R R R R
Kamnitost v % (Stoniness in %) 0 50 60 10 30
Zastiranje v % (Cover in %): 
Zgornja drevesna plast (Upper tree layer) E3b 60 80 70 70 70
Spodnja drevesna plast (Lower tree layer) E3a . 5 10 20 10
Grmovna plast (Shrub layer) E2 70 40 10 20 40
Zeliščna plast (Herb layer) E1 70 40 40 60 60
Mahovna plast (Moss layer) E0 10 10 5 10 20
Število vrst (Number of species) 78 60 71 43 62
Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 200 200 200 400 400
Datum popisa (Date of taking relevé)
27
.7.
20
10
12
.4.
20
01
12
.4.
20
01
16
.3.
20
07
18
.8.
19
99
Nahajališče (Locality) 
K
rto
vš
e 
Sk
op
ica
 
Sk
op
ica
 
Id
rij
a 
Ga
čn
ik
 
Srednjeevropski kvadrant (Quadrant)
99
48
/2
99
48
/2
99
48
/2
00
50
/1
99
49
/1
Aremonio-Fagion Pr. Fr.
Daphne blagayana E2a 1 1 1 2 1 5 100
Daphne blagayana E1 . + + . . 2 20
Cyclamen purpurascens E1 + 1 1 1 1 5 100
Omphalodes verna E1 1 . . 1 + 3 60
Euphorbia carniolica E1 + . + . + 3 60
Helleborus niger E1 + . . + + 3 60
Dentaria enneaphyllos E1 . 2 + 1 . 3 60
Rhamnus fallax E2b . + r . + 3 60
Rhamnus fallax E2a . + + . . 2 40
Rhamnus fallax E1 . . + . . 1 20
Knautia drymeia E1 . . + . . 1 20
Daphne laureola E2a . . . r + 2 40
Preglednica 1: Sestoji z vrsto Daphne blagayana v dolini Idrijce
Table 1: Stands with Daphne blagayana in the Idrijca Valley
igor DAkskobler, AnkA VončinA & tinkA gAntAr: Rastišča in združbene razmere vrste ...
7
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr.
Hacquetia epipactis E1 . . . + . 1 20
Potentilla carniolica E1 . . . + . 1 20
Erythronio-Carpinion
Primula vulgaris E1 . + + + + 4 80
Erythronium dens-canis E1 . . . + . 1 20
Tilio-Acerion
Acer pseudoplatanus E3b . + . . . 1 20
Acer pseudoplatanus E2b + . . . . 1 20
Acer pseudoplatanus E1 . + + + + 4 80
Aruncus dioicus E1 + . . . . 1 20
Acer platanoides E1 . r . . . 1 20
Tephroseris longifolia E1 . . . + . 1 20
Fagetalia sylvaticae
Galium laevigatum E1 1 + + + + 5 100
Daphne mezereum E2a + + + . + 4 80
Fagus sylvatica E3b 1 . 3 3 3 4 80
Fagus sylvatica E2b + + . + + 4 80
Fagus sylvatica E2a . . . + . 1 20
Fagus sylvatica E1 . + . . . 1 20
Euphorbia amygdaloides E1 . + . + + 3 60
Laburnum alpinum E3b . + + . + 3 60
Laburnum alpinum E3a . + + . . 2 40
Laburnum alpinum E2 . . . . + 1 20
Laburnum alpinum E1 . . + . . 1 20
Salvia glutinosa E1 . . + + + 3 60
Polystichum x illyricum E1 . r r . . 2 40
Lonicera alpigena E2a . + . . + 2 40
Melica nutans E1 . + . . + 2 40
Polystichum aculeatum E1 . + . . + 2 40
Mercurialis perennis E1 . . + + . 2 40
Lathyrus vernus E1 + . . . . 1 20
Epipactis helleborine E1 . + . . . 1 20
Mycelis muralis E1 . + . . . 1 20
Euphorbia dulcis E1 . . + . . 1 20
Neottia nidus-avis E1 . . + . . 1 20
Festuca heterophylla E1 . . + . . 1 20
Campanula trachelium E1 . . . + . 1 20
Dentaria bulbifera E1 . . . + . 1 20
Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 . . . . + 1 20
Viola reichenbachiana E1 . . . . + 1 20
Hladnikia 28: 3-16 (2011)
8
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr.
