BRUC 1972 IZDAJA KŠP Cena 299 par KOT GLASILO STARIH BAJT IZŠLO 5. II. 1972 ob 23.59 LETNIK XII. Še nikoli tako, ni cvetela naša dežela ....!? O Soboti Pazi da ga preveč ne opiliš Vseeno, ga vsaj drugo leto ne bo treba toliko J\a mesto uvoda Pričujoča številka Bruca nadaljuje tradicijo in skuša s humorjem in kritično satiro obravnavati našo vsakdanjost — veselo in neveselo. »Bruc« ima torej nehvaležno poslanstvo — v njem mora biti zapisana prava beseda za prava dejanja. Cilj je pa le eden: naš posmeh je osvežitev spomina ter zato opomin za prihodnjost. Letošnji »Bruc« pa skriva v sebi še nekaj več, nekaj kar mu daje nov polet. Je eden od prvih plodov začetega tesnega sodelovanja med Kluboma študentov Prekmurja Ljubljane in Maribora. To sodelovanje naj bi bilo poslej trajno, zelo trajno, kot je trajen »Bruc«, ki slavi že svojo dvanajsto obletnico. Zaželimo mu še na mnoga leta! Vsem sodelavcem »Bruca« gre zahvala za njihov trud; prav tako tudi onim, ki so dajali ideje, kritizirali, opozarjali in svetovali. Upajmo, da se prihodnje leto spet dobimo. Na koncu še zahvala vsem podjetjem, ki so z reklamnimi oglasi finančno podprla »Bruca« in bru-covanje. Za Kluba študentov Prekmurja predsednika Ljubljana Maribor Viktor Gorički Drago Marič Opojno spet cvete jo bodljikave rože in kritika brusi klevetanja si nože, Že grize misli ter svoj silni bes premeta. Zaplenitev časi niso ga vmorili, ne časi, ko uredniki se izrodili; zato ponosno: »Bruc«,še na mnoga leta! 2 BRUC Simfonija umirajočih topolov (ODLOMKI) UVODNA PESEM ZBORA Nedavno tega so v srcu naše ravnice umirali stari topoli, visoki topoli. Pametni možje dežele so dolgo modrovali in končno izrekli smrtno obsodbo. Pobili so jih s sekirami kakor garjave pse. Ponos in simbol ravnice ter njenih ljudi je obležal pobit na tla. SLAVA MRTVIM JUNAKOM! Umirali so tiho v svoji preprostosti in vzvišenosti. Le redki so izustili tihe besede, ki smo jih le redki slišali v svojih bolečinah in globokem žalovanju. Cujmo te pesmi visokih topolov, kakor jih je slišalo uho pesnika. 5. pesem PESEM PREZIRA Sem plemiškega rodu madžarskih pust, presajen v davnini, že zdavnaj. Od vekomaj sem prvi v aleji in sem okušal vse slabo in dobro vedno v svoji vzvišenosti. Sedaj pa bom umrl nasilne smrti, po meni sega roka brezbožnikov. Prekleta naj bo njih modrost in .-> prekleta naj bo njih prihodnost. Ostanejo naj reveži v kulturi, naj večno čakajo tuje milosti. * 11. pesem » PESEM SKUPINE ŽENSK Bog nas je kaznoval z neplodnostjo. Naše seme je padalo na belo cesto in ti nečimrni ljudje so ga pohodili v blatu svoje oskrunjene vere. Že zdavnaj bi morale biti matere; sedaj pa nas bodo pobili, ker smo bolehne in stare. Za nami ostaja boleča praznina. Če bi mogle, bi že zdavnaj posinovile novo mlado alejo, a kaj, ko smo vse življenje bile prikljenjene v prstena tla. Tega pa se niso spomnili ljudje, preveč so omenjeni v razumu in srcu. Usmiljenje njihovi kulturni revnosti! 3 BRUC 13. pesem JDesem starca Le jaz bi moral umreti, le jaz. Bolehen sem in zrel z.a smrt. Ubogi ljudje, le kako lahko sodite drevje, ko pa ne poznate našega jezika; pa niti med sabo se ne razumete. Ne sodite nam, ker v naših vejah so gnezdile že umrle ptice vaših sanj. Pustite ostale, ne počnite krivice še nam, če si jo dan za dnem med sabo. Mi starci pomremo, pustite še zdrave. ZBOR: Čisto nihče ga ni poslušal, vsi so morali umreti; umirali so neizprosne in okrutne smrti. 21. pesem pesem mlade Pesniki so me že opevali, slikarji ovekovečili v slikah, zaljubljenci zrli v moj vrh, kmetje po meni merili višino sonca, na mojih vejah počivale ptice, zakaj bi pa morala ravno jaz umreti? Saj ni res, ostala bom še naprej, verujem vase, čeprav obžalujem ... Kar rekli so modri možje je z.a mene Že preteklost, ne pomnim ... Hočem imeti nekaj od življenja, ne muči me torej pesnik ti. Molči, molči, le tišino, tišino; nikogar ne morem več ljubiti. Samo malo srečna hočem biti, pustite me, da izpijem življenje do dna ZBOR: Drugi dan pa so jo pobili, pozabljeno od vseh oboževalcev. Padla je tiha in zlomljena v telesu ter obležala v blatnem jarku življenja, tistega zavoženega, uničenega življenja. 28. pesem Janosooa pesem Pravijo, da sem moder in preudaren. Prav je, da umremo. Umrli bi pa slej ko prej sami. Že desetletja gledam ta človeški rod kako se peha za vsakdanji kruh doma in kako odhaja za njim v svet, da se potem vrača ves majhen in skrušen. Tu ni ničesar novega. Na enak način se pehajo že desetletja za kruhom ti ubogi ljudje. Vedno več odhajajo v tujino, še več prodajajo svoje roke. Mar je tega bilo sram modre može, da vidimo žuljave roke naših ljudi, kako vse več odhajajo v svet za kruhom in se potem vračajo bolni s prgiščami umazanega denarja? 29. pesem 44 alki na pesem Veste pa je naš stari umrl, tako mirno kot če bi le zaspal. Stari je bil Goričanec, ges pa z mar koške zemle. Janoš, jutri pridem za tabo na tla... 35. pesem Lipama pesem Smo uporniki, rasli smo pokonci, kakor revne želje kmečkih ljudi, kakor njih poštenje v nedeljo. Rasli smo na ovinku aleje. Sram je lahko tiste, ki so svojo politično usmerjenost in naprednost hoteli pokazati z našo smrtjo. Bili smo simbol teh revnih ljudi in njihove kljubovalnosti, ne pa simbol madžarskega fevdalizma. Protestiramo v imenu svobode misli, smo s tistimi, ki so za nas... ZBOR: Naključna pesem Nad ravnico je spet mir in pokoj; Kakor po bitki leže orjaki, mogočni, visoki topoli. Nebo je nekam mračno in zimsko pozen popoldan je; le vrane letajo po ravnici in posedajo po truplih pobitih topolov. Težko je še kaj povedati, le tožbe in stokanje boleče. Praznina nas teži, tiste pa, ki so pomorili te simbole ljudi in ravnice pa naj biča ter preganja vest; če