6 VELIKI INTERVJU
JANEZ HAFNER, AMATERSKI IGRALEC
8 TEMA MESECA ŠOLSKI PREVOZI
23 KULTURA
JANI KOVAČIČ, PESNIK
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
glasilo občine domzale
29. september 2017 | letnik lvii | številka 9 | izdaja kulturni dom franca bernika domZale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
OSNOVNA ŠOLA
PODRUŽNICA
IHAN
Odprtje ene večjih investicij letošnjega šolskega leta
V sredo, 20. septembra 2017, smo bili v Ihanu priča slovesnemu odprtju podružnične osnovne šole v Ihanu in Krajevne knjižnice Ihan.
Natanko eno leto mineva od položitve temeljnega kamna, ki ga je župan Občine Domžale Toni Dragar v družbi direktorja AS PRIMUS Borisa Hribarja in ravnatelja Osnovne šole Domžale Uroša Govca slavnostno odkril. Nova šola bo otrokom olajšala pot v šolo, saj se jim tako ne bo več treba voziti v matično Osnovno šolo Domžale, ta pa bo pridobila nekaj prostora in se tako za nekaj časa izognila prostorski stiski.
AKTUALNO
Svet žuželk
Na Ljubljanski cesti 88 v Domžalah se nahaja zanimiva razstava, na kateri je predstavljenih okrog 50.000 primerkov žuželk iz domačih in eksotičnih krajev. Razstava je nastala pod okriljem Zavoda EGEA, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem ter promocijo narave in naravne dediščine. Že od ustanovitve zavoda so želeli, da bi najširši javnosti predstavili biotsko pestrost žuželk. Ta želja se jim je izpolnila 19. julija letos v Domžalah. Ob tem velja poudariti, da gre za največjo razstavo žuželk v Srednji Evropi. > 15
V Ihanu je zrasel nov prizidek s knjižnico in z zunanjim igriščem. Obnovljena je tudi Šolska ulica, ki pelje mimo šole in zgrajeno avtobusno postajališče. Za potrebe delovanja šole je bila v bližini postavljena tudi nova transformatorska postaja TP Ihan šola in srednjenapetostna povezava iz TP Ihan center. Na podružnično šolo Ihan je vpisanih 213 učencev, od tega je iz matične šole OŠ Domžale odšlo 90 učencev. V pritličju prenovljene šole je svoje prostore dobila tudi nova
ŠPORT
Žiga Ravnikar, lokostrelec
Če kdo dobro pozna streljanje z lokom in vse zakonitosti, povezane s tem športom, je to zagotovo 17-letni Žiga Ravnikar iz Nožic, ki že dobrih deset let trenira v Lokostrelskem klubu Kamnik.Za njim so številna tekmovanja in seveda tudi odmevni rezultati. Počasi se prebija v člansko vrsto, med drugim je vključen tudi v program za olimpijske igre v Tokiu leta 2020. V pogovoru z njim smo izvedeli, da ukvarjanje z lokostrelstvom zahteva tako fizično kot psihično pripravljenost. Svoje pa doda tudi veter, zato je vmes tudi malo matematike. > 27
krajevna knjižnica, ki poleg klasičnega gradiva ponuja tudi pester izbor družabnih iger in didaktičnih igrač, ki si jih uporabniki lahko izposodijo na dom.
Prireditve ob slovesnem odprtju ki jo je vodil Boris Kopitar, so se udeležili župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, direktorica Knjižice Domžale Barbara Zupanc Oberwal-der, ravnatelj OŠ Domžale Uroš Govc, vodja podružnične osnovne šole Ihan Marta Krabonja, častni ob-
čani, občinske svetnice in svetniki ter številni krajani. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Ihan. Za uvod so zapeli državno in šolsko himno ter med programom predstavili recitacije in izrazili svoje misli o novi šoli. Učenka Špela Hribar nas je s pesmijo popeljala v pravljični otroški svet. Naj odprtje pospremimo z besedami ravnatelja OŠ Domžale Uroša Govca: »To ni zaključek razvoja šolstva v Ihanu, to je nov začetek!«
> 2
SODELUJ IN OSVOJI
AS DOMZALE
MOTO CENTER
Domžale z največjim kolesarskim poligonom v Sloveniji
Pumptrack, igrišče za otroke in odrasle, eden redkih poligonov, kjer se lahko preizkušajo tako začetniki, kot trenirajo profesionalci.
Čeprav so nadobudni kolesarji, rol-karji in rolerji že vse poletje pridno uporabljali novo domžalsko pridobitev, pa je bil nov kolesarski poligon uradno v uporabo predan konec avgusta. Pumptrack, kot mu uporabniki rečejo po domače, prinaša svojevrstne izzive za uporabnike, predvsem pa omogoča gibanje brez 'pritiskanja na pedala'. Skladno s strategijo krepitve Zelene osi naše regije je tudi kolesarski poligon Kolovoz', kot so ga poimenovali, našel svoje mesto ob Kamniški Bistrici, na Robbovi ulici na Viru. Poligon je sestavljen iz dveh enot, otroškega in naprednega poligona, z namenom, da se najmlajši in izkušeni uporabniki med seboj ne bodo motili. Da bodo v pogledu na novo domžalsko športno-rekreativno atrakcijo uživali tudi tisti, ki se nanj ne bodo podali, pa je v sklopu investicije urejena tudi okolica.	> 3
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. oktobra 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. oktobra 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 7. decembra 2016, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 6. decembra 2016 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
m
t r:r-f35
TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN

01 724 66 13 / 041 490 260 / www.kont.si
2 | slamnik
AKTUALNO
številka 9 | september 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
ob začetku novega šolskega leta smo pod drobnogled vzeli problematiko šolskih prevozov. Zanimalo nas je, na kakšen način je zagotovljena varna pot v šolo učencem domžalskih šol, kakšno je sodelovanje med Občino Domžale, posameznimi osnovnimi šolami ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale. Šli smo po poteh različnih govoric, mnenj, izkušenj, težav in dobrih praks domžalskih osnovnih šol, da bi preverili, kako ,dobra' je zakonodaja v praksi in kako se v resnici izvaja praksa šolskih prevozov v naši občini. Moramo priznati, da smo naleteli na zanimive situacije, nekatere informacije pa so nas, iskreno, presenetile. Več si lahko preberete v tokratni Temi meseca.
V	Velikem intervjuju smo k pogovoru povabili amaterskega igralca Janeza Hafnerja. Režiser, igralec in recitator po duši, ki je v svojem bogatem življenjskem opusu nanizal prek 560 različnih nastopov in upodobil več kot 80 različnih gledaliških likov, je za svoje obsežno in predano igralsko delo prejel številna priznanja, med drugim Linhartovo priznanje, bronasto in srebrno Kersnikovo priznanje in tudi srebrno priznanje Občine Domžale.
V	Domžalah si lahko v teh dneh ogledate izredno zanimivo razstavo iz sveta žuželk, na kateri je predstavljenih okrog50.000 primerkov žuželk iz domačih in eksotičnih krajev in velja za največjo razstavo žuželk v Srednji Evropi. O razstavi, ki je tudi zelo poučna in vredna ogleda, smo se pogovarjali
s Stanislavom Gombocem, koordinatorjem projekta Svet žuželk.
Ker bomo v oktobru v Domžalah lahko prisluhnili Janiju Kovačiču, enemu najpomembnejših slovenskih kantavtorjev, ter samosvoji, šaljivi skupini Ana Pupedan, vam v kulturnem intervjuju predstavljamo pesnika Besnih pesmi ter se skozi pogovor sprehodili skozi zgodovino njegovega ustvarjalnega življenja. Na športnih straneh je bil naš gost 17-letni lokostrelec Žiga Ravnikar, ki smo ga poimenovali kar Novi Robin Hood iz Nožic.
Želim vam prijetne jesenske dni.
Špela Trškan, odgovorna urednica
V	Ihanu slovesno odprtje podružnične osnovne šole in
krajevne knjižnice
V	Ihanu je zrasel nov prizidek s knjižnico in zunanjim igriščem.
V sredo, 20. septembra 2017, smo bili v Ihanu priča slovesnemu odprtju podružnične osnovne šole v Ihanu, ene večjih investicij letošnjega šolskega leta. Prireditve ob slovesnem odprtju, ki jo je vodil Boris Kopitar, so se udeležili župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, direktorica Knjižice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder, ravnatelj OŠ Domžale Uroš Govc, vodja podružnične osnovne šole Ihan Marta Krabonja, častni občani, občinske svetnice in svetniki ter številni krajani. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Ihan. Za uvod so zapeli državno in šolsko himno in med programom predstavili recitacije ter izrazili svoje misli o novi šoli. Učenka Špela Hribar nas je s pesmijo popeljala v pravljični otroški svet.