Quercetalia pubescentis
Ostrya carpinifolia E3b 2 4 3 1 + 5 100
Ostrya carpinifolia E2b 1 + + . . 3 60
Ostrya carpinifolia E2a . . . . + 1 20
Ostrya carpinifolia E3a . . . + + 2 40
Fraxinus ornus E3b 1 2 2 + . 4 80
Fraxinus ornus E3a . + 1 1 1 4 80
Fraxinus ornus E2b . + + + 1 4 80
Fraxinus ornus E2a 1 . . + + 3 60
Sorbus aria E3b + + . 1 1 4 80
Sorbus aria E3a . + + + . 3 60
Sorbus aria E2b . . + . + 2 40
Cornus mas E2b + . . + + 3 60
Melittis melissophyllum E1 + . + . . 2 40
Carex flacca E1 . + 1 . . 2 40
Hypericum montanum E1 . + + . . 2 40
Mercurialis ovata E1 . + 1 . . 2 40
Euonymus verrucosa E2a + . . . . 1 20
Clinopodium vulgare E1 . . + . . 1 20
Convallaria majalis E1 . . + . . 1 20
Fraxinus ornus E1 . . + . . 1 20
Sesleria autumnalis E1 . . . 3 . 1 20
Quercetalia roboris-petraeae
Pteridium aquilinum E1 + . + . 2 3 60
Betonica officinalis E1 + . . + . 2 40
Potentilla erecta E1 + . . . + 2 40
Rubus hirtus E2 . . . . + 1 20
Querco-Fagetea
Carex digitata E1 + + + + + 5 100
Veratrum nigrum E1 + + + . . 3 60
Hepatica nobilis E1 . + + 1 . 3 60
Spiraea chamaedryfolia E2a 3 . + . . 2 40
Spiraea chamaedryfolia E1 . + + . . 2 40
Clematis vitalba E2 . . + . + 2 40
Hemerocallis lilio-asphodelus E1 1 . . . . 1 20
Rosa arvensis E2a + . . . . 1 20
Vinca minor E1 + . . . . 1 20
Viola mirabilis E1 + . . . . 1 20
Frangula alnus E2a + . . . . 1 20
Frangula alnus E2b + . . . . 1 20
igor DAkskobler, AnkA VončinA & tinkA gAntAr: Rastišča in združbene razmere vrste ...
9
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr.
Viburnum opulus E2a + . . . . 1 20
Carex umbrosa E1 + . . . . 1 20
Listera ovata E1 . . + . . 1 20
Lonicera xylosteum E2a . . . + . 1 20
Ilex aquifolium E2a . . . . r 1 20
Erico-Pinetea
Calamagrostis varia E1 1 1 + + 1 5 100
Erica carnea E1 3 + + + 1 5 100
Rhododendron hirsutum E2a 3 3 r . 2 4 80
Aquilegia nigricans E1 + 1 1 . . 3 60
Molinia caerulea subsp. arundinacea E1 1 + 2 . . 3 60
Cirsium erisithales E1 + 1 1 . . 3 60
Rubus saxatilis E1 1 + + . . 3 60
Polygala chamaebuxus E1 1 . . 1 + 3 60
Carex alba E1 . 1 2 3 . 3 60
Buphthalmum salicifolium E1 + . + . . 2 40
Chamaecytisus hirsutus E1 + . + . . 2 40
Pinus sylvestris E3b . . . + r 2 40
Pinus sylvestris E2a + . . . . 1 20
Amelanchier ovalis E2b . . + . . 1 20
Amelanchier ovalis E2a . . + . . 1 20
Peucedanum austriacum E1 1 . . . . 1 20
Genista radiata E2a + . . . . 1 20
Aster amellus E1 . . . r . 1 20
Vaccinio-Piceetea
Picea abies E3b + . . + r 3 60
Picea abies E3a . . . + . 1 20
Picea abies E2b . . . + + 2 40
Rosa pendulina E2a + 1 . . + 3 60
Rosa pendulina E1 . + . . . 1 20
Veronica urticifolia E1 + . . . + 2 40
Homogyne sylvestris E1 + . . . + 2 40
Valeriana tripteris E1 1 . . . + 2 40
Aposeris foetida E1 . + + . . 2 40
Solidago virgaurea E1 . + . . . 1 20
Gentiana asclepiadea E1 . . . . + 1 20
Hieracium murorum E1 . . . . + 1 20
Trifolio-Geranietea
Vincetoxicum hirundinaria E1 + + 2 . . 3 60
Anthericum ramosum E1 + + + . . 3 60
Hladnikia 28: 3-16 (2011)
10
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr.