le imajo dušo in srce ti BREZBOŽNIKI KULTURE. Brez besed 4 BRUC Brez besed BRO JUTRO GOSPOD! Ko gospod zjutraj vstane najprej, naredi si oči pomane! Potem ogleda se po sobi (ki ga je stala dva milijona). Zraven sebe že zagleda gospo ženo, ki pardon brka kot mornar njej (mimogrede rečeno) nikdar ni šlo za denar, ki ga pustila je pri frizerju, da naredi ji frizuro po modi, kot pristaja gospodi. No, gospoda smo pustili kako se ogleduje in zmrduje, ker izpod odeje njegove žene, čudni vonj se širi. No gospod le končno vstane, malo si še oči pomane, nato odpravi se v sekret, da odpravi vse potrebe, ki potrebne so, da lahko se v miru umije, da ne prestopa z noge na nogo kot takrat ko so gostje v hiši. Kopalnica ga stala je milijon če ne računa vse instalacije in naprave., V miru se umije in očisti zobe, si stisne mozolj tam pod nosom, nato namaže se z losionom. Dosedaj gospod še vedno v gatah hodi končno si obleče srajco in natakne hlače. Na manžete si natakne 18 karatne gumbe, zaveže si kravato in natakne zlato iglo. Služkinja je angleški zajtrk na mizo pogrnila, ki ga gospod z. užitkom zmaže. Nato si obriše usta in vstane, poboža služkinjo po riti natakne si klobuk na glavo malo še pošto ji pred ogledalom nato odide dol v garažo, kjer ga čaka zvesti mu mercedes. Malo ga segreje, nato rikverc odpelje iz. garaže Ustavi se pred zgradbo v kateri dela, ki ni daleč od njegove hiše. V pisarno pride skoz hodnike polne smehljajočih in klanjajočih se njemu podrejenih v roko končno vzame časopis, da prebere si kaj dogaja se tam zunaj med kapitalisti. Predsednik KŠP na delu Ob samih luknjah pri nas, edina, ki je rentabilna 5 BRUC Aktualni Ob plodnem razvoju ameriško-jugoslovanskega sodelovanja, je naprosil naš sodelavec za intervju znamenitega humorista Arta Buchwal-da. Zaradi tehničnih ovir ga objavljamo le delno. B: Znani ste kot dober poznavalec svetovne problematike in vsega kar je s človekom na splošno v zvezi. Kaj je po vašem mišljenju demokracija? Devalvacijski maraton intervju A: Demokracija... V prvi fazi svobodna izbira gumijevke, s katero te v drugi fazi pretepejo policaji. B: Vaš komentar glede devalvacije dolarja. A: V stiski spoznaš prijatelja. Hvala vam! Tudi vi ste devalvirali. Še smo Amerika! B: Slišal sem, da se zelo zanimate za razmere pri nas. Kaj mislite o spremembi zvezne vlade. A: Po ribarjenju v kalnem, se počutite bijedno. Oprostite, slovenski ne vem aktivno, pa tudi nacionalist nisem. B: Kaj mislite o socialni diferenciaciji pri nas? A: Marx je rekel, da mora v komunizmu vsak človek delati po svojih zmožnostih, dobiva pa naj po svojih potrebah in vi ste komunistična država. B: Naši ekonomisti planirajo, da bo v naslednjih desetih letih naša zunanjetrgovinska bilanca pozitivna, da bomo plačali vse tuje kredite, da bo dinar postal konvertibilen, da bo povprečni dohodek na družinskega člana tisoč dolarjev in da ne bomo več dežela v razvoju. A: Dober vic. B: Recimo, da moramo v enem letu odplačati vse tuje kredite, novih pa ne dobimo? A: Dežele »tretjega sveta« bi bile proti! Sicer pa če bi že prišlo do tega, bi vam preostale edino tri možnosti: 1. preimenujete se v cirkus, 2. prelepite si usta s flasterji in začnete delati, 3. odidete vsi v Nemčijo na delo. B: Tudi pri vas živi in dela mnogo naših rojakov. Ali je resnica, da so pridni in delavni? A: Resnica, samo na žalost, le v tujini. B: Tudi vi ste kulturni delavec. Kakšno je vaše mišljenje o današnji kulturi? A: Oprostite, jaz sem gospod. S-politiko se pa ne ukvarjam. B: Ali je resnična trditev, da Prekmurci nimamo smisla za humor? A: Kaaj?... Ali ne berete »Vestnika«?! B: Za konec pa še, kaj si v tem letu najbolj želite? A: Da še meni podarite kakšno parcelo ob Jadranu. — Francelj, gotovo driska zaradi slabe hrane 6 BRUC Ko bom velik bom... (PROSTI SPIS) Ko bom velik bom bogat in bom imel dosti mark pa dinarjev, beli mercedesov, pa barvno televizijo, pa lepo ženo in tri dece. Jaz bom delal v stari Nemčiji kot naš ata. Oni prinesejo domov vedno dosti denarjev. Zato se moram v šoli pridno učiti nemški jezik in dosti telovaditi, ker moram bit močan kot sosedov Ven-del, ki je prinesel Mariški iz Avstri- Kmečko pokojninsko zavarovanje je tranzistor, meni pa pištolo. V Nemčiji treba dosti delati za dosti denarja, mi pa radi delamo. Rad bi čimprej končal šolo, pa da bi vojsko odslužil. Ko odslužim bom doma delal, te pa še pri zidarjih v Soboti. Ko odslužim vojsko bom spomladi takoj odšel v Nemčijo, delal bom v tovarni avtomobilov. Domov bom prišel že za Božič s športnim fiatom, ker je tako lep in tako fajh gre. Sosedovi Boži bom prinesel zlat prstan pa tiste plošče od Avsenikov pa Stanke Kovačič. Povem ji še ka jo imam rad in ji najdem službo v Nemčiji, v naši fabrikaj so delavke slabše plačane. Ko bova midva že dosti pridelala in bodo naš ajta že stari, se bova poročila. Pa zelo rada se bova imela. Domov bova hodila na Velko noč pa Božič. Otroke bo pazila naša pa Boži-na mama. Ko bodo najini otroci odrasli bodo tudi oni šli delat v Nemčijo, takrat bodo naš oča že samo doma, ker bodo stari. Jaz bom starima dajal denar za poštenje, ker sta me spravila do kruha; ko bom pa jaz stari pa bodo moji otroci dajali meni in moji ženi. Vedno bom imel nove avtomobile pa lepe obleke veliko hišo na Goričkem in ženo rad. Ko bom velik bom to kar so naš oče. Za gospode v Soboti bom zdomec, za Nemce pa gastarbeiter. A — Pst..., da ga ne prebudiš bo luštno, tovarišica, moje življenje. Lepo in bogato je naše Prekmurje. ŠE NEKAJ ODVEČNIH BESED K SPISU Ko je do kraja prebrala vse šolske naloge mlada učiteljica, je potočila grenke solze. Vse naloge so si bile na las podobne. Pred očmi ji je vstala ubijajoča vizija prekmurskega sezonstva. Te grenke resnice so ji porušile svet naučenih iluzij o poslanstvu, ki bi ga naj opravljala. Le zakaj ne poučuje nemščine, da bi lahko vsaj dala tem otrokom neka ji za na pot. Vse iluzije so se ji razbile kakor krhek porcelan. 