Uroš Govc, ravnatelj OŠ Domžale, je zbranim predstavil zgodovino šolstva v Ihanu ter se zahvalil županu in občinski upravi za uspešno izvedbo investicije. Vsem novim šolarjem je zaželel srečno in uspešno šolanje: »To je vaša šola, zato pazite nanjo in imejte primeren od-
Ravnatelj Osnovne šole Domžale, vodja nove podružnične šole, direktorica Knjižnice Domžale in župan Občine Domžale ob slavnostnem prerezu traku
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Tudi učenci so delili svoje misli ob odprtju nove šole.
nos do nje. Želim si, da bi bili tako kot naš župan nekoč ponosni, da ste hodili v ihansko šolo. In verjemite mi, da boste v prihodnosti s ponosom govorili, da ste bili prva generacija v novi šoli. In še nekaj. To ni zaključek razvoja šolstva v Ihanu, to je nov začetek!«
Mag. Barbara Zupanc Oberwal-der, direktorica Knjižnice Domžale, je v svojem govoru izpostavila citat: »Skrivnost je v knjigi. Knjiga je skrivnost. Knjiga kljub vsemu, kar je že bilo povedano, ostaja skrivnost, hkrati pa nam ob branju odkriva in razkriva nove svetove. Svetove domišljije, znanosti, modrosti in spomina.« Med drugim je tudi dejala, da je v Ihanu danes poseben dan. Poleg podružnične šole svoja vrata odpira tudi krajevna knjižnica, ki je nastala kot plod prizadevanj posameznikov in skupin, ki jim branje veliko pomeni: »V knjižnici se bodo ljudje lahko srečevali, izmenjavali mnenja. Nekateri bodo tukaj študirali, drugi le iskali gradivo. Verjamem,
da bo knjižnica postala lokalno središče kulture ter bo zagotavljala temelje za učenje, od najnežnejših otroških let do starosti. Mi se bomo trudili, da bo knjižnica kraj prijaznih ljudi. Prostor, ki bo ponujal sprostitev, druženje in učenje. Prostor, ki bo pomagal ohranjati našo kulturno identiteto in našo kulturno podobo.«
Sledil je govor župana Tonija Dra-garja, ki je tudi sam v otroštvu obiskoval ihansko šolo. »To je velik dan za Ihan. Zelo sem ponosen, da je v Ihanu zrasel takšen šolski kompleks. Danes odpiramo šolo za naše otroke, za našo prihodnost. Investicija je plod dela občinske uprave, mojih sodelavcev v sodelovanju z matično šolo. Prepričan sem, da boste zadovoljni, saj bomo danes, točno eno leto po položitvi temeljnega kamna, slovesno odprli novo podružnično šolo,« je ponosno povedal župan.
Dela sta izvajali podjetji AS Primus, d. o. o., in Riko, d. o. o.
Občina Domžale, Urad Župana
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
aktualno
Slovesno odprtje doma krajanov - gasilskega doma Studenec
Na Studencu, v Krajevni skupnosti Krtina, smo 14. septembra 2017 slovesno odprli nov Dom krajanov -gasilski dom Studenec.
Uvodni pozdrav je pripadal gostitelju, predsedniku Krajevne skupnosti Krtina, Janezu Avscu. Program ob odprtju so popestrili otroci iz vrtca Mavrica, skupina Pikapolonice, pod vodstvom vzgojiteljic Sabine in Sare. Zapeli so pesem Lepši svet in recitirali pesem Pravi prijatelj.
Župan Občine Domžale Toni Dragar se je v svojem govoru lepo zahvalil vsem navzočim in sodelujočim pri gradnji novega doma. »Nova investicija predstavlja še en delček k izpolnitvi vizije, da bi prav vsaka krajevna skupnost dobila svoj prostor za kvalitetno druženje,« je med drugim povedal župan.
Dogajanje na odru so poleg vokalne skupine Dotik popestrili tudi učenci podružnične osnovne šole Krtina, s katero Krajevna skupnost Krtina že
vrsto let odlično sodeluje. Predstavili so se s plesno koreografijo Urca in pesmijo Čokolada. Navdušenja nad novim domom ni mogel skriti niti predstavnik Gasilske zveze Slovenije Alojz Jalovec, ki je domači javnosti namenil nekaj pozdravnih besed. Z govorom je pred slavnostnim prerezom traku novega doma zaključil predsednik PGD Studenec Tomaž Kovač.
Povezovalka prireditve Ana Kovač je k prerezu traku povabila župana Občine Domžale Tonija Dragarja, predsednika KS Krtina Janeza Avsca in predsednika PGD Studenec Tomaža Kovača. Sledila sta predaja ključa in ogled novih prostorov Doma krajanov - gasilskega doma Studenec, ki si jih je prišla ogledati množica krajanov in drugih gostov.
Občina Domžale, Urad župana
Nov dom krajanov - gasilski dom na Studencu
Projekt petih občin Oskrba s pitno vodo uspešno pripeljali
do konca
Projekt Oskrba s pitno vodo, v katerem so sodelovale občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin, se uspešno zaključuje.
V okviru dobrih 11 milijonov evrov vrednega projekta so v sodelujočih občinah zgradili več kot 30 kilometrov novih vodovodnih cevi ter s priklopom dodatnih uporabnikov pripomogli k povečanju kakovosti pitne vode in skrbi za varovanje okolja. Projekt so sofinancirali Kohezijski sklad Evropske unije, Republika Slovenija in sodelujoče občine.
Na novinarski konferenci so župani sodelujočih občin o projektu povedali, da gre za pomemben prispevek h komunalni urejenosti njihovih krajev ter še pomembnejši prispevek k čistejšemu okolju, v katerem živijo. Prav tako so pozdravili uspešno sodelovanje občin pri pridobivanju evropskih sredstev in pri izvedbi projekta, saj ga posamezno najverjetneje ne bi mogli izpeljati v takem obsegu. Čeprav so dela na terenu v posameznih občinah potekala po različnih terminskih načrtih, so bila vsa zaključena v skladu z načrtovanim.
V občini Domžale je novozgrajene-go omrežje dolgo okrog tri kilometre. Po besedah Krištofa Zupančiča z oddelka za investicije, so dela zajemala tudi aktiviranje vodnjakov Č5 in VDG-1 ter novega vodnega vira - vrtine na Kolovcu. Na vodovodni sistem so priključili nove uporabnike, 26.300 prebivalcem pa je zagotovljen varni dostop do ustrezne pitne vode.
Miha Ulčar
Pred tednom otroka
Povabimo sonce v šolo!
Največji kolesarski poligon v Sloveniji
Domžale so bogatejše za nov kolesarski poligon'pumptrack', ki se nahaja na območju športnega parka ob Robbovi ulici na Viru pri Domžalah, ki bo popestril ponudbo rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici in našim najmlajšim kot tudi izkušenim posameznikom ponudil novo obliko sprostitve na prostem.
Omenjeni poligon, ki ima tri proge, poleg največjega fiksnega stojita še otroški in naravni poligon, ki se bo dopolnjeval in spreminjal, je tudi največji kolesarski poligon v Sloveniji.
Kolovoz, kot so poimenovali nov kolesarski poligon, so uradno odprli in predali svojemu namenu 30. avgusta 2017. Odprtja so se poleg številnih rekreativnih kolesarjev vseh starosti ter članov Športnega društva Energija udeležili tudi župan Toni Dragar, podž-upanja mag. Renata Kosec, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič, častni občan dr. Miroslav Stiplovšek ter nekatere svetnice in svetniki Občine Domžale. Prireditev je povezoval stari znanec najrazličnejših gorsko-kolesarskih prireditev v Sloveniji Andrej Dekleva.
Župan Toni Dragar je povedal, da se ob zeleni osi Kamniške Bistrice dogaja marsikaj, ta pumptrack pa je po njegovih besedah nekaj posebnega. »Veseli me, da ta poligon zdaj uradno prehaja v uporabo. Vsem uporabnikom želim predvsem varno vožnjo.«
»Dobili smo še en prostor za prosto-časno športno-rekreativno dejavnost in to je tisto, kar me veseli, saj sledimo strategiji Občine Domžale na področju športa, se pravi odpiranju novih športnih objektov, tudi na pobudo določenih občank in občanov, ki so pozorni na to, kaj ljudje potrebujejo,« je v svojem govoru dejal direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič. Med drugim je tudi opozoril, da je treba upošte-
vati pravila, saj lahko poligon postane nevaren ob nepravilni uporabi: »Zato vas že danes pozivam, da se z objektom postopoma spoznate in bodite pozorni drug na drugega. Naj bo to objekt druženja, sodelovanja in pozornosti drug do drugega.« Zahvalil se je Občini Domžale za izpeljani projekt, Športnemu društvu Energija ter svojim sodelavcem na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale.
Kolesarji boste lahko na poligonu izboljšali koordinacijo gibanja na kolesu, pridobili na kondiciji in se hkrati še zabavali. Kot so nam povedali na Občini Domžale, je poligon ločen na dve enoti: na otroški in napredni poligon z namenom, da se otroci in izkušeni uporabniki med seboj ne motijo. Poleg tega so v sklopu investicije tudi uredili oko-
Naši otroci, ki jim želimo zagotoviti enake pogoje za razvoj in prijetno preživljanje otroštva, že mesec dni pridno obiskujejo šolske klopi, v katerih jim želimo veliko novih znanj pa tudi veliko prijetnih trenutkov. Med počitnicami je ZPM Domžale pripravila letovanje v domžalskem domu na Krku za blizu 100 otrok ter zlasti otrokom iz socialno ogroženih družin in tistim z zdravstvenimi težavami, ob pomoči sponzorjev in donatorjev, omogočila ugodnejše letovanje, mnogi izmed njih so deset dni na morju preživeli tudi brezplačno. Pred koncem počitnic je ZPM Domžale skupaj z Osnov-
dnu otroka, povezuje z vrtci in s šolami. Predstavljamo program Tedna otroka na našem območju in vabimo vse otroke ter njihove starše, da se aktivnosti udeležijo v čim večjem številu. Ob tem pa še iskrena želja predsednice ZPM Domžale Eme Škrjanc Ogorevc: »Potrudimo se, vsi skupaj, da bo prihodnost vseh naših otrok svetla!«
Program ZPM Domžale v Tednu otrok: Po dogovoru bo delegate vseh osnovnih šol sprejel župan Toni Dragar ter se z njimi pogovoril o njihovih pogledih na občino Domžale. Zveza prijateljev mladine bo v sodelovanju s Knjižnico Domžale, ki se ji iskreno zahvalju-
no šolo Rodica poskrbela tudi za varstvo otrok in se ob tej priložnosti šoli iskreno zahvaljuje za pomoč.