Grafia golaka E1 . + 3 . . 2 40
Iris graminea E1 . . + + . 2 40
Salvia pratensis subsp. saccardiana E1 + . . . . 1 20
Lilium carniolicum E1 . + . . . 1 20
Inula conyza E1 . . + . . 1 20
Origanum vulgare E1 . . + . . 1 20
Rhamno-Prunetea
Viburnum lantana E2a + . . + + 3 60
Rhamnus catharticus E3a + . . . . 1 20
Rhamnus catharticus E2b + . . . . 1 20
Rhamnus catharticus E2a . . . . + 1 20
Berberis vulgaris E2b + . . . . 1 20
Euonymus europaea E2a + . . . . 1 20
Ligustrum vulgare E2a . . . + . 1 20
Crataegus monogyna E2 . . . . + 1 20
Mulgedio-Aconitetea
Centaurea montana E1 . + + + . 3 60
Senecio ovatus E1 + + . . . 2 40
Salix appendiculata E3b + . . . . 1 20
Salix appendiculata E2a + . . . . 1 20
Achillea distans E1 . r . . . 1 20
Festuco-Brometea
Carex humilis E1 . + 2 . . 2 40
Brachypodium rupestre E1 . . + . 1 2 40
Galium lucidum E1 . . r . . 1 20
Elyno-Seslerietea
Betonica alopecuros E1 + 1 1 . . 3 60
Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 + . + . + 3 60
Phyteuma orbiculare E1 . 1 2 . . 2 40
Aster bellidiastrum E1 + . . . . 1 20
Carex ferruginea E1 + . . . . 1 20
Laserpitium peucedanoides E1 + . . . . 1 20
Pinguicula alpina E1 + . . . . 2 20
Carduus crassifolius E1 . . + . . 2 20
Thlaspietea rotundifolii
Gymnocarpium robertianum E1 1 1 + . + 4 80
Adenostyles glabra E1 + . . . . 1 20
Astrantia carniolica E1 + . . . . 1 20
Hieracium porrifolium E1 . . . . + 1 20
igor DAkskobler, AnkA VončinA & tinkA gAntAr: Rastišča in združbene razmere vrste ...
11
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 Pr. Fr.