0 U O VADIŠ, TI UBOGI PREKMURSKI ČLOVEK? ^Študent Ne, ne bom tvoj suženj misel ti prekleta, ki me mučiš in moriš, rešitev mora biti, zakaj pijača te osvaja študent moj nagi, dušo si očisti pogum poišče naj ponos vrag vzemi vse skrbi, ki želodcu ne dajo mir. Popravi to kar v tebi je še ostalo slabega, pokaži jim, da človek si ki zna živeti. pesem naših dni Obljube poslanske, izgube ne planske in dobiti še zaslužke postranske. Nekaj že, karkoli že, ‘ visoke povsod so marže, le kdo še pase krave. Norci smo ostali Slovenci, Prekmurce goste že Nemci, saj ni res, le kaj tako ste hecni. Cestni križi in težave, nove in nove dajatve, krediti desetletja neplačani. Prihodnosti megla večna, čaka nas poguba vsaj srečna; bodi tiho kolega, sva baje že preveč tečna. Tudi nouri človek lejko velko senco vrže. 7 BRUC Psa Im in o nebo vpijoča Molitev »Čaj, o gospod, pravičnost, poslušaj stokanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je brez ustnic zvijačnih. Od tvojega obličja naj pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je pravo.« .... (1,2) Brezčutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi govore ošabno.« (10) »Vstani, gospod, stopi mu nasproti, zvrni ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z mečem svojim.« (13) »Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.« (15) (PSALM 17., SVETO PISMO, PSALMI) Hoja vsakodnevna večerna o nebo vpijoča moliteo Usmili se nas Vsemogočni in usliši molitev našo. Smo tujci, tujci neskončni, sami zašli nismo v kašo. Nedolžni nismo, nismo pa vsega krivi sami. Drugi so nas nalagali, prevarali s svojim znanjem in nas poslali neuke v svet. Prišli smo s severne strani dežele, iz mesta z imenom šestega dneva v tednu tvojem gospod — sobote. Štiri leta smo živeli s priprtimi očmi v prelepi stavbi z imenom gimn, ki nas spominja na sanje meglene. Ko odhajali smo iz. te svete hiše, so nam rekli zanosno: »Pojdite v svet, veselite, živite, množite se pod nebom kot ptice, da ime vaše bo slovelo, pojdite in pokažite naš trud, bodite nam ponos pred svetom.« In prišli smo preplašeni v tuji svet neznanih poti, v kraje velikih mest. Pa smo spoznali, da smo prevarani, da so nas naučili le malo svečeniki v prelepi stavbi nam besede njihove pesek v naše otroško naivne oči. Zaganjali smo se, trudili, pa ni šlo, bilo je vse zaman. Bili smo razbiti in razočarani. Garali smo in potem spet popivali v obupu, ki se nam je prelival v gnev in bes. Na izpitih smo padali kot roj kobilic, ki jih oblije dež ognjeni. Le redki smo prešli prvo reko izpitov in le redki so nas pri tem tolažili. V nas je bes na svečenike iz. hiše gimn, da pa ne bi porekli besed žaljivih, se obračamo nate Vsemogočni. Usmili se nas, pomagaj nam in tistim, ki bodo še prihajali iz dežele naše, iz hiše gimn. O bog vsemogočni, usmili se nas in pomagaj nam v teh bridkih dneh. Pa naredi red v hiši gimn, svečenike pa sodi pred tronom nebeškim pošteno in strogo na večno pogubo. AMEN. Sreča režiser mlado, lejpo fejst di-klino, pa joj pravi naj bi probala z delom na filmi. Mlada deklina pravi: »Sem že probala pred 2 letoma«. Režiser: »Pa ste uspeli?« Mlada deklina: »Seveda! Imam lej-po dvoletno deklico«. Moži je dosta bilo ka je mogo vsak-ši mesec ženi cejlo plačo ta dati, pa si je nekaj pametnega zmislo! Kda je plačo dobo in domou prišo je ženo lejpo za roko prijo in jo odpelo pred glendalo. »Vidiš tisti tošlin tan v ogledali«, pravi mož, je tvoj, tej tii je pa moj.« žena se ja samo nasmidala. Soboški srednješolci med najnovejšo zabavo. 8 BRUC Brucovi turistični napotki za domače goste — Vse ceste so odprte in prevozne za vse vrste samokolnic ter za pete vseh znamk. Za vsa ostala vozila je potrebna dodatna vesoljska oprema. Z referendumi in samoprispevki bodo kmalu vse usposobljene za lunohode. — Zveze, predvsem avtobusne so odlične. Zaradi prirojene lenosti šo-šoferjev APM, vozijo samo takrat, ko se jim zljubi. Priporočamo, da stopite do prvega kmeta, si najamete staro Šeko ter tako brez zamude oddrdrate v prelepo Goričko. — V hotelih in ostalih lokalih je prostora dovolj. Hotel »Diano« in »Pindžo« so spremenili v prvi pasji raj v Sloveniji. Privoščite si pusta in se spremenite v pasjo mrcino, naučite se migati z repom po laško ter zalajajte kak »Bon giorno« in solidna postrežba je zagotovljena. Ne pozabite na gostilno Vukan! Pili boste specialno krščeno vino, zraven pa uživali ob migljanju ritkic soboških zdolgočasenih damic. »Markasto« in »Bobre« ne priporočamo, ker se vam lahko podre na glavo pa tudi ogromne kontingente mleka in mesa, ki ga v našo neplodno deželo vozimo iz Madžarske bi motili na J.eh cestah. Nasploh ne priporočamo veliko križarjenje po cestah, ker vas lahko kak »Špage-tar« za nagrado osreči s kako šibro. — Za obiskovalce iz hladnih krajev priporočamo kopanje v zaprtem bazenu na »Rimski čardi«. Iz te gneče pa priporočamo skok v Moravce. V prijetni tišini si boste lahko ogledali revijo muzejsko starega Avstrijskega sala. — Od znamenitosti vam priporočamo ogled nacionalnih parkov KIK Pomurka. Nekatera polja je Kombinat spremenil v najlepše zbirke plevela pri nas in se tako vključil v akcijo za ohranitev zdrave narave. — Legendarnih topolov več ne boste našli. Posekale so jih nelegen-darne glave, ker so bili preozko posajeni za njihove široke limuzine. — Če boste slučajno žejni, se potrudite do potoka Ledava kjer se boste odžejali s slatino iz Nuskove, ki že leta in leta zaradi iskrenega sodelovanja občin teče v