Začetek jeseni prinaša tudi tradicionalni Teden otroka, ki se vsak prvi ponedeljek v oktobru začenja z Mednarodnim otroškim dnevom. Teden otroka bo potekal od 2. do 8. oktobra. Osrednja tema bo Povabimo sonce v šolo. Kot je zapisala Zveza prijateljev mladine Slovenije, bo letošnji teden osredotočen na 'radovedno' šolo, veselje do novega, odprtega in uporabnega znanja, svetle prihodnosti. Otroci in mladi si želijo inova-tivnejšega, ustvarjalnejšega učenja in razmišljanja. V Tednu otroka po vsem svetu organizirajo različne prostočasne in razvedrilne programe za otroke.
Tudi Zveza prijateljev mladine Domžale Tednu otroka namenja posebno skrb in se pri aktivnostih, pa ne le v Te-
je za sodelovanje, pripravila ustvarjalne delavnice, kjer bodo otroci ustvarjali iz jesenskih plodov in listja ter gline. ZPM Domžale v sodelovanju z glasbenima šolama Domžale in Kamnik pripravlja za najmlajše ogled glasbeno baletne predstave, njim bo namenjena tudi sobotna matineja Miška išče nov dan, učenci in učenke druge in tretje triade pa si bodo lahko ogledali film Košarkar naj bo!. Vse predstave bodo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Dobrodošli!
Pa še ena razveseljiva novica: Večji kozmetični salon iz Domžal bo v oktobru pripravil dobrodelno prireditev, katere izkupiček bo namenjene Zvezi prijateljev mladine Domžale - otrokom iz socialno ogroženih družin. Hvala!
Vera Vojska FOTO:STEVE Mcgrath
lico: dostopno pot, naravno pot in urbano opremo. V neposredni bližini kolesarskega poligona bodo postavili tudi ograjeni pasji park, in tako uredili primeren prostor, kjer bodo lahko lastniki spustili svoje pse, da se prosto gibljejo.
Vrednost celotne investicije znaša 50.000 evrov. Izvajalec je bil LAVACO, d. o. o., Ljubljana v sodelovanju z Zavodom Aliansa, nadzor je izvajalo podjetje DSN, d. o. o., Skaručna. Zasluga za končno podobo naravnega poligona gre ŠD Energija iz Domžal.
Vsem uporabnikom želimo predvsem varno vožnjo, upoštevanje pravil in veliko veselja pri uporabi rekvizitov na poligonu.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE
Program
v TEDNU OTROKA
(2. do 10. oktober 2017)
Osrednja tema POVABIMO SONCE V ŠOLO
Sreda, 4. oktober 2017, ob 11.uri
Sprejem pri županu Občine Domžale
KNJIŽNICA DOMŽALE Sreda, 4. oktober 2017, od 16. do 18. ure
Ustvarjalne delavnice - otroci bodo ustvarjali zanimive jesenske aranžmaje in uporabno okrasje za dom iz jesenskih plodov in drugo. Vabimo otroke od 3. do 10. leta starosti.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Sreda, 4. oktober 2017, ob 18. uri
MIŠKA SI POIŠČE DOM - glasbeno-plesna pravljica v izvedbi Glasbene šole Domžale in Glasbene šole Kamnik
Petek, 6. oktober 2017, ob 18. uri -KOŠARKAR NAJ BO! Mladinski film o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti, ki v košarki najde svojo priložnost.
Sobota, 7. oktober 2017, ob 10. uri Sobotna otroška matineja
DIČI, DIČA!
Lutkovna predstava - kolaž otroške poezije Otona Župančiča v sodobni in sveži glasbeni preobleki. Lutke Fru-fru
Brezplačne vstopnice lahko rezervirate in prevzamete pri blagajni KD Franca Bernika Domžale.
Veselimo se druženja z vami!
Zveza prijateljev mladine Domžale
4 | slamnik
številka 9 | september 2017 | LETNIK Lvil
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
S skupnimi močmi za dober namen
Mesec, ki se ravnokar izteka, nam bo za vedno ostal v lepem spominu. Še vedno odmeva slovenska zmaga na evropskem košarkarskem prvenstvu. Veličastne predstave košarkarjev, navijaška mrzlica vseh nas in občutek, da smo vsi eno, nas je zaznamovalo in grelo v srcih. Še dobro, da pridejo športni dogodki, ki nas povežejo, nas naredijo velike in ponosne. Želeli bi si čim več podobnih dogodkov, da bi se zavedali, kako mogočni smo lahko, ko smo eno.
Pred vrati mesec pa je že oktober in z njim koledarska jesen, ki na začetku prinaša nekaj dobrodelnega. Če september prepoznamo kot mesec, ko poudarjamo varnost v prometu, pa oktobra poudarjamo požarno varnost. Gasilci v Sloveniji sicer lahko praznujejo kar dvakrat - 4. maja, ko je praznik sv. Florjana, njihovega zaščitnika in mednaroden dan gasilcev, ter 8. junija, ko je svetovni dan gasilcev. Pa vendar je oktober posvečen prav njim, njihovem trudu in požrtvovalnosti ter predvsem trdemu in nevarnemu delu, ki ga opravljajo.
V naši občini že od nekdaj podpiramo gasilce, pa naj bo to z delovanjem v njihovih društvih, z občinskim financiranjem njihovih dejavnosti ali pa navsezadnje tudi z obiski veselic. Že vrsto let pa za gasilce v Domžalah oktobra organiziramo dobrodelni koncert, letos že osmi po vrsti, ki bo 5. oktobra v Športni dvorani Domžale. Gre za dvojno dobrodelnost - zbirali bomo namreč dobrodelne prispevke za ljudi, ki dobrodelno opravljajo težaško gasilsko. Gasilci so kot športniki in navijači, za uspeh je treba stopiti skupaj ter družno pokazati voljo in moč. Naj jim zato vsi skupaj zakliče-mo: Na pomoč!
Novo šolsko leto - nov začetek
V klopi domžalskih osnovnih šol je to šolsko leto sedlo 482 prvošolčkov, ki sta jim varno pot v šolo in uspešno novo šolsko leto 2017/2018 zaželela tudi župan Občine Domžale Toni Dragar in podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec.
Na novi podružnični Osnovni šoli Ihan je prvošolčke in ostale učence pozdravil župan Toni Dragar. Družbo mu je delala tudi maskota občine Domžale hrošček Simon. Na Osnovni šoli Dragomelj je prvošolčke obiskala podžupanja mag. Renata Kosec, ki je v uvodnem nagovoru prvošolčkom zaželela polno prijetnih trenutkov in veliko uspehov na njihovi novi življenjski poti. Ravnatelj Peter Jerina je prvošolcem zaželel, da bi se v šoli prijetno počutili in jo radi obiskovali. Obiska podžupanje so bili deležni tudi na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah, kjer je občina med poletjem zaključila energetsko sanacijo šole. Šolarji začenjajo novo šolsko leto v povsem novi zunanji podobi šole. Ravnateljica Petra Korošec je prvošolce pozdravila in jih nagovorila z besedami: »Pa ste končno postali čisto pravi učenci Osnovne šole Venclja Perka. Z današnjim dnem se za vas začenja čisto nova in zanimiva pot, pot šolanja.« Podžupanja mag. Renata Kosec je s prvošolci delila tudi svojo prvošolsko izkušnjo, saj je tudi sama pred leti s starši sedela v istem prostoru, kjer smo danes. »Prišli ste v zelo varno okolje, zato dragi otroci, vam želim, da bi se dobro počutili in imeli lepo,« je zaključila podžupanja. Učence je navdušila čudovita predstava babice PRA, ki je otroke ob prvem šolskem dnevu sprostila in spodbudila, da so se v zgodbo vživeli in odlično sodelovali.
Župan Toni Dragar je na prvi šolski dan obiskal 103 prvošolčke na
Podžupanja mag. Renata Kosec ob obisku prvošolčkov v Osnovni šoli Domžale
Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, kjer v letošnjem šolskem letu poteka gradnja prizidka in prenova kuhinje. Učencem je zaželel prijeten in uspešen začetek novega šolskega leta, še posebej prvošolčkom, ki so prvič pre-
stopili šolski prag in se prvič srečujejo s šolskimi obveznostmi. »Drage učenke in učenci. Želim vam prav poseben prvi šolski dan in uspešno šolsko leto. Potrudite se, saj se nam z vsakim novim znanjem odpirajo nova ob-
zorja, polna dogodivščin in zanimivih zgodb,« je otroke nagovoril župan Toni Dragar in posebej poudaril, naj otroci varno stopajo po šolski poti.
Občina Domžale, Urad župana
Tiskovna konferenca mladih gasilcev na 19. taboru gasilske mladine Gasilske zveze Domžale
Zadnje počitniške dni so se mladi gasilci tako kot vsako leto tudi letos izobraževali in usposabljali na taboru mladih gasilcev le, da so letos spremenili lokacijo in je tabor potekal v Radencih, v idiličnem kraju ob reki Kolpi.
Od 24. do 29. avgusta 2017 se je 50 mladih gasilcev iz domžalskih prostovoljnih društev zbralo na 19. gasilskem taboru v idilični pokrajini ob reki Kolpi. Mlade gasilce je tudi letos razveselil obisk iz domače občine. Obiskali so jih župan Toni Dragar, podžupanja mag. Renata Kosec, poveljnik občin-
skega štaba Civilne zaščite Marko Žagar in namestnik poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite Peter Gubanc.