Asplenietea trichomanis
Paederota lutea E1 + + . . + 3 60
Asplenium ruta-muraria E1 . . + . + 2 40
Asplenium viride E1 + . . . + 2 40
Asplenium trichomanes E1 . + . . + 2 40
Hieracium pospichalii E1 + . . . . 1 20
Valeriana saxatilis E1 + . . . . 1 20
Carex mucronata E1 . + . . . 1 20
Carex brachystachys E1 . . . . + 1 20
Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae E1 . . . . + 1 20
Druge vrste (Other species)
Eupatorium cannabinum E1 + . r . . 2 40
Juniperus communis E2a + . . . . 1 20
Rubus idaeus E1 . + . . . 1 20
Taraxacum officinale E1 . . r . . 1 20
Viscum album subsp. album E3a . . + . . 1 20
Sorbus aucuparia E3a . . . . + 1 20
Mahovi (Mosses)
Ctenidium molluscum E0 + + + + 1 5 100
Fissidens dubius E0 . + + + + 4 80
Tortella tortuosa E0 . + + + 1 4 80
Neckera crispa E0 + . + . + 3 60
Polytrichum formosum E0 . + r + . 3 60
Schistidium apocarpum E0 . + . . + 2 40
Eurhynchium striatum E0 + . . . . 1 20
Hylocomium splendens E0 + . . . . 1 20
Plagiomnium undulatum E0 + . . . . 1 20
Thuidium delicatulum E0 + . . . . 1 20
Marchantia polymorpha E0 . + . . . 1 20
Leucobryum glaucum E0 . . + . . 1 20
Hypnum cupressiforme E0 . . . . + 1 20
3.2  Primerjava fitocenoloških popisov na rastiščih vrste Daphne blagayana v povodju 
Idrijce
V preglednici 1 smo združili pet fitocenoloških popisov. Dva (popisa 2 in 3) smo naredili 
na novem nahajališču v Skopici, enega v Krtovšah – popis št. 1 (tam blizu, a ne na istem kraju, 
je fitocenološki popis že pred nami naredil T. Wraber leta 1965 in ga dopolnil leta 1994 – T. 
Wraber 1996: 39, popisano združbo je uvrstil v asociacijo Ostryo-Fraxinetum orni Aichinger 
1933, zaradi precejšnje časovne odmaknjenosti smo upoštevali naš novejši popis), enega nad 
Hladnikia 28: 3-16 (2011)
12
Gačniško grapo (popis št. 5, objavljen je bil v razpravi o asociaciji Rhododendro hirsuti-
Fagetum, Dakskobler 2003, fitocenološka tabela 5, popis št. 13) in en popis pri Idriji, na 
pobočju nad Cegovnico, pod Kovačevim Rovtom (0050/1). Rezultat primerjave z ordinacijsko 
metodo glavnih koordinat (PCoA) je na sliki 2.
Floristično sta si, zaradi neposredne bližine, najbolj podobna popisa v Skopici, ki pa ju, 
na podlagi dominantnih vrst drevesne in grmovne plasti, uvrščamo v dve asociaciji. Spodnji 
popis v bukovo združbo Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstić 1972 in zgornji popis 
v združbo črnega gabra in dlakavega sleča Rhododendro hirsuti-Ostryetum Franz (1991) 
2002 nom. prov. Ta združba navadno uspeva na zelo strmih osojnih pobočjih na dolomitu 
s plitvo prhninasto rendzino, v podgorskem in gorskem pasu (300 do 1200 m n. m.). Njene 
diagnostične vrste in vrste z največjo obilnostjo so Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, 
Erica carnea, Rhododendron hirsutum, Rubus saxatilis, ponekod tudi Pinus mugo. To so 
skrajna rastišča za uspevanje gozda. Poznamo jo v Zgornjem Posočju (Dakskobler 2004), v 
Baški dolini (Dakskobler 2005), v doline Trebuše (DAkskobler & čuŠin 2003) ter v dolini 
potoka Prušnica pri Borovnici (acceTTo 2008). Vsaj deloma so ti sestoji drugotni, nastali kot 
igor DAkskobler, AnkA VončinA & tinkA gAntAr: Rastišča in združbene razmere vrste ...