beli svet po tej strugi. mače specialitete špageti ala mila-nezi pikantna plošča Ludvika XIV trudite do potoka Ledava, kjer se ter druge coprnije z dodatkom 50"/« — Kam pa tako hitiš? — S prijateljem sem stavil, da pridem prej v Ljubljano, kakor bo zgrajena hitra cesta. — Potem se ti pa zares nikamor ne mudi. DINAR Ka de z menov, ka de z menov pogno san, rasto san zdaj me ščejo ta pozabiti če glij ka letos voni tuj valan znautraj votlej>ši san. šušla se; sobočki budovani na veliko jejo in pijejo v Diani z naročilnico — sicer so lačni! ŠE VEDNO PREMALO V preteklem letu smo iz skoraj desetih držav uvozili nekaj deset ton metel. V prihodnje bo potrebno uvoz še povečati, predvsem pa začeti pometati na pravem mestu. DDT in drugih strupov, da boste ob prepovedi uvoza zdravil čimprej pri-rili v krtovo deželo. Obilo zabave in nasvidenje nekaj čevljev pod vso to svinjarijo. Bructour Pivska diferenciacija ZAKLJUČEK Pametne glave so dale navoziti k nam toliko kislega zelja, da so od tega še možgani naših ekonomistov postali skisani. V prihodnje lahko pričakujemo še večje neumnosti. PRAVLJICA V našoj lejpoj Pertočkoj vejsi je živo Cigan Ignac. Biu je velki sr-mak. Sakše den je šou od kuče do kuče, popravlo stare marele pa iijde piskre krpo. Meu je šejst deceg, šte-re so bilij bole ale menje sakše den lačne. Njegova deca so se že čarno-ma kruje smejala. Oča Ignac je svojo deco v zdravo pa pošteno živle-nje vpelavo. Sen be lej ko šlo dosta boukše, samo prejk v Avstrijo be njeme trbelo stoupete pa be že za-sljiižo šilinge. Ignac pa je biu giz-dave človek. V živlenje je čilo samo en guč naše prednje liijde pa toga se je dobro zamerko. Pijšemo kak je čiio:....»kad bi naši ljudi ra- dili kod kuče toliko, koliko rade va-ni, oni bi i kod kuče imali ista pri-manja kao vani!« Tak je Ignac čako ka se tej rečij spunijo. Še dale je odo od kuče do kuče, ščeu briijsiti nože pa krpate piskre, samo dela je nej doubo. Na Pertočkon brii-tofe je grob, na njen pa pijše: »V pričakovanju dela so umrli Ignac in njegova deca.« Pozabele so samo na-pijsate ka so mrlij od glade. 9 BRUC Intervju Uredništvo »Bruca« je povabilo v svoj studio za gospodarsko pomoč nerazvitim, priznanega praktika v tujini, nekvalificiranega Šrajf Maj-čija. B: Gospod Majči, kako to, da ste zapustili našo lepo domovino Prekmurje? G. M.: Veste, želodčne bolezni: reforma, inflacija, devalvacija, stabilizacija, in naš nestabilni dinar so me tako izmučili, da sem moral oditi na zdravljenje v tujino. Konvertibilna marka mi je edino sredstvo, ki bi me ozdravilo, žal je pri nas nisem mogel dobiti. B: V katerem zdravilišču ste? G. M.: Sem v prelepem Ingul-stadtu, ki v svojem avtomobilskem bazenu »tudi« trenutno zdravi nad 600 »betežnih« Prekmurcev. B: Sedaj bi vas vprašali, kako vas je zloglasna mačehovska tujina sprejela? G. M.: Rešilni avtomobil, ki me je pričakal na železniški postaji je bil mercedes z belo tablico. Gospod lastnik bazena, je bil z mano veliko bolj prijazen, kot so naši tovariši direktorji ob sprejemanju novih bolnikov. Nastanili so me v vikend hišice v predmestju. B: Kako ste se zdravili? G. M.: Dopoldansko zdravljenje me je že popolnoma zmasiralo, sedemkrat na teden sem pa še imel nadurno popoldansko fizioterapevtsko miganje, ki mi je noči popolnoma umirilo. Tam »venej« dobim vse kar niican, zatau se vb s Prekmurja triican Kda se pun mark domou prizijban, te se kak gospoud okouli štijman. Nov jugoslovanski pridelek za izvoz - t B: Kakšni so rezultati zdravljenja? G. M.: Mislim, da se mi je stanje že po nekaj mesecih močno izboljšalo. Trdna marka je ugodno vplivala na moj želodec, ki je bil prej navajen samo nestabilne hrane. Če se bo bolezen ponovno pojavila, bom zdravilišče še obiskal. B: Kaj bo s tistimi, ki se ne bodo mogli zdraviti v tujini? Kdo bo pomagal pri tem? G. M.: Za tiste rešitve verjetno ni, pa je tudi ne iščejo, ker obstaja razred, ki je postavljen doma pod zdravniško nego in mu poberejo vse bolezenske klice, tako sploh ne more zboleti. Hujše je s tistimi, ki so že od rojstva zaraženi in navajeni trdnih zdravil. (Kaj bomo s temi? Pustimo naj razmišljajo drugi, saj mi imamo pri tem zavezane roke.) B: Ali je kakšna podobnost v organizaciji zdravljenja? G. M.: Da, imamo tudi doma bolnike, tudi nekaj manjših bazenov je, le pravega zdravstvenega osebja ni mogoče najti. B: Bili ste v tujini. Kateri dogodek v domovini vam je dal največ misliti? G. M.: Izvoz trdnega zdravila v obliki 1,8 milijonov dolarjev v tuji Ostali žalujoči no. Lahko si mislite, kako smo bili mi zdomci presenečeni. Vsi so govorili: »Naša dežela je postala spet bogata.« B: Kako so v Nemčiji komentirali ta dogodek? G. M.: Rekli so: Poljobank das war der letzte Tanz«. B: In kaj bi povedali na koncu? G. M.: Ob streljanju »kozlov« pada druga »divjad«. KOMPLICIRANOST Naše gospodarstvo zakomplicira tudi takšne stvari kot je navaden pr-dec. Zdaj že prdimo od srbskega pasulja, ki smo ga uvozili iz Albanije. DILEMA Zadnje čase je v tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti primanjkovalo živine, predvsem telet. Eden izmed nakupovalcev je na svojstven način hotel nadoknaditi pomanjkanje. Prepričan, da so teleta zdrava in dobro kaljiva začel sejati po cestah. Boljše bi bilo, če bi na tovornjak naložil sebi enake prazne glave in jih posejal. Postavlja se vprašanje: »Kdo je sploh večje tele?