Dan prej se je dneva odprtih vrat, ki je bil na programu v nedeljo, 27. avgusta 2017, udeležilo veliko število staršev in sorodnikov mladih gasilcev. Mentorji, med katerimi je bilo letos kar šest de-
klet, so poskrbeli, da so otroci prijetno preživeli taborni teden. Spoznavali so različne gasilske veščine in preventivo, uživali v športnih aktivnostih in izletih, tudi kopali so se v reki Kolpi.
Gostje so otrokom pripravili delavnico, in sicer malo tiskovno konferenco, tema katere je bil primer požara v
stolpnici na Ulici Matije Tomca 2. Prav vsi so uspešno opravili malo šolo kriznega komuniciranja v Radencih ob Kolpi. Gostje so pohvalili gasilski tabor in vse sodelujoče ter poudarili pomembnost vključevanja mladih v tovrstna društva.
Občina Domžale, Urad župana
Župan Toni Dragar
Veselo v Radence na tabor juhej, v prelepe ravnine prišli smo ojej.
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ŽUPANA
Nova pravljica za širjenje zadovoljstva v domžalskem prostoru
Konec letošnjega poletja smo z izidom knjige uspešno zaključili projekt Hrošček Simon širi zadovoljstvo.
Občinske investicije
Na Občini Domžale se zavedamo, da je potreben temeljit premislek, kam in kdaj investirati. Demografske študije za našo občino namreč kažejo, da bo v bodoče manj otrok in več starostnikov. V nadaljnjih letih se bomo tako res srečali z napolnjenimi šola-
tnih mesecih. Izvaja se nadzidava dela jugozahodnega prizidka v enakem rastru in tlorisu, kot so izvedene že štiri učilnice v pritličnem delu. Nastali bodo štirje novi oddelki in kuhinja. V bližini šole je na novo urejen pločnik na Pelechovi cesti, ki bo
vanja z zamenjavo starih radiatorjev, poskrbelo se je tudi za prezračevanje telovadnice. Skladišče opreme se je preselilo v prostor, ki je bil do sedaj namenjen šolskemu skladišču, dosedanji prostor za opremo pa je po prenovi namenjen za nekakšno malo
Na kolesu sreče so mnogi otroci zavrteli pravo številko in prejeli novo pravljico. Veselje otrok ob tem je bilo nepopisano.
Namen naše nove pravljice je, da domžalski otroci že v zgodnjih letih spoznajo hroščka Simona in skupaj z njim raziskujejo naš kraj. Knjigo, ki nosi še druga sporočila, so letos prejeli vsi domžalski prvošolčki, javnosti pa smo jo predstavili v petek, 8. septembra 2017, v Češmi-novem parku.
Že pred predstavitvijo je bilo na ploščadi zelo veselo, še posebej glasno je bilo pred kolesom sreče, kjer so si otroci z vrtenjem lahko pridobili različne zanimive nagrade, od katerih je bila seveda najbolj zaželena prav nova knjiga.
Na začetku je vse zbrane pozdravila moderatorka Špela Šebenik in kot prvo k pogovoru povabila idejno vodjo projekta Andrejo Pogačnik Jarc, ki je obiskovalcem zaupala potek nastanka maskote hroščka Simona še iz časov, ko je bila podžupanja Občine Domžale. Obiskovalce je pozdravila tudi podžupa-nja Občine Domžale mag. Renata Kosec in jim zaupala, da je hrošček Simon postal znan že širšemu krogu občanov, še bolj pa navdušuje otroke s pojavljanjem na raznih prireditvah po Domžalah in okolici. O nastanku pravljice je spregovorila avtorica Nina Mav Hrovat, ki je povedala, kako je potrebovala kar
nekaj časa, da je zapisala to lepo pravljico o hroščku Simonu in kako umestiti hroščka v okolje Domžal. Ilustra-torka Marta Bartolj je predstavila svoje risbe, ki krasijo knjigo in pobarvan-ko. Nekaj besed o sodelovanju med naročnikom, avtorico in založbo, izdelavi in vezavi knjige pa je pripadlo Ireni Miš Svoljšak iz Založbe Miš. Avtorica nove skladbe Bernarda Rakar je izdala, kako je nastala pesmica in glasbena podlaga o hroščku Simonu, ki so jo obiskovalci ob koncu programa tudi videli in slišali, saj so jim učenci iz različnih šol skupaj s plesno skupino Miki tudi zapeli in zaplesali. Ob koncu je podžupa-nja mag. Renata Kosec v imenu Občine Domžale slavnostno izročila pravljice predstavnicam okoliških knjižnic, osnovnim šolam in vrtcem.
Otroci, ki so si s kolesom sreče priigrali knjigo ali pobarvanko, so bili po končanem dogodku deležni tudi avto-grama avtorice in ilustratorke v knjigo. Na paviljonu so si obiskovalci lahko ogledali tudi bogato zbirko ilustracij o hroščku Simonu, ki so jih narisali otroci iz vrtca Domžale in vrtca Urša.
Urad župana, Občina Domžale Foto: Karin Božič
Kettejeva ulica na Rodici
mi, vendar naj bi se to postopoma umirilo, in če v bodoče ne želimo praznih stavb, ki se jih ne bo dalo preurediti v drugačne namene, potrebujemo poglobljen premislek in analizo, kaj in kam naprej. Gre za dolgoročne investicije z načrtovanjem današnjih potreb ter potreb naše skupne daljne prihodnosti. V sredo, 20. septembra 2017, smo v Ihanu slovesno odprli podružnično osnovno šolo, na katero je vpisanih 213 učencev, od tega je iz matične šole Osnovne šole Domžale odšlo 90 učencev. V Preserjah pri Radomljah trenutno poteka prenova osnovne šole, ki je letos posedla v šolske klopi kar 103 prvošolčke. Za projekt je namenjenih 1,3 milijona evrov. Z gradnjo smo začeli v pole-
tako šolarjem omogočil varnejšo pot v šolo in domov. Zaključili smo tudi z energetsko sanacijo Osnovne šole Venclja Perka, s celostno ureditvijo njene okolice nadaljujemo v prihodnjem letu. V novem šolskem letu je učencem v Osnovni šoli Dob na uporabo tudi popolnoma prenovljena notranjost telovadnice. Izvedena je bila hidroizolacija, položen parket in montirana oprema telovadnice. Prenova je zajemala celovito ureditev notranjosti telovadnice: položil se je nov leseni športni tlak, zamenjala se je dotrajana športna oprema kot so koši, plezala in druga fiksna športna oprema. Temu se je prilagodilo nove razvode električnih instalacij, obnovil se je obstoječi sistem ogre-
telovadnico z mizo za namizni tenis ter telovadno kletko. V telovadnici se je namestila tudi pregradna zavesa. Dela je izvajalo podjetje LESNINA MG OPREMA d.d., pogodbena vrednost del je znašala 295.610,72 evrov.
Končali smo s prenovo Kettejeve ulice na Rodici in Šolske ulice v Dobu ter Slomškove ulice v Grobljah. Prav tako se zaključuje rekonstrukcija ceste Žiče-Rova. V Preserjah pri Radomljah bo s koncem septembra do sredine oktobra, predvidoma do 18. oktobra 2017, vzpostavljena popolna zapora Pelechove ceste. Obvozi bodo urejeni in označeni. Občanke in občane prosimo za razumevanje.
Občina Domžale, Urad župana
Telovadimo v Piranu
V soboto, 2. septembra 2017, je na Tartinijevem trgu v Piranu potekala prireditev Telovadimo v Piranu - 9. vseslovensko srečanje skupin Šole zdravja.
Glavni gostitelj dopoldanske prireditve Telovadimo v Piranu je bil župan Občine Piran Peter Bossman. Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, kjer so se ob 8.15 zjutraj s tisočimi gibi poklonili vseslovenskemu oranžnemu Društvu Šola zdravja. Dobro zastopani so bili tudi člani Šole zdravja iz Domžal. Telovadbo 1000 gibov je vodil Nikolay Grishin, idejni vodja in ustanovitelj društva Šola zdravja. Na Tartinijevem trgu je vse zbrane telovadce v oranžnih majicah iz vse Slovenije navdušila akrobatska-plesna skupina Flip iz Pirana.
Občina Domžale, Urad župana
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Pobrodošli
1/
Predstavitev slovenskih pokrajin z običaji, kulinariko, kulturo...
VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bo!
sobota • 14. oktober OBČINA LUKOVICA SE PREDSTAVI
sobota • 21. oktober SLOVENSKI ORGLIČARJI NA PLAČ
Vseslovensko srečanje članov društva Šola zdravja
6 | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
VELIKI INTERVJU
TO SO BILI LEPI ČASI
JANEZ HAFNER - OB 75. OBLETNICI AMATERSKEGA IGRALCA
Režiser, igralec in recitator po duši, ki je v svojem bogatem življenjskem opusu nanizal prek 560 različnih nastopov in upodobil več kot 80 različnih gledaliških likov.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Prvič je igral pri 7. letih in vse življenje posvetil amaterskemu gledališču in igri. Več kot 65 let je preživel na odrskih deskah številnih kulturnih domov domžalsko-kamniškega območja in tudi širše.
Za svoje obsežno in predano igralsko delo je prejel številna priznanja, med drugim Linhartovo priznanje, bronasto in srebrno Kersnikovo priznanje in tudi srebrno priznanje Občine Domžale. Predvsem so najpomembnejši priznanje in pohvala ter hvaležnost vseh, ki jih je tolikokrat razveselil in nasmejal s svojimi nepozabnimi liki.