Slika 2: Primerjava floristične sestave sestojev z vrsto Daphne blagayana v povodju Idrijce (PCoA, 
similarity ratio)
Figure 2: Comparison of floristic composition of stands with Daphne blagayana in the Idrijca river 
basin (PCoA, similarity ratio)
Daphne blagayana
Axis 1
0,350,30,250,20,150,10,050-0,05-0,1-0,15-0,2-0,25-0,3-0,35
A
xi
s 2
0,4
0,35
0,3
0,25
0,2
0,15
0,1
0,05
0
-0,05
-0,1
-0,15
-0,2
-0,25
-0,3
-0,35
-0,4
-0,45
Skopica 1
Skopica 2
Kr tovše
Idrija
aphne blagayana
13
dolgotrajen sukcesijski stadij na potencialno bukovih rastiščih iz asociacij Ostryo-Fagetum, 
Arunco-Fagetum in Rhododendro hirsuti-Fagetum. Franz in WIllner (2007: 96) sta rang 
tega sintaksona znižala na subasociacijo Erico-Ostryetum Horvat 1959 rhododendretosum 
hirsuti Franz & Willner 2007 (sin. Ostryo-Fraxinetum orni = Fraxino orni-Ostryetum 
Aichinger 1933 rhododendretosum hirsuti), kar pa po našem mnenju ni ustrezna oznaka 
za obravnavane gozdne sestoje. Obdelava fitocenološkega gradiva te združbe v zahodni 
Sloveniji je v pripravi in s celovito primerjavo bomo poskušali določiti njen sintaksonomski 
rang. V to asociacijo uvrščamo tudi popis gozdnega sestoja ob Trebušici pri Krtovšah (popis 
1 v tabeli 1), ki pa je bolj odprt in vrstno bogatejši. Popis pri Idriji je najbolj toploljuben. 
V zeliščni plasti največjo površino zastirata beli šaš (Carex alba) in jesenska vilovina (Sesleria 
autumnalis) in ga uvrščamo v asociacijo Ostryo-Fagetum (z določeno podobnostjo s sestoji 
asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum M. Wraber ex Borhidi 1963). Popis nad Gačniško 
grapo je narejen na strmem osojnem pobočju in smo ga uvrstili v asociacijo Rhododendro 
hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998. Na grebenu med Gačniško grapo in Trebušico 
Blagayev volčin raste tudi v sestojih asociacije Ostryo-Fagetum. Rastišča in združbe, v 
katerih raste Blagayev volčin v Karnijskih Predalpah, so precej podobni. Tam so ga našli 
v različnih sukcesijskih stadijih na rastiščih asociacij Seslerio albicantis-Ostryetum Lausi 
et al. 1982 corr. Poldini & Vidali 1995 in Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967, 
a tudi na gozdnem robu gorskega bukovja iz asociacije Dentario pentaphylli-Fagetum H. 
Mayer 1969. Primerjalno navajamo še nahajališča v okolici Vrhnike, za katera je T. Wraber 
(1996: 38–39) ugotovil, da na njih Blagayev volčin raste predvsem na mezofilnih rastiščih, v 
bukovem gozdu iz asociacij Ostryo-Fagetum in Hacquetio-Fagetum Košir 1962. Isti avtor 
tudi ugotavlja, da čeprav to zavarovano vrsto ponekod drugod v Sloveniji dobimo tudi v 
nekaterih bolj heliofilnih in kserofilnih združbah (npr. Ostryo-Fraxinetum orni, Genisto 
januensis-Pinetum sylvestris Tomažič 1940, Lathyro nigri-Quercetum petraeae Horvat 
(1938) 1958 nom. inval. = Serratulo tinctoriae-Quercetum petraeae Ht. ex Zupančič & 
Žagar in Zupančič, Žagar et Vreš 2009), svoj ekološki optimum dosega predvsem v senčnem 
spodnjemontanskem bukovju iz zveze Aremonio-Fagion. Zasenčenje Blagayevega volčina 
ne prežene, temveč ga v rasti celo pospešuje. Spoznanja iz nahajališč Blagayevega volčina v 
povodju Idrijce potrjujejo Wraberjeve ugotovitve, zato to vrsto štejemo med značilnice zveze 
Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani & Borhidi 1989 in ne med značilnice 
zveze Erico-Fraxinion orni Horvat 1959, kamor jo uvršča Flora alpina (aeschImann et al. 
2004: 962).
Primernih rastišč za uspevanje vrste Daphne blagayana v povodju Idrijce je veliko – to 
potrjuje tudi pogled na geološko karto (mlakar & čAr 2009), ki kaže pogostnost dolomitne 
podlage. Veliko je senčnih in strmih grap, bukovih, črnogabrovih, ponekod tudi rdeče- in 
črnoborovih sestojev. Znanih nahajališč je kljub temu zelo malo in so v glavnem omejena 
na manjše površine. Prav zadnja najdba v zelo težko dostopnih pobočjih Skopice vzbuja 
pomisel, da je takih nahajališč morda še več, a jih zaradi težavne prehodnosti nismo odkrili 
oz. smo strma dolomitna pobočja, kot so npr. Govci, pregledali le ob poteh in stezah, ne pa 
tudi po strmih grapah. Mogoči razlog za razpršenost in prostorska omejenost nahajališč 
Blagayevega volčina v povodju Idrijce pa je robni položaj v njegovem celotnem arealu.