« 10 BRUC Sončen nedeljski popoldan Še vedno dinar se devalvira, kultura naprej umira, tovarna za tovarno hira, molk lepa je manira* marka kar naprej se revalvira, molk lepa je manira* vse se nekam rima. Molk lepa je manira* turizem kurbe rekrutira, oblast z geniji manipulira, molk lepa je manira* mladina se degenerira, oh, vse preveč se to nekam rima. Molk lepa je manira* davek kmete pa odira, molk lepa je manira* študent le bedno protestira. Vestnik kar sebe koitira, vreme nas že dalj časa nervira, za boga, saj se vendar vse rima. Molk lepa je manira* molk lepa je manira* žena kar naprej pavzira, lahkomiselnost se nam revanšira, s porazom spet nas degradira, MOLK LEPA JE MANIRA & MOLK LEPA JE MANIRA* Opombe: *MOLK LEPA JE MANIRA ... Prijateljsko prepričevanje Zaradi prevelike zasedenosti priporočamo izpopolnitev za soboški računalnik STOUSI-STOUSE Kinopodjetje »Kino Park« Murska Sobota, naproša cenjene obiskovalce za nekaj veder apna, da se prebeli kino platno. Šifra: »zopet belo platno« BREZPLAČNA REKLAMA: KOMUNALNO PODJETJE — obrat KOPALIŠČE — obvešča vse blondinke, da se vrši v sezoni kopanja barvanje las brezplačno na zeleno UPRAVA Pomurski župani gradijo most čez Muro Zaradi bližajoče sezone kopanja nujno iščem inštruktorja plavanja. Šifra: »Bademajster« Ka si čiio Pišta, ka je dinar devalviral? Ja, samo zdaj bi rad znal kda de revalvejro. Ncde tou tak hitro Pišta, kelko ges znan ga je ešče 81,6 °/o ostalo? Zdravo Janči, ideš v Diano? A nej, v cerkev iden. Znaš tan gnjes dosta boukšo muziko majo. Joži si čiil, ka so palik cejne gor šle? Vej pa nej čudo, če se nan je pa študentski minimum zdigno. Samoprispevek sobočancev za kopališče na katerem pečejo maribor-čani čevapčiče. Kdo v Prekmurju skrbijo za povratek zdomcev? Radenci s svojimi semaforji. Kako skrbi občina za razvoj gospodarstva v Prekmurju! Tako, da je odpisala dve tovarni (AUTO-UNION in predilnico) Dclavev pili dinar, nato mu mojster pravi naj pazi, da ga ne bo več kot za 18 %. Delavec mu odgovori: Njaj-te, njajte, ga pa v jesen ne bo treba. Intervju bruca: Ime in priimek — sem študent ..... Kaj delate v prostem času? Prostega časa imam zelo veliko ... Brucka s črnimi hlačami, črnimi očmi in črnimi lasmi ter s črno..... se zlaže mami! »Mama grem v gledališče. Med potjo sreča Prekmurca in gre gledat opereto »Ob Pekrčanu«! 11 BRUC Brucov priročnik „Kaj študirati" EKSAKTNE METODE ZA IZBIRO ŠTUDIJA Predgovor Priročnik je namenjen vsem, ki ste se zaradi pritiska staršev, prirojenega odpora do dela, lastne nebogljenosti ali zaradi kakega tehtnega razloga odločili, da boste v megleni ali dalnji prihodnjosti prestopili Hram učenosti in začeli zastrupljati ljubljanski zrak s svojim sadjezelenjadsko-brucovskim smradom. Kdo in kaj je študent? 1. Študent je lahko vsak, katerega starši so dovolj bogati. 2. Biti študent pomeni 1 — 8 let (v izjemnih primerih 10) prenašati denar iz domače kaše v blagajno Lipce, Šestice, Emone etc. 3. Študente delimo na redne, izredne in neredne, sami se odločite za eno od prvih dveh skupin, o-stalo pride samo po sebi. 4. Študente delimo še na stare baj-in bruce. Bruc je rosna mladost stare bajte. Izbira študijske smeri Odločiti se morate za eno od o-snovnih smeri: 1. naturalistična 2. družabna — zaradi masovnega vpisa je tam zmeraj lušno. Najbolje je, da vržete kovanec: lahko je šiling, lira, pezet, nikdar dinar kajti: — če bo dinar, zna biti devalvacija — če bo grb bo gotovo nacionova-cija. Če kovanec ostane v zraku, je vseeno, kam se vpišete. Družabne fakultete so kot nalašč za tiste, ki se jim ne da študirati. Tam so tudi neredni študenti lahko redni. Pravijo, da je še zmeraj bolje biti dober pravnik, kot jugoslovanski ekonomist. Filozofsko priporočamo vsem, ki se veselijo skleroze pri 24 letih, najbolj leni pa so rojeni za politično. Na naturalistične ali kolokvijske fakultete se ne splača vpisati, ker vam prehitro vzamejo veselje. Profesorji, naturalistični namreč, niso tako široko razgledani in ne poznajo olimpijskega načela, da je važno sodelovati. To velja posebno za šlo-sarsko, alkimijsko in mantranično fakulteto, ter živalsko tehnologijo. Več o kolokvijskih fakultetah bomo spregovorili v naslednji neza-plenjeni številki. »Brucovi« zaključni nasveti brucem: 1. ob vpisu ne pozabite na zdravstveno izkaznico. Potrebovale jo boste 9 mesecev po prvem izpitu.. 2. Ne imejte strahu pred profesorji. Na fakultetah so ostali le tisti, ki niso sposobni za zahtevnejše delo. 3. Verujte v Tribuno in se poklonite njenemu uredniškemu odboru, Naš na novo izvoljeni predsednik je ponosen na svojo funkcijo in se predstavlja: »Gorički, Gorički!« Nekdanji član kluba si ga privošči in ga vpraša: »Si z Goričkoga?« Predsednik pa se je tako začudil, da je pordečil v brado. če greste slučajno mimo Povše-tove. 4. Stara bajta je tabu. Dotakljiv je samo z vrčkom piva. Nekaj nasvetov za bruca preden gre na izpit: — pred izpitom obvezno piši domov, ter sporoči, da so profesorji strogi, pripravi jih za vsak primer — preden greš na izpit popij obvezno nekaj špricerjev, da ti bo lažje tekla beseda in za konev nekaj grenkih pelinkovcev, da se navadiš na grenkost. — na izpit moraš priti lepo obrit in počesan. Če se pozabiš obriti bo to storil profesor. — delaj vse izpite. Mogoče boš imel na katerem tudi srečo. — treniraj vse vrste skokov, da boš neopazno preskočil dele vprašanj, ki jih ne znaš. — dekletu povej, da ti takoj po izpitu nudi prvo pomoč, umetno dihanje usta na usta in masažo srca, če to ne pomaga naj pokliče rešilni avto. — ne boj se profesorjev, on je strokovnjak na svojem področju, a ti si........... — zjutraj zavrti številko 981 in poizkusi izvedeti s katero nogo je profesor vstal. — ne vstani na levo nogo, drži se za gumb in izogibaj se črnih mačk. — če misliš, da ti od vsega tega ne bo nič koristilo, se uči NI ŠE PREPOZNO!!! Tanač za bruca: Nikdar ne piij-ščaj včenja na viitro, če se le j ko navčijš poiitršnjon. Tanač: Oča da tanač svojemi vb-zraščenomi sijni: »Sin moj ženi se z lejpov ženskov.« »Zakoj pa tao?