Pšata, kraj nesrečnega imena. Zakaj?
Do 7. leta sem živel v Sneberjah, oče je bil zidar, ki ga kultura ni zanimala, igralske talente pa sem podedoval po mami, tudi amaterski igralki, ki sem ji za ta dar res hvaležen, kar sem ji priznal tudi v poslovilnem govoru ob njenem slovesu. Pozneje sem se preselil k stari mami in teti na Pšato, saj so starši tam načrtovali gradnjo hiše. Tako sem med tednom živel pri teti, ki ni bila nič kaj prijazna, za vikende pa 'zbežal' nazaj k staršem. V Dra-gomlju sem dokončal osnovno šolo in ker nisem izhajal iz kmečke družine, sem kar malo izstopal v okolju, saj sem imel več prostega časa in mnogokrat so me gledali po strani, saj so vsi drugi morali predvsem delati doma na kmetijah. Prvič pa sem se tu srečal s kulturnim življenjem, v kraju je delovalo zelo aktivno kulturno društvo Otona Župančiča. Vsako leto smo pripravili tudi po dve gledališki premieri. Žal v kraju niso znali držati skupaj in tako nikoli nismo prišli do svoje dvorane, pač pa smo gostovali v kulturnem domu v Šentjakobu. Kot sedemle-tnik sem prvič zaigral v predstavi Prišla bo pomlad pri režiserju Francu Ur-bančiču, ki je bil aktiven na različnih področjih. To je bila kar zahtevna vloga, precej teksta in tudi peti sem moral. Še anekdota: na predstavi, ko smo gostovali v Trzinu, sem se poškodoval in se nasadil na žebelj pri stolu. Namesto malice me je oče s kolesom od-
peljal na ljubljansko urgenco. Zelo dobro se spomnim tudi predstave Divji lovec, saj nam je zanjo Zajčeva mama posodila tricikel, da sem šel lahko v ljubljanski prosvetni servis po kostume - a spet sem imel nesrečo, saj sem z vsemi kostumi in rekviziti padel na Šmartinski, in komaj sem uspel 'rešiti' sablje, ki so mi jih hoteli ukrasti otroci. Bili smo zelo aktivna gledališka generacija, sam sem tam odigral okoli 15 različnih predstav, veliko smo tudi gostovali od Šentvida, Lukovice, Trzina, Grobelj do Zadobrove. Na gostovanja smo se vozili s kolesi, včasih pa nas je peljal Janežičev Zdravc. Na Pšati, ki mi žal ni ostala v najlepšem spominu, sem tako živel do vojaščine. Med do-
pustom sem se poročil, po vrnitvi pa se dokončno odselil.
Namesto igralske ste se morali odločiti za povsem drugačno poklicno pot, pa vendarle je bilo vaše življenje vedno prepletena tudi z igralstvom?
Rad bi postal poklicni igralec, a to je bilo v tistih časih v mojem okolju bogokletno. Tako sem se po očetovi želji usmeril v poklic tapetnika oblazinjenega pohištva, ob delu sem pozneje končal še srednjo tekstilno šolo. Najprej sem delal v Zavodu za zaposlovanje invalidnih oseb na Homcu (z imenom Zlato polje) in tam sem postal prvič tudi sindikalni predsednik - vedno
sem bil po duši tudi sindikalist -, in to kar uspešen, saj mi je po pisni pritožbi v Ljubljani uspelo izboriti izplačilo 13. plače. Pozneje sem sindikalno 'kariero' nadaljeval tudi v tovarni Induplati, bil pa sem tudi predsednik sindikata tekstilne in usnjarske industrije Dom-žale-Kamnik, pa tudi v branžni organizaciji na republiški ravni. Službeno sem obiskoval direktorje večjih podjetij in zbiral denar za invalide. Potem sem nekaj let delal v tapetniški delavnici na Duplici v Stolu. Na mojo srečo so imeli v podjetju aktivno gledališko skupino, in tam sem na pobudo mojega predhodnika Štebeta iz Komende poprijel tudi za režiserko delo, nastale so štiri predstave, v katerih sem odigral tudi glavne vloge: Noč v plamenih, Bele vrtnice, Dve nevesti in Kr-čmarica Mirandolina. Najvišja kamniška občinska struktura, s predsednikom SZDL Francem Sveteljem in 'županom' Gobcem na čelu, nas je zelo podpirala, zagotavljali so nam dobre pogoje za delo in tudi prevoze na gostovanja. Veliko smo igrali doma na Duplici, pa po Štajerskem od Bočne, Mozirja, Gornjega Grada, Nove Štifte ... Po dve predstavi v enem popoldnevu, bilo je ogromno obiskovalcev . Bom povedal anekdoto iz tega obdobja: po predstavi smo imeli v gostilni Pri orlu večerjo, naši fantje so se zaradi deklet stepli s Stranjani, in nekako so razbili šipo na vratih. Lastnica ni hotela po-streči večerje, pač pa je hotela najprej denar za škodo in poklicala policijo. Prišel je policaj tovariš Hrast: vse udeležence nas je zbral in predlagal, da skupaj zaplešemo ob harmoniki, sam pa je nastavil svojo 'šapko', v kateri smo skupaj zbirali denar za novo šipo. To je bila res 'ljudska' milica. Še ena zanimivost, tu na Duplici sem učil prvih gledaliških korakov Franca Pesto-tnika- Podokničarja, saj so takrat stanovali v kulturnem domu.
V gospodarsko cvetočem obdobju domžalskega gospodarstva je vladala parola: dedek Mraz v vsako vas. In smo gostovali okoli, skupaj z igrico, ki so jo pripravile mlade bodoče vzgojiteljice, po krajevnih skupnostih in tovarnah. Sem pa ob tem tudi doživel veliko 'preobrazbo'. Do takrat sem vse to delal prostovoljno in brezplačno. Ob tej akciji pa so me kot najstarejšega določili za mentorja vseh dedkov Mrazov in tako sem to vlogo učil tudi pokojnega 'mladinca' Zvoneta Slovnika, poznejšega 'izvršnika' Jožeta Leniča in zdajšnjega župana Tonija Dragarja. Prav ti so me podučili, da bi moral za to kaj zaslužiti: češ, da nisi nič vreden, če se sam ne ceniš.
CEL DAN KUHA ZA VASI
Od 16. ure dalje nastop skupine VASO & D PLEJBEKS
7. oktobra 2017 10. ure dalje
občina DOMŽALB

Tržni prostor
Domžale
LETNIK LvII I sEpTEMBER 2ol7 I šTEvILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I 7
VELIKI INTERVJU
Kako je potekala potem vaša življenjska in igralska pot?
Večino delovne dobe, vse do upokojitve, sem potem delal v tovarni Indu-plati Jarše, bil sem obratovodja enote v Radomljah, kjer smo šivali cerade in večje šotore. Hišo pa sem si z družino zgradil v Preserjah in se vanjo vselil leta 1967. Priznam, nisem je želel zgraditi na Pšati, čeprav sem imel tam domačo zemljo, saj se tam nisem znašel ne med ljudmi ne v kraju. Svoje kulturno življenje sem v tistem obdobju preživel kar 20 let v mengeškem kulturnem društvu Svoboda. Z njimi sem odigral več kot 30 iger. Iz tistega časa sem najbolj ponosen na lik poštarja v Sivčevi igri Ljubezen, ljubezen, ki so jo pozneje igrali v Šentjakobskem gledališču kot Disko pod vaško lipo. Skupaj z vaško opravljivko sva naredila nepozabno in zabavno vlogo. Vmes sem se priključil Foto kino klubu Mavrica in vodil dramsko sekcijo, ki je bila potrebna, saj so snemali številne igrane filme in pobrali na takratnih jugoslovanskih festivalih mnoge nagrade. Med drugim se spomnim filma režiserja Janeza Kosmača Viva avantura, kjer sva bila z zlatim priznanjem nagrajena s soigralcem Matijo Kosmačem in v katerem sva se vozila z 'bovhco' po raznih družabnih prizoriščih do zaključka za šankom v Mengšu. Z Mavrico smo pripravili tudi dve odrski predstavi, med drugim Nušicevo Gospo ministrico. Za novoletne sprejeme z dedkom Mrazom smo naštudirali igrico o toženem volku in veliko gostovali ter dobro zaslužili. Štiri predstave sem odigral tudi v Tunjicah, vmes je bilo tudi šestletno obdobje ob prebujenju gledališkega življenja na Viru, ki so ga začeli Sušnikovi in Zajčevi, režirala pa sta Evstahij Moder in Milan Stante, ki je pozneje vodil Šentjakobsko gledališče. V Lukovici sem pred 1500 obiskovalci igral na prostem župnika tudi v Kotnikovi igri o rokovnjačih. Prav tako sem šest sezon igral predstave tudi na grobeljskem odru. Zelo v lepem spominu mi je ostala tudi študijska predstava Mihael Kolhas pod režijskim vodstvom Petra Militarova, kjer smo se zbrali igralci iz celotne občine Domžale in jo odigrali na trzinskem odru.
Veliko ste igrali v Domžalah in na Studencu?