Hladnikia 28: 3-16 (2011)
14
4 Zaključki
Na strmem gruščnatem dolomitnem pobočju Skopice nad levim bregom Idrijce pri Slapu 
(nad domačijama Bukovica in Temnik, 9948/2, 630 do 670 m n. m.) sta 25. 3. 2011 Anka 
Vončina in Tinka Gantar našli novo, doslej najbolj severozahodno nahajališče znamenite, 
ranljive in zavarovane vrste Daphne blagayana v Sloveniji. Na površini nekaj arov raste okoli 
70 primerkov tega vednozelenega grma, ki se na tem nahajališču razmnožuje tudi spolno. 
Uspeva v podrasti združbe bukve in črnega gabra (Ostryo-Fagetum) in združbe črnega gabra 
in dlakavega sleča (Rhododendro hirsuti-Ostryetum). Primerjali smo fitocenološko sestavo 
teh dveh sestojev in drugih gozdnih sestojev, v katerih ta volčin uspeva v povodju Idrijce 
(nad grapo Gačnik in pri zaselku Krtovše v dolini Trebuše, v okolici Idrije) in ugotovili 
podobnost na rangu asociacije (primerjane sestoje uvrščamo v asociacije Ostryo-Fagetum, 
Rhododendro hirsuti-Ostryetum in Rhododendro hirsuti-Fagetum). Pritrjujemo mnenju 
T. Wraberja (1996), da so optimalna rastišča vrste Daphne blagayana v Sloveniji senčni 
(spodnje)montanski bukovi gozdovi na dolomitni podlagi iz zveze Aremonio-Fagion.
5 Summary
On 25 March 2011, on a steep, gravelly dolomite slope of Skopica above the left bank 
of the Idrijca near Slap (above the Bukovica and Temnik homesteads, 9948/2, 630 do 670 
m a.s.l.), Anka Vončina and Tinka Gantar found a new, so far northwesternmost locality 
in Slovenia of the notable, vulnerable and protected species Daphne blagayana. About 70 
specimens of this evergreen shrub, which in this locality propagates also sexually, grow in 
an area of several acres. Daphne blagayana grows in the undergrowth of the beech and black 
hornbeam (Ostryo-Fagetum) and black hornbeam and hairy alpenrose (Rhododendro hirsuti-
Ostryetum) communities. Phytosociological composition of these two stands was compared 
with that of other forest stands where Daphne blagayana grows in the Idrijca river basin (above 
the gorge Gačnik and at the hamlet Krtovše in the Trebuša Valley, in the vicinity of Idrija). 
Similarity was determined at the level of association (the compared stands are classified into 
associations Ostryo-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Ostryetum and Rhododendro hirsuti-
Fagetum). T. Wraber’s finding (1996) that optimum sites of Daphne blagayana in Slovenia 
are shady (sub)montane beech forests on dolomite bedrock from the alliance Aremonio-
Fagion was confirmed.
Zahvala
Zahvaljujemo se dr. Nadi Praprotnik za strokovni pregled besedila in akademskemu 
slikarju Rafku Terpinu za spremstvo pri fitocenološkem popisu rastišča Blagayevega volčina 
pri Idriji. Iztok Sajko je pripravil sliko 1 za tisk. Angleški prevod izvlečka in povzetka Andreja 
Šalamon Verbič.
igor DAkskobler, AnkA VončinA & tinkA gAntAr: Rastišča in združbene razmere vrste ...