« ga pijta sin. »Zatao, ka se je lej ko prvlej riši j §.« Gabor: »Koma kaniš v letošnjon leti na urlaub?« Aladar: »Ges ga letos doma v Soboti preživen.« Gabor: »Ges bi ga tiij, somo lani je nikše mrzlo leto bilao, ka so se mogli Sobočanci cilao z balami bližanji njiv segrejvati.« 12 BRUC Brucove parole Študentsko tihožitje $eh fc^Tei^EH ^.peočAMoF. v i seč’ liif MEStl (_gtUPS«T) JE h* rmi VIŠAJA, ZATO V-KJE lEJT v6noro S^ojE erAKlikE O&ČtNE^AK TUPE CEJLOJ HA&CJ SlKOHA^ ^Noj Oltur^E UAOHO F£JNE= 2.E ( NEPUŽmE V $EEJ SPEMV« PA TA E TALE- KULTURA — Živio, kje si bil? — Ne razumem ničesar. — Reči hočem, da sem bil na »Kulturnem maratonu« na filozov-ski fakulteti. Ni dinar devalviral, le devize so se podražile. Dinarji ne smrdijb, marke pa celo lepo dišijo. Časi se spreminjajo, mi se spreminjamo, najbolj pa cene. V starem Egiptu so šteli leta po poplavah, mi jih pa lahko po devalvacijah. Nekdaj je gledal na svet skozi dinar, danes pa skozi marko. Pomanjkanje elektrike je zatemnilo pot v svetlo prihodnjost. Čim več imaš, tem več veljaš! Država odmira, a rastejo republike. Kljub odmiranjli je država še kar pri moči. Povej mi, kakšen avto imaš in koliko vil, pa ti povem kdo si! Pri nas so nekateri zelo zaslužni, saj veliko zaslužijo. Vedno bolj sem prepričan, da imajo v socializmu lepo prihodnost le cene. Nekoč se ti je vrtelo, če si bil na »ringišpilu«, danes zadostujejo za to cene. Kak se segrejvajo Prekmurski študentje. Brucov slovarček Bar — kraj kamor je brucom vstop prepovedan: to ne velja za brucke. Cenzura — največji sovražnik »Bruca«. Darvinizem — bruci to je znanstvena teorija po kateri ste vi čisto navadne opice. Delkote — to kar brucka za začetek pokaže, ne da bi prav vse. Devize — beseda s katero se hitro uspe. Eksperiment — brucovo opravičilo za vsak neuspeh pri študiju. Favorit — »Bruc« med listi, ki jih lahko zaplenijo. Humanist — človek, ki kupi »Bruca«. Humorist — vsak kdor skrbno prebere »Bruca«. Karikatura — podoba brucov ,v o-čeh starih bajt. Labilen — brucov status na visoki šoli. Labirint — pot do diplome. Laik — bruc ob vstopu na visoko šolo in nekateri še dolgo po tem. Naivka — brucka, ki se vda na vsako lepo besedo. 13 BRUC MALI OGLASI 1. Novoustanovljena sekcija pri KŠP »hausbalerji« vabi v svoje vrste krepke moške z večletnim posteljnimi izkušnjami na skupnem področju. Nedolžnost ni ovira 2. Iščemo kmete, ki bodo s pomočjo strojev kupljenih v poslovalnici Agrotehnika iskali sedem izgubljenih milijonov. Dobi tisti, ki vzame 3. Cestno podjetje »Sama luknja« apelira na krajevno samozavest Prekmurcev, da s svojimi sredstvi rešijo naše ceste, ker je v naših blagajnah sama luknja. Rešite nas sramote 4. Poseben oglas: Vse brhke Prekmurke naj se prijavijo na natečaj za plesnega mojstra pri UO KPŠ za prenos plesnega znanja na našega predsednika. Za-željeno aktivno obvladanje prekmurščine, ker tudi ta krepko primanjkuje. Šopek zagotovljen 5. Podjetje »šlepar« honorarno zaposli več kmetov z močnimi traktorji. Zaposlitev je priložnostna in sicer v času dopustov in praznikov. Jugodeutschlender 6. Nadvojvodstvo mačkovsko razpisuje licitacijo, na kateri se bo prodala mačkovska skakalnica »Gorička velikanka«. Dolg skok 7. KŠP želi skleniti pogodbo v cvetličarni v Ljubljani ali njeni okolici. Pogoji za cvetličarne ugodni. Do tega nas silijo vse večje potrebe za rožami pri vodilnih funkcionarjih Kluba. Šopek OBVESTILO Uredništvo »BRUCA« obvešča, da je zasledilo v slavnem tedniku VESTNIKU nekaj odličnih in vabljivih reklam znane avstrijske firme za Prekmurce: Moden Miiller. Ker gre v prvi'vrsti za artikle, ki bi jih lahko podarili naši bralci kot priložnostno darilo svojim izvoljenkam, navajamo nekaj reklam. Klubski prostori naših študentov Pri tej tvrdki dobite: — ženske spalne srajce, prijetni vzorci do sedaj 139 S, sedaj le 98 S; — ženske hlačke, znamke Hubert, čista volna, prikupni vzorci, do sedaj 29 S, od sedaj le 16.90 S. — nedrčki s stranskimi naramnicami, s prikupnim čipkastim okraskom preji do 95 S, sedaj le 29.80 S; — ženske stezniške hlačke, razteg-gljive, prej do 49.80 S, sedaj le 14.90 S. Moden Miiller prodaja blago tudi za dinarje. Tu je dinar najdražji v Avstriji in sicer po kurzu 1 N dinar — 1,70 S (šiling Avstr.). 9. KŠP organizira izlet na »Havaje«. Po izletu odplačevanje dolgov zagotovljeno. Prijavite se, ne bo vam žal pozabnih trenutkov. Velika planina RAZPIS Na novo ustanovljeno podjetje Bruc razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: prvi in zadnji pogoj, da je bil kandidat predsednik občine in mu po preteku mandata ni bil zagotovljen vodilni položaj v e-nem od večjih soboških podjetij. Mariborski visokošolski zavodi razpisujejo prosti, brezpogojni vpis za vse favlirane študente Ljubljanske univerze. Vpis je posebno ugoden za Prekmurce in ostale študente Severovzhodne Slovenije, ker so bližje domu. Po končanem študiju (ali še prej) se lahko zaposlijo kot kelnarji in diplomirani lenuhi. Kako se imenuje ženska, ki ne jemlje pilul? Odgovor: Mama. Zakaj se prekmurske študentke nočejo priložnostno zaposliti kot čuvarke otrok? Ker je splošno znano, da ne znajo čuvati svojih. Pišta: »Što bi si mislo, ka so na sobočkoj občini mercedes kujpili « Feri: »Zhkoj pa nej, vej ga pa že se posejdi majo.« Pišta: »Tau že, somo tao je edij-na rejč, ka so jo zaijpa opravili.