Pred približno 30 leti me je Pavel Pevec nagovoril za sodelovanje pri Češpljevem drevoredu, gledališki skupini Kulturnega društva Domžale, kjer sem v igri Pomladni kabaret igral Napoleona, s katero smo bili najboljša amaterska skupina v takrat še skupni državi Jugoslaviji. Dvanajst let sem igral tudi v KUD Mirana Jarca. Tu sem odigral tudi svojo zadnjo predstavo Pod svobodnim soncem, ki jo je reži-ral Lojze Stražar. To je bilo že drugič, da sem igral v tej predstavi, prvič sem igral poglavarja Anta Volka in smo z Mengšani pod režijskim vodstvom Fu-rijana gostovali tudi na Studencu, in je bilo še vse zelo skromno. Z igranjem sem zaključil, ker sem se sam odločil, da je dovolj in mi je zmanjkovalo časa za vse drugo. Seveda pa sem zelo rad tudi recitiral, na borčevskih proslavah - ni ga spomenika, kjer ne bi nastopil. Napisal in prebral sem tudi več kot 200 poslovilnih govorov, za mnoge prijatelje, znance, soigralce, sodelavce ...
Med vašimi najbolj znanimi amaterskimi vlogami sta tudi dedek Mraz in pozneje Božiček...
Res je, doslej sem kar 54 let v decembru razveseljeval otroke. Prvič sem zaigral za otroke mengeškega INCE in tamkajšnjo osnovno šolo. Pozneje se je to razširilo skoraj na vse vrtce in šole v nekdanji domžalski občini, pa tudi v Kamniku, v trgovinah Mercator-ja so me angažirali, predvsem za območje Ljubljane. V gospodarsko cvetočem obdobju domžalskega gospodarstva je vladala parola: dedek Mraz v vsako vas. In smo gostovali okoli, skupaj z igrico, ki so jo pripravile mlade bodoče vzgojiteljice, po krajevnih skupnostih in tovarnah. Sem pa ob tem tudi doživel veliko 'preobrazbo'. Do
takrat sem vse to delal prostovoljno in brezplačno. Ob tej akciji pa so me kot najstarejšega določili za mentorja vseh dedkov Mrazov in tako sem to vlogo učil tudi pokojnega 'mladinca' Zvoneta Slovnika, poznejšega 'izvršni-ka' Jožeta Leniča in zdajšnjega župana Tonija Dragarja. Prav ti so me podučili, da bi moral za to kaj zaslužiti: češ, da nisi nič vreden, če se sam ne ceniš.
Kako pa so nastali in se oblikovali vaši nepozabni liki župnika, Trdine, Krjavlja, Abrahama?
Več je likov, ki sem jih razvil: eden takšnih je lik župnika, ki je zrasel iz ene od predstav, ki smo jo igrali v Tunji-cah, in kjer sem zaigral pisatelja in župnika Finžgarja. Več let sem kot župnik sodeloval tudi pri virski pustni sekciji. Pozneje sem ga preobrazil v lik Trubarja, delno pa tudi v Abrahama. Za Mengšane sem naštudiral lik pisatelja Janeza Trdine in grofa Menga, za Kamničane pa Rudolfa Maistra. Seveda pa je temeljni lik, ki ga imam naj-
zabave, smo bili zelo popularni, ljudje so radi prihajali na naše predstave, to jim je prinašalo kulturno druženje in obenem uživanje. V ljudeh je bilo zaznati veliko potrebo po kulturi in ustvarjali smo jo skupaj. S tem sem imel res veliko zadovoljstva, nikoli mi ni bilo dolgčas. Nič mi ni bilo odveč, to sem vedno delal z veseljem in obiljem zadovoljstva. Mnogi so me tako spoznali, zlasti po likih župnika in Krjavlja. Najrajši sem igral komične like, zelo pa sem užival tudi pri recitacijah, še posebej sem imel rad Ka-juha. Z veliko odgovornosti do pesnikov. Tudi sam sem napisal partizansko pesem Pomnite, ki je bila zaradi udarnosti zelo priljubljena.
Kaj pa ostale dejavnosti v prostem času?
Od kar sem leta 1997 odšel v pokoj, imam malo več časa. Zaključek delovne dobe in podpis delovne knjižice se je zgodil točno 17. marca ob 12. uri, kar imam zabeleženo na fotografiji. Ker
Pomnite!
Čez leta in čez vekove pomnite!
Te, ki ne vrnejo se več na domove, pomnite!
Ne jokajte, v grlu stok zadržite, bridki stok bolečine.
Padlih spomina vredni bodite, vekomaj vredni,
s pesmijo, s hrepenenjem, s kruhom in vzdihom,
s svobodnim življenjem in z vsakih dihom,
v minuti sledni bodite vredni.
Ljudje, dokler vam srca bijo,
pomnite, koliko žrtev za srečo je treba bilo.
Prosim vas, pomnite!
In kadar zapojete pesem veselo, pomnite te,
ki nikdar več ne bodo zapeli.
Svojim otrokom pripovedujte, da bi jih pomnili,
otrokom otrok pripovedujte o njih,
da bi jih pomnili v vseh časih nesmrtne zemlje.
Pomnite, ko vam k zvezdam trepetajočim roke krmarijo ladje,
pomnite padle.
Srečujte vesno opojno ljudje sveta, ubijte vojno. Prekolnite vojno, ljudje sveta, nosite skozi čas sanje srca in z njimi življenje napolnite, pa te, ki ne vrnejo več se med nas, rotim vas, pomnite!
Janez Hafner
raje, Krjavelj. Zanj me je navdušil igralec z Muljave, kjer sem kar nekaj časa spremljal njihove vaje. A pravi jezik in dolenjsko melodijo sem usvojil, ko sem v gostilni poslušal starejše domačine. Prvič sem se s Krjavljem pojavil na praznovanju 40-letnice zdajšnjega predsednika NK Domžale Staneta Ora-žma v Majčevem dvoru leta 1999. Angažiral sem tudi sosedovo kozo, ker pa je nisem še prav obvladal, sem s seboj vzel tudi njenega lastnika. Zelo se je izkazala in počasi se je razvila v 'pravo kultivirano igralko'. Istočasno sem tisti večer Krjavlja zaigral tudi na poroki Uroša Breznika. Vse svoje nastope imam skrbno evidentirane (kdaj, kje in za koga) in statistika kaže, da sem doslej nastopil 562 krat, seveda največkrat prav s Krjavljem, na obletnicah, porokah, rojstnih dnevih. Z njim sem nastopal tudi na nekaterih dobrodelnih prireditvah. Spremljala pa me je ekipa različnih spremljevalnih likov, ki so jo sestavljali Pavel Pevec, Mičo Ivkovič in Janez Koželj. Eden večjih uspehov je bil naš nastop s ske-čem o Abrahamu v eni od novoletnih TV oddaj. Ob moji 60-letnici je režiserka Nadja Leben pripravila o meni in moji igri 25-minutno oddajo za Kulturne drobtinice. Snemanje je bilo v avtentičnem okolju, pri štali, z mojo kozo in mladimi kozlički pri lastniku koze Dimke doma.
Sledili so nastopi v reklamah...
Takrat me je videla in spoznala tudi širša javnost in sledila so povabila za snemanje reklam, kakšnih 10 se jih je nabralo, med drugim za strešno kritino ... Najbolj mi je ostala v spominu reklama za Celjske mesnine, štiri različne sem posnel.
Kako danes vidite tiste 'lepe čase'?
To so bili res lepi časi, ker na začetku še ni bilo televizije in drugih oblik
sem imel še veliko energije, sem v prvih letih delal v hotelu Šimnovec na Veliki planini, skrbel sem za nabavo. Ponosen sem, ker sem bil tudi organizator prvega srečanja harmonikarjev na Veliki planini. Moja hobija sta bila vedno šport in glasba. Vseskozi sem rad igral mali nogomet, imeli smo posebno ekipo Hafnerji, ki smo ga sestavljali jaz in bratranci. Obstaja izračun in fotografija, ki so ju objavili v Sport-skih novostih in smo bili kot ekipa stari 192 let, težki pa 500 kg. Naš največji uspeh je bil, ko smo premagali izbrano domžalsko-kamniško policijsko ekipo. Igral sem tudi 'pravi' nogomet za ekipo NK Domžale, kjer me je kot pionirja treniral Janko Šuštar, pozneje pa za NK Induplati. Tuj pa mi ni tudi ženski nogomet (jasno!), saj sem predsedoval ŽNK Induplati Jarše v 1. slovenski ligi. Glasbeno pa sem ob harmoniki igral tolkalsko spremljavo s pladnjem in stolom, na poseben inštrument, ki sem ga sam naredil. Seveda pa ne smem pozabiti na druženje in zbiranje na tržnici, tam je naš drugi dom. Tam se redno srečujemo, mnogi prijatelji in znanci.
Kaj pa družina?
Lahko sem zadovoljen, da sem imel tako razumevajočo ženo, Gizela nikoli ni komplicirala, čeprav sem bil zelo veliko odsoten. Nje to kulturno udej-stvovanje ni zanimalo, mi je pa dala vso svobodo. Imela sva dve hčeri, odrasla je vnukinja Anja, ki živi v Drago-mlju in si je ustvarila družino, kjer me že razveseljujeta tudi dva pravnuka Juš in Jan. Moje gene ima prav vnukinja Anjo, po poklicu vzgojiteljica, saj sva skupaj obiskovala vrtce, kjer sem prebiral otrokom pravljice. Je tudi moja 'tajnica', ki mi prepisuje in popravlja besedila, govore in vse, kar nastaja za Abrahame. Sicer pa sem zelo rad varuška, imam stalno pot med Preserjami, Domžalami in Dragomljem. □
MestmKino Domžale
4. oktober
DOMŽALSKA PREMIERA Z ekipo filma
RUDAR
4.110.113.115. okt
drama / režija: HannaA. W. Slak / scenarij: HannaA W. Slak po romanu Nihče Mehmedalije Aliča / igrajo: Leon Lučev, Marina Redžepovič, Zala Burič Ribič, Tin Marn, Boris Cavazza, Nikolaj Burgerjure Henigman, Boris Petkovič/2017, Slovenija, Hrvaška/distribucija:2ifilm/102' Rudarja Alijo pošljejo odkopat rov, ki je bil zazidan od konca druge svetovne vojne. Njegova naloga je čim prej napisati poročilo, da v zapuščenem rudniku ni ničesar. Toda Alija kmalu odkrije, da rov ni prazen. Kljub vsem nevarnostim nadaljuje s kopanjem, dokler se ne prlkoplje do neljube resnice: v rovu je skrito množično grobišče. Najdba najprej odjekne v javnosti, nato pa je nemudoma utišana. Alija vztraja, da je treba žrtve identificirati In pokopati. Oblastem pa tako predstavlja nevšečnost, katere seje treba znebiti.