15
6 Literatura
acceTTo, M., 2008: Floristične in vegetacijske zanimivosti z ostenij na severnih, 
severozahodnih in zahodnih pobočjih doline potoka Prušnice (0152/1, del). Razprave 4. 
razreda SAZU (Ljubljana) 49–1: 5–53.
aeschImann, D., k. lauber, D. m. moser & j.-P. TheurIllaT, 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči 
seznam. Uradni list RS 82/2002.
braun-blanqueT, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. 
Springer, Wien – New York. 865 pp.
brus, R., 2001: Daphne blagayana Freyer, 1838. Enzyklopädie der Holzgewächse, 25. Erg. 
Lfg. 12/01, Ecomed, Landsberg am Lech. 6 pp.
Dakskobler, I., 2000: Blagayev volčin Daphne blagayana nad Gačnikovo grapo v dolini 
Trebuše. Idrijski razgledi (Idrija) 45 (2): 91–94.
Dakskobler, I., 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 
v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44–2: 5–85.
Dakskobler, I., 2004: Gozdna vegetacija Bovškega (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija). 
Hladnikia (Ljubljana) 17: 25–38.
Dakskobler, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna 
Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59.
DAkskobler, i. & b. čuŠin, 2003: Rastlinstvo in rastje Dolenje Trebuše in njene okolice. 
Trebuški zbornik, Tolminski muzej, Tolmin: 99–132.
Franz, W. r. & W. WIllner, 2007: Fraxino orni-Ostryon Tomažič 1940. In: Willner, W. & 
G. Grabherr (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit 
Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg: 95–96.
MArtinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 
2 (1): 91-166.
MArtinčič, A., t. WrAber, n. JogAn, A. PoDobnik, b. turk, b. VreŠ, V. rAVnik, b. FrAJMAn, 
s. strgulc krAJŠek, b. trčAk, t. bAčič, M. A. Fischer, k. eler & b. surinA, 2007: 
Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in 
spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp.
marTInI, F. & l. PolDInI, 1990: Daphne blagayana Freyer (Thymelaeaceae), nuova per la 
flora d’Italia. Webbia (Firenze) 44 (2): 295–306.
MlAkAr, i. & J. čAr, 2009: Geološka karta Idrijsko-Cerkljanskega hribovja med Stopnikom 
in Rovtami 1: 25 000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
omejc, j. & r. brus, 2005: Varstvo Blagayevega volčina (Daphne blagayana Freyer) v 
gozdnogospodarskem območju Ljubljana. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 
77: 61–83.
PoDanI, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and 
Systematics. User's Manual, Budapest. 53 pp.
PraProTnIk, n., 2004: Blagajev volčin – naša botanična znamenitost. Prirodoslovni muzej 
Slovenije, Ljubljana. 65 pp.
selIškar, T., b. Vreš & a. selIškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Hladnikia 28: 3-16 (2011)
16
skoberne, P., 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Narava na dlani. Žepni vodnik. Mladinska 
knjiga, Ljubljana. 116 pp.
Šilc, u. & A. čArni, 2011: Pregled sintaksonomskega sistema rastlinskih združb Slovenije. 
Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
VončinA, A., 2008: Oživljeno nahajališče Blagayevega volčina (Daphne blagayana Freyer) na 
Idrijskem. Proteus (Ljubljana) 70 (8): 376–379.
VončinA, A., 2009: Daphne blagayana Freyer. Notulae ad floram Sloveniae 94. Hladnikia 
(Ljubljana) 24: 52.
Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 
17: 176–199.
Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 239 
pp.
Wraber, T.,1996: Blagayev volčin (Daphne blagayana Freyer) v okolici Vrhnike. Vrhniški 
razgledi (Vrhnika) 1: 31–42.
Wraber, T., 2009: Blagayev volčin v furlanskih Karnijskih Predalpah. Proteus (Ljubljana) 72 
(9–10): 437–440.
WrAber, t. & V. Mikuletič, 1965: Daphne blagayana Freyer na severozahodni meji svojega 
areala. Biološki vestnik (Ljubljana) 13: 61–67.
igor DAkskobler, AnkA VončinA & tinkA gAntAr: Rastišča in združbene razmere vrste ...