« šrajf Feri: Kama mijsliš iti v sliijžbo po diplomi? Mujtra Džaoži: V sobočko Panonijo. Šrajf Feri: Zakoj pa glij ta? Mujtra Džaoži: Znaš, da v sliijž-bo prijden, mo lipao v mejri novi-ne štbu, kavico do mi kujali, pa na magnetofon do mi špilali, ka mi čas v podjetji itrej mine. Šrajf Feri: Kaj misliš, ka majo takši koncept upravlanja se pose j -dik. Odgovor na tau sta nej znala ali pa tudi nej ščela dati. Marička se tauži Franciki: Moja čij se na den dvakrat preobliče. Ka je nej tau že luksus? Francika pa pravi: Moja pa se po desejtkrat na den. Mariška nemre vbrvati, pa pijta: Ja kelko je pa te stara? Francika: 6 mejsecov. Kulturni maraton NEVERJETNO Znanca pred banko. — Feri, kaj si tudi ti vzel kredit za novo stanovanje? — Ne.. . samo sin mi je bolan, pa še žena si popravlja nekaj zob. NOVO — STARO Uspešno je bil splavljen tanker 225000 Brt nosilnosti. Prvič v zgodovini našega ladjedelništva. Zapadni menedžerji so »splavili skupino visokokvalificiranih varilcev svoje »vode«. Niti prvič niti zadnjič. BASEN 1 Živele so živali v slogi in si med seboj pomagale. Pa je nekoč medved na skrivaj pojedel med, ki je bila skupna last. Ko so živali odkrile, da je nekdo sam pojedel ves med, so se pričele prepirati med seboj in valiti krivdo ena na drugo in tako niso imele časa, da bi poiskale pravega krivca. In medved je sklenil, da bo še v naprej izkoriščal njihovo neumnost. NAUK: Pes, ki mnogo laja malo grize! ' 14 BRUC *»A‘* BREZOV ŠAMPON ^ILIRIJA -kozmetika NARTA At V ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve SOKOVI IN VONJ BREZE, BLEŠČEČI IN NEGOVANI LASJE, BREZ PRHLJAJA ILIRIJA LJUBLJANA Podružnica M. Sobota MURSKA SOBOTA Priporočamo se vsem poslovnim partnerjem in potrošnikom! — izdeluje in nudi: nahrbtne in prevozne vinogradniške škropilnice nahrbtne razpršilce za prašiva kotle za žganjekuho brzoparilnike za kuhanje živinske krme garderobne omare razne kovinske pripomočke za gospodinjstva in gospodarstva MARIBOR — YUGOSLAVIA HIDROMONTAŽA Podjetje za elektro in splošno montažo Maribor, Gosposvetska 86 Predstavništva: Beograd, Vuka Karadžiča 12 (011) 621-155 Zagreb, Vojnovičeva 7 (041) 410-485 Ljutdjana, Titova 38 (061) 317-293 • MONTIRAMO — hidro- in termoelektrarne vseh vrst in moči — energetske naprave vseh vrst in moči — kompletne tovarne in industrijske naprave vseh vrst — rudniške naprave — nuklearne reaktorje — transformatorske postaje in razdelilne naprave vseh moči in napetosti — električne naprave šibkega toka za avtomatizacijo tovarn, industrijskih obratov in elektroenergetskih objektov — jeklene konstrukcije in transportne naprave BOSTE KUPOVALI? Potem obiščite prodajalne TRGOVSKEGA^POD IETJA ■ merfcur MURSKA SOBOTA kjer vas bodo postregli solidno in poceni! 15 BRUS „Brucova križanka” /■'v. '7, ;; ■ .. ■ < n LEDVICE PREKMUR PISATELJ (ŠTEFAN) SRBSKA SOLATA INDIJSKI KROKODILI IZVIRNOST POMOŽNI GLAGOL AVSTRIJ. PO ROČ AGENCIJA velika LESENA POSODA ORIENTAL MERA 1 J ^7 1 j rrx PLOHA BESED ► 1 I — ANTON DERMOTA VAS PRI MOSKVI STUDENCI KRISTAL BERILA £ / ' • OŠABNOSTI NADUTOSTI X * k ■ \ » / X 1 v 2 NASILSTVO »I m J » IVAN ČARGO MANJKA ŠTUDENTU hrvaSka REVIJA FRANC. LITERAT ŠTUDENTOV IZKAZ PLESNA PRIREDITE! OSLOV GLAS ČE i k SOVJET. POKRAJINA TALI SOVA PIJAČA č J JUŽNI SADEŽ RADON STIL VOJVODINEC ZBIRKA SLIK IN KIP. • LAVONOŽK r—• ZLITINA IZ JEKLA IN NIKLJA J, V POSEBNOST 't Ul AM.PEVEC ( PAT) IZR. PEVKA ( DALIAH) MAŽA ZA ROKE KRAJ V DALMACIJI f — CHARLES PA THE ROAD SESTAVIL' a. Šmid-LEHNER GLASILO Z K J RASTLINA /• FR. Pl S. UEAN-PAUL) RISAL: A.š. PRVO GLASILO PREKMURJA TELOVAD. DRUŠTVO KOMUNIST. PARTIJA AVSTRIJE CELOVŠKO ŠPORT. DRUŠTVO GOLA SLIKA c OSEBNI ZAIMEK KOVINA BARKA PRIPOVED. PESEM KALCIJ SREDNJI ŠPORTNIKI APRIŠKA ANTILOPA ODVIJAŠ 0 —- S STOLP PRI DŽAMIJI Ts EAST E LETOVIŠČE PO D KAVKAZOM 7 - PETELIN STRIC SPOL NADZORNIK TONČEK DEŽMAN 7? v L JAVNIH ZGRADB i A V STAR. RIMU GERMANIJ NATRIJ LUKA V IZRAELU IZDELEK BREZ VREDNOSTI NASELJE ŠTUDENTOV V LJUB. ■ h . ' ž t1^ NAR DOMOVINA • DISEJA — ŠTUDENTI K ALFRED NOBEL BRVARJE VO OROBJE ORGAN VIDA c 1 K 1 S Z1 POBLOŽNIK V SRED. VEKU VRSTA TKANINE "RESEŽNIK 'BRUC' VSAKO LETO ENKRATI 16 BRUC INDUSTRIJSKO PODJETJE JLEKTRONIF LENDAVA Telefon: 75-000 Kdor hoče imeti kvalitetno moko, kruh, bučno in belo jedilno olje, naj si zamenja žitarice in oljarice v zamenjalnicah Elektro-mlina Lendava, kjer lahko kupi vse mlevske izdelke, riž olje in krmila tudi za denar po ugodnih cenah. Poslužujte se zamenjave žitaric za kruh potom obračunskih knjižic. Za kvaliteto in vaše zadovoljstvo bo skrbel Elektromlin Lendava potom zamenjalnic in prodajaln širom Pomurja. Živilski kombinat »Intes« Maribor DE »MLINOPEK« MURSKA SOBOTA nudi potrošnikom širom Pomurja svoje kvalitetne mlevske in pekarske izdelke! Komunalno podjetje Murska Sobota in Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Murska Sobota sporočata, da sta se spojili in 1. 1. 1972 poslujeta pod firmo Podjetje za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Murska Sobota Cenjenim poslovmm strankam se priporočamo s komunalnimi, stanovanjskimi, gradbenimi uslugami in storitvami, z vrtnarskimi in cvetličarskimi proizvodi, kamnoseškimi in cementnimi izdelki ter prodajo gramoza in peska. 17 BRUC Tovarna perila in oblačil Murska Sobota se priporoča s svojimi visokokvalitetnimi izdelki Industrijsko podjetje gradbenega materiala in gradbeništva Lahke montažne gradbene elemente za fasade, parapete in obloge montažnih industrijskih hal, ter notranje pregradne stene. Papirnato satovje različnih dimenzij, uporabno kot sredica pri izdelavi kuhinjskih elementov in vrat. LJUTOMER Ormoška cesta 46, telefon centrala 81-086, 81-088, 81-087 Obisk v Mariboru bo uspešen, če boste obiskali prodajalne ■ Trgovskega podjetja Zlasti še novo in sodobno urejeno blagovnica KVIK 18 BRUC Cenjeni potrošniki! Obiščite največjo tehnično blagovnico severovzhodne Slovenije »DOM TEHNIKE« v Murski Soboti! V blagovnici dobite vse za obrt, hišno rabo, od igle do najzahtevnejšega orodja in stroja, ves gradbeni material, elektroinsta-lacijski material, vodovodni material, ob vsakem času: Vaš obisk pričakuje blagovnica »Dom Tehnike« v Murski Soboti AMD »Stefan Kovac“ Murska Sobota se priporoča z naslednjimi uslugami: — Avto moto društvo »Štefan Kovač« Murska Sobota — servisi za Škodo, Wartburg, Tomos in Trabant — IFA — pralni servis — testirni center — sodobno urejen — popravila in vzdrževanje motornih vozil — Avto šola — izobražuje voznike motornih vozil vseh kategorij — po najnižjih cenah — Prevozništvo — prevozne storitve po dogovoru in na rok — Gradbeni material — pesek-in gramoz vseh granulacij — iz-dobavlja v neomejenih količinah in po konkurenčnih cenah. ZAVAROVALNICA MARIBOR - Maribor se priporoča TRGOVSKO PODJETJE UNIVERZAL LENDAVA vam nudi v svojih prodajalnah bogat asortiman prehrambenega in industrijskega blaga. Cene ugodne. Obiščite nas! »Proizvajamo vse vrste sekir in drugo kovano orodje, odkovke vseh vrst, nerjavečo armaturo za kemično in prehrambeno industrijo ter garniture za avtomobiliste in za reševanje pri elemen-tarnih nesrečah.« • JEKLO tovarna kovanih izdelkov Ruše pri Mariboru ŠAMPANJEC IZ KLETI KMETIJSKEGA KOMBINATA GORNJA RADGONA — NA RAVNI SVETOVNE KVALITETE 19 BRUC Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« Murska Sobota Gozdno gospodarstvo Maribor Z GOZDNIMI OBRATI: S svojimi obrati: — Kmetijstvo Rakičan — Sodelovanje s kmeti — Mesna industrija — Tovarna mlečnega prahu — »Agromerkur« — Gozdno in lesno gospodarstvo — Izvoz — uvoz se priporoča s svojimi kvalitetnimi proizvodi! VINOGRADNIŠKO ŽIVINOREJSKI KOMBINAT LJUTOMER proizvajalec svetovno priznanih vin in prodajalec kmetijskih proizvodov na drobno in debelo. Sedež: Kidričevo naselje, Ljutomer. Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt od Dravi, Maribor, Reka—Pohorje, Slov. Bistrica, Oplotnica, Ptuj in Ormož. OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV in OBRATOM ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI, ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem. L I L E T izdeluje žensko modno obutev in se priporoča s svojimi proda- jalnami v Mariboru, Žalcu, Rijeki, Beogradu, Sisku in Kikindi. tovarna obutve, Maribor 20 . BRUC ==WySAKEM " ^ČASU ‘VEČER AS DOMW Pomurski obrtniki se priporočajo Benko — Modno krojaštvo in kemična čistilnica Gostinsko podjetje Murska Sobota Foto Gerenčer TV—laboratorij, dipl. ing. Žižek Vili Kleparstvo Kerčmar nudi cenjenim gostom topla in hladna jedila, ter priznane in najboljše pijače — tujske sobe. Vsem, ki potrebujejo miru in zdravja priporočamo obisk Moravskih toplic, v bližini Murske Sobote. Gostišče pri Emi Foto Hochstadter Nara — kokta, Meolic Jože Kemična čistilnica in pralnica Žemljič Zoltan Gostišče Izletnik, Rajh Gostišče Vukan Parna pekarna Škraban EN MESEC V MORAVCIH — LETO DNI ZDRAVJA 21 BRUC OBRAT AGROTEHNIKE Murska Sobota, Kroška cesta 50 — Telefon št. 21-321. 21-322 Opravljamo generalna, srednja m tekoča popravila na kmetijski mehanizaciji in motornih vozilih. Izdelujemo kabine jeklene konstrukcije in razne naprave v kovinskem oddelku. Opravljamo terensko servisno službo. Servisi: ITM, ZMAJ, 14 OKTOBAR, STE-YR, FIAT, ZASTAVA, OPEL, DKW, AUDI, IMV, RENAULT, VOLKS-WAGEN, NSU. Tehnični pregledi - prevozništvo. Tovarna umetnih brusov Maribor Proizvajamo vse vrste umetnih brusov za industrijo, obrt in široko potrošnjo na bazi keramične in bakelitne vezi. S svojimi izdelki oskrbujemo domače in tuje potrošnike. Priporočamo svoje kvalitetne izdelke, ki jih prodajamo pod zaščitnim znakom: SWATY SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »Pomurje« Murska Sobota Izvaja vse vrste gradenj, prodaja in gradi stanovanja za tržišče. V obratu opekarne Puconci dobite vse vrste kakovostnih opečnih izdelkov. Krojaštvo, tapetništvo, šivalnica odej, šiviljstvo In kemična čistilnica VREME NI ZANESLJIVO — ZANESLJIV JE INDIP Industrija dežnikov in pletenin INDIP Lendava Poslovno združenje kmetijskih proizvajalcev in predelovalne in- dustrije — Murska Sobota, Borisa Kidriča 3, Jugoslavija EXFDRT-IMPDRT Zdržuje kmetijske organizacije na področju severovzhodne Slovenije Odkupuje kmetijske pridelke Oskrbuje kmetijstvo z opremo in reprodukcijskim materialom 22 BRUC KUPUJTE V TRGOVINAH TRG. PODJETJA VESNA LJUTOMER Projektivni biro se priporoča vsem graditeljem individualnih hiš s tipskimi načrti in nasveti, kakor tudi gospodarskim organizacijam za izdelavo tehnične dokumentacije pri gradnji novih objektov in adaptacije starih. ---------------------------------------------------------------------- » Elektrotehnično podjetje »BLISK« Murska Sobota Lendavska ulica 5 se priporoča s svojimi storitvami in izdelki! Vodovod, centralno gretje, elektroinštalaterstvo, strojna mehanika, livarstvo, kleparstvo, servis. DINOS — LJUBLJANA DINOS PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA 23 BRUC INA NAFTA — LENDAVA Proizvodnja bencina, kurilnih olj, formalina in umetnih smol. Proizvodnja opreme za naftno industrijo. MEHANIKA LENDAVA Industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas BELTINKA TOVARNA PLETENIN BELTINCI Kupujte kvalitetne boby pletenine z oznako »Beltinka«. GROBOVI IN SPOMENIKI Nagrobni napis na zgornji grob BRATJE IN SESTRE TUKAJ PA IZKOPALI SMO TEMNO MRLIŠKO JAMO; V NJO POKOPALI SMO DRUŽBENO NEVARNO, TATVINO IN SLAMO. POČIVA NAJ V MIRU IN ČAKA VSTAJENJA OD MRTVIH! Izdala KšP Ljubljana in Maribor — Glavni urednik in redaktor G, Farkaš — Odgovorni urednik S. Podlesek — Sodelavci: T. Bagar, A. Celec, R. Cipot, M.Ditrich, M. Eržen, G. Farkaš, D. Fujs, L. Horvat, B. Hegeduš, J. Lipič, L. Sočič, Š. Šmid-lehner, J. Šušteršič, Š. Šantavec — Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, Murska Sobota. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA \ v Murski Sobot; <