	
IZTREBLJEVALEC 2049	5.17. j 14.120. okt
znanstvenofantastični akcijski film / Blade Runner 2049 / režija: Denis Villeneuve / scenarij: Michael Green, Hampton Fancher / igrajo: R/an Gosling Harrison Ford, Ana de Armas, Sylvia Hoeks, Robin Wright MackenzieDavis, Carlajuh, Lenniejames, DaveBautista,JaredLeto/2017,ZDA/117' Trideset let po dogajanju Iz prvega filma "iztrebljevalec" policaj K (Ryan Gosling) razkrije dolgo zakopano skrivnost, ki lahko preostanke človeške družbe porine v popoln kaos. Odkritje ga prisili v lov za Rickom Deckardom (Harrison Ford), nekdanjim iztrebljevalcem, za katerim so se pred tridesetimi leti zabrisale vse sledi. Iztrebljevalec 2049 je nadaljevanje legendarnega filma Ridleya Scotta iz leta 1982, kije za ljubitelje znanstveno-fantastičnlh filmov še vedno zelo visoko na seznamu najboljših.
satirična drama / The Square / režija: Ruben Ostlund / scenarij: Ruben Ostlund / igrajo: Claes Bang Elisabeth Moss, Dominic West, Terry Notary, Christopher Laesse, Marina Schipt/enko, Elijandro Edouard, Daniel Hallberg/2017, Švedska, Nemčija, Francija, Danska/distribucija: Demiurg/151' Christian je ločenec, predani oče dveh hčera In cenjen kustos muzeja sodobne umetnosti. Je tudi eden tistih, ki vozijo električne avtomobile In podpirajo dobrodelnost. Ukvarja se s pripravo umetniške instalacije Kvadrat katere namen je spodbuditi obiskovalca k altrulzmu In ga opomniti na odgovornost do sočloveka. Toda včasih je težko živeti vskladu z lastnimi ideali. Ko Chrlstianu ukradejo mobilni telefon, njegov domišljavi odziv sproži plaz nepričakovanih situacij. Provokativna satira švedskega režiserja Rubena Ostlunda preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči Indlvidualizem In razkroj družbene empatije.
animirani film / Dyrene i Hakkebakkeskogen / režija: Rasmus A. Sivertsen / scenarij: Karsten Fullu po knjižni predlogi Thorbj0rna Egnerja / distribucija: Fivia /75'/sinhronizirano, 4+ Mlšek Lenivšek nima nič, in hkrati vse. Ni mu do običajnega življenja, v katerem se veliko dela. Raje vandra po svetu s kitaro in pesmijo ter tisto, kar potrebuje, poišče pri prijateljih. Teh je v gozdu Hoklpokl veliko, sem In tja pa jim ponagaja zviti lisjak Zmikavt. Gozdne živalce se želijo dogovoriti za pravila, ki bi vsem omogočila življenje v miru: vse živali naj bodo prijateljice, nihče ne sme jesti živih bitij; kdor je len In si ne najde hrane sam, je ne sme vzeti drugemu. Zmikavta zelo skrbi, kaj bo odslej jedel. Mlšek Polde pa pravi: samo če držimo skupaj, si lahko tudi pomagamo.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si/kino
8 | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
TEMA MESECA
ŠOLSKI PREVOZI: NEZADOVOLJNI STARŠI, NEVARNE POTI, ZASTARELA ZAKONODAJA
V proračunu Občine Domžale je za leto 2017 šolskim prevozom namenjenih 350.000 evrov. A to ni bistven podatek, če ne vemo, kaj vse to zajema in kdo so upravičenci do šolskih prevozov.
Mateja Kegel Kozlevčar
Foto: Peter Koprivnikar in arhiv Slamnika
Sli smo po poteh različnih govoric, mnenj, izkušenj, težav in dobrih praks domžalskih osnovnih šol, da bi preverili, kako 'dobra' je zakonodaja v praksi in kako se v resnici izvaja praksa šolskih prevozov v naši občini. Moramo priznati, da smo naleteli na zanimive situacije, nekatere informacije pa so nas, iskreno, presenetile. A gremo po vrsti.
V Domžalah imamo sedem osnovnih šol, nekatere imajo tudi podružnične osnovne šole. Najnovejša, pa čeprav ne nova, je POŠ Ihan (več o odprtju nove šole si lahko preberete tudi v tokratnem Slamniku), ki je zmanjšala število šolskih prevozov učencev, saj bodo otroci iz Ihana odslej lahko obiskovali vseh 9 razredov v svojem naselju. Največ težav ima s šolskimi prevozi OŠ Dob, prav vse pa imajo skupno točko - želijo si zagotoviti varnost in odgovornost v prometu za vse učence. O tem smo se pogovarjali tudi s člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale (SPV), ki skupaj s šolami v naravi preverjajo varnost posameznih šolskih poti in so tudi odgovorni za določanje morebitnih nevarnih odsekov, ki povečujejo število 'vozačev'.
Zakonov ljudje običajno ne marajo brati, a si vseeno poglejmo, kaj pravi Zakon o osnovni šoli o upravičenosti do šolskih prevozov. V 56. členu so namreč opredeljeni brezplačni prevozi, kjer piše: »Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo bivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.«
Lahko sedemletnik vsak dan prehodi do 8 km s težko torbo?
Vsekakor bi bilo dobro izvedeti za strokovno ozadje, ki bo prilagojeno današnjemu času, zakaj je idealna oddaljenost od šole, ki jo otroci še lahko prehodijo, 4 kilometre. Da ne bo pomote, ta člen je v zakonu že leta in ne vključuje spreminjanja šolskega standarda, kot je recimo vse več učbenikov in zvezkov, šolskih pripomočkov. Šolske torbe so vse težje.
Si predstavljate, da 6, 7 ali 8-le-tnik vsak dan prehodi do 8 kilometrov s šolsko torbo, ki tehta kar tretjino njegove telesne teže?! Zakonodajalci si očitno ne.
Na to opozarja tudi domžalski SPV. »Kje so našli štiri in ne recimo dveh kilometrov, ne vemo, v zakonu je postavljena meja in mi se je moramo držati. Dobro je, ker otroci hodijo in s tem pridobivajo življenjske prometne izkušnje, se učijo odgovornosti, se gibljejo in skrbijo za zdravje in razvoj, a zavedati se moramo, da smo s tem v isto 'vrečo' dali otroka, starega 6 in 14 let, oba morata, če sta tako oddaljena od šole, prehoditi do 8 km na dan, kar predstavlja dve uri na dan. V tem primeru to ni realno, da
enačimo sposobnost otroka z osmimi in 15 leti. Otroci prav tako težko ohranijo toliko časa koncentracijo na cesti in to v vseh vremenskih razmerah. To je zanje lahko prezahtevno,« opozarja SPV. Za primerjavo navajajo tudi, da so zaposleni upravičeni do stroškov prevoza, če je njihov dom od delovnega mesta oddaljen več kot 1 kilometer in spet, pri otrocih to velja šele pri štirih kilometrih. »Pripravljale naj bi se spremembe, in sicer skrajšanje poti za upravičenost do brezplačnega prevoza na 2 km, ponekod morda še manj. Če do teh sprememb pride, pa bo to na ravni lokalne skupnosti, ki je tudi plačnik šolskih prevozov,« dodaja predsednik SPV Maksimilijan Karba.
Šolski prevozi z vidika domžalskih osnovnih šol
Vsem osnovnim šolam v Domžalah smo postavili enaka vprašanja, njihovi odgovori pa so bili različni.
Na Osnovni šoli Domžale pravijo, da nimajo težav na področju šolskih prevozov. Z uvajanjem devetletke v POŠ Ihan so prenehali tudi z izvajanjem šolskih prevozov na relaciji Ihan-Domža-le-Ihan, ostali pa so le prevozi v smeri
Goričice, Brda in Oklega. »Prevoze so na naši šoli uporabljali le učenci, ki so bili upravičeni in jim je bila na podlagi vloge staršev izdana odločba o upravičenosti. Za lokacije, kjer so nevarni odseki, imamo s strani SPV sklep (Goriči-ca, Brdo, Oklo), šolske poti pa imamo v Načrtu šolskih poti tudi zarisane,« nam je odgovorila Amalija Oražem iz OŠ Domžale. Kot zelo dobro ocenjujejo sodelovanje glede reševanja šolskih poti s strani SPV, ki jim, kot pravijo, svetuje boljše izvedbe ter skupaj s šolo opravi oglede že zarisanih šolskih poti. »Dali so nam kar nekaj strokovnih nasvetov pri posodabljanju načrta šolskih poti. Skupaj z našo predstavnico so si tudi ogledali kritične točke.«
Prevozi iz Depale vasi niso več upravičeni, ampak ...
»V minulem šolskem letu s prevozi nismo imeli težav. Imamo izbranega prevoznika, ki je zanesljiv, prilagodljiv raznim situacijam in zahtevam ter ima sodobne avtobuse in izkušene voznike. Težava je nastala, ker je pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovil, da prevozi iz Depale vasi niso več potrebni. Skladno z zakonodajo, so otroci od 1.
razreda dalje do brezplačnega prevoza upravičeni le, če so oddaljeni več kot 4 km ali, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo,« pravijo na OŠ Venclja Perka, kjer poudarjajo, da je varnost na poti v šolo na prvem mestu. A, kot smo izvedeli, na občini v tem primeru mnenja SPV niso upoštevali, saj se v novem šolskem letu nič ne bo spremenilo. Učenci iz Depale vasi bodo še naprej imeli brezplačne prevoze. »V času poletnih počitnic me je župan Toni Dragar obvestil, da prevoz iz Depale vasi ostane,« nam je še povedala ravnateljica Petra Korošec. Šolske prevoze pa uporabljajo za učence prvošolce iz smeri Študa-Mačkovci, ter že omenjene vozače iz Depale vasi. »Velike težave imamo na območju šole, saj večina staršev učence pripelje v šolo. Hkrati nam veliko parkirnih prostorov zavzamejo tudi člani Univerze za tretje življenjsko obdobje - Lipa Domžale,« opozarja ravnateljica.
Slabo obveščanje ob cestnih zaporah?
Na OŠ Preserje pri Radomljah pravijo, da je bila težava v minulem šolskem
letu slaba obveščenost ob zaporah cest. »Ko se je prenavljala cesta na Rova, smo bili o popolni zapori ceste s strani občine obveščeni dan prej ali pa sploh ne. To je seveda nam, staršem in našim prevoznikom, povzročilo nekaj težav in slabe volje. Želimo si, da bi bili o zaporah obveščeni tako, da se lahko organiziramo in o tem obvestimo tudi starše,« pravi ravnateljica Ana Nuša Kern. Konkretno situacijo smo preverili tudi na Občini Domžale, kjer pravijo, da šole obveščajo ob večjih investicijskih posegih, o interventnih posegih pa ne. »Informiranje je odvisno od situacije do situacije,« dodajajo.
Ker zapore cest lahko pomenijo tudi spremembo varnosti v prometu, smo SPV povprašali, ali ob vsaki cestni zapori v občini stanje na novo preverijo. »Stanje se pregleda, ko je razlog za to. Če se zgodi, da pride do investicije, ki vpliva na prometno varnost, seveda pregledamo. V preteklosti smo že sprejeli začasno mnenje, da se je v obdobju del na tistem mestu zagotovil prevoz,« pravi Franci Kozinc, član SPV. Če se vrnemo na OŠ Preserje pri Radomljah, nam povedo še, da so s SPV letos veliko sodelovali. »Preverjali smo obstoječe varne/nevarne poti v vsem šolskem okolišu. Poleg preverjanja Načrta varnih poti smo tudi fizično obhodili vse poti, ne samo nevarne,« še dodaja ravnateljica.
Precej krajši odgovor so nam posredovali z OŠ Dragomelj, kjer pravijo, da so z reševanjem predmetne problematike in tozadevnim sodelovanjem z Občino Domžale in občinskim SPV-jem zadovoljni in si želijo tako uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje. »Posebej želim pohvaliti prizadevanja podžu-panje Renate Kosec in njen posluh do reševanja težav prebivalcev Male Loke, saj njihova pot do šole trenutno še ni določena kot nevarna, čeprav gre po oceni šole in prebivalcev za nevarno pot,« pravi ravnatelj Peter Jerina.
Na Rodici otroci hodijo peš Na Osnovni šoli Rodica izvajajo občasne prevoze za izvedbo rednega in razširjenega programa (dnevi dejavnosti, ekskurzije, tekmovanja in drugo) in nimajo dnevnih šolskih prevozov. »Glede na mobilnost staršev in relativno bližino šole za večino učencev že drugo leto ni bila izkazana potreba, da bi dnevni prevoz organizirali za prvošolce. Podpiramo samostojno peš hojo v šolo in domov ter hkrati s tem vzgojo za varno vedenje v prometu. Varnost v prometu je vsebina, ki jo poudarimo zlasti ob začetku pouka. Starši varnost v prometu v šolskem okolišu pogosto izpostavljajo. Dejstvo je, da se je povečala gostota poselitve, posledično je več prometa na šolskih poteh in v okolici obeh šolskih poslopij. Problematičen je tudi mirujoči promet v okolici šole. Izpostavljene so predvsem pobude za urejanje pločnikov in prehodov, čiščenje razraščene vegetacije in pozivanje za umirjanje prometa na šolskih poteh,« pravi ravnateljica Milena Vidovič.
Tudi na Rodici imajo pripravljen celostni načrt šolskih poti, si pa želijo, da ta ne bi bil le še en dokument, ampak bi ga uporabljali poleg učiteljev tudi učenci in starši, ki dajejo tudi pobude, šola pa jih upošteva. »Četudi je mnenje staršev lahko laično, najpogosteje izha-
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik | 9
TEMA MESECA
ja iz izkušenj ter občutka o povečanem tveganju v prometu, in jih je treba slišati, oditi na teren in presoditi. Pobude staršev, ki presežejo kompetence pedagogov, naslavljamo na SPVin lokalno skupnost, policijo (najpogosteje je izpostavljena prometna situacija na več odsekih Bu-kovčeve, Perkove v smeri Jarš, nekateri uvozi in izvozi z manjših stranskih ulic na glavno, železniški prehod). Ključen zgled so odrasli. Če ni splošne kulture v prometu, potem jo zaman pričakujemo na tako občutljivih mestih, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi in drugje. Tu je še veliko dela, delati pa velja z najmlajšimi. Na vsakem začetku šolskega leta so naši 'sodelavci' prostovoljci Gasilskega društva Jarše-Rodica, ki s svojo prisotnostjo varujejo kritična mesta v okolici šole (križišča, prehode), kar je

¿T- r ;
pomemben prispevek širše skupnosti za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu. Takšnih pobud je v družbi premalo,« še dodaja Vidovičeva.
Povečuje se potreba po dodatnem prevozu OŠ Roje je šola za otroke s posebnimi potrebami, kjer je zagotavljanje varnosti učencev na prvem mestu, pravijo. »Poseben poudarek pri vzgojno izobraževalnem procesu na naši šoli je učenje o varnosti v prometu,« pravijo na šoli. OŠ Roje pokriva pet občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, a na osnovi odločbe šolo obiskujejo tudi učenci iz bližnjih krajev izven občin ustanoviteljic, skupaj iz trinajstih različnih občin. Vsako dan šolski avtobus opravi 210 km, da pripelje učence iz Črnega grabna, Peč, Moravč, Doba, Radomelj, Mengša, Količevega, Ihana, Nožic, Dragomlja in Bišč. »Glavna težava je, da z le enim kombijem ne zmoremo časovno in finančno pokriti prepotrebnih dolgih poti za prevoz učencev v jutranjem in popoldanskem času,« pravijo na OŠ Roje.
Problem rešujejo tako, da že vrsto let kombinirajo prevoze z drugimi šolami in s starši, da jih počakajo na postajališčih. Nekateri šolarji so otroci s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ter gibalno ovirani in ob hujši socialni stiski družin tako organiziran šolski prevoz ostaja edino možno prevozno sredstvo. »Vsakemu staršu skušamo prisluhniti in razumeti njegovo stisko, vsakemu otroku pa zagotoviti varen prihod v šolo in domov. Marsikdaj učenci zaradi nižjih sposobnosti ne zmorejo predvideti nevarnosti v prometu in je vožnja s kom-bijem individualno prilagojena, voznik izbira varna postajališča in tista, ki so blizu doma vsakemu otroku posebej. Število otrok v prilagojenem programu narašča, hkrati pa se povečuje potreba po dodatnem kombiju in vozniku, saj bi le tako lahko zagotovili prevoz vsem učencem, ki ga potrebujejo,« opozarjata pomočnica ravnateljice Andreja Škrlj in učitelj, ki skrbi za prometno varnost na šolskem območju Slavko Lenaršič.
Tudi OŠ Roje ima Načrt šolski poti, o nevarnih točkah v okolici šole se z učenci pogovorijo tudi njihovi razredniki v šoli, pri učnih sprehodih pa si jih ogledajo. »Težave na šolskih poteh poskušamo odpravljati tudi s postavitvijo ustreznih prometnih znakov v neposredni okolici šole.«
OŠ Dob pripravlja tožbo proti Občini Domžale
Zagotovo največ težav je zaznati iz odgovorov, ki smo jih dobili na Osnovni šoli Dob, kot pravijo, se že vrsto let soočajo s težavami glede šolskih prevozov, med ključne težave, ki prinašajo tudi finanč-
ne posledice, pa štejejo javna naročila in povračilo stroškov šolskega prevoza s strani občine, ki v preteklih letih ni bilo skladno s pričakovanji (niso dobili ioo-odstotno povrnjenih stroškov). »Naša šola se že več let sooča s težavami glede šolskih prevozov, ki jih različno rešujemo. Na drugi strani pa imamo ob-čutnejše težave z občino, ki z nami ne sodeluje pri pripravi javnega razpisa/naročila (JN) za šolske prevoze. Posledično to pomeni, da mora šola skleniti pogodbo z usposobljenim zunanjim izvajalcem/ pravnikom za pomoč pri izvedbi JN. Za pravno pravilno izvedbo je potrebno dobro poznavanje zakonodaje, sami pa ustreznega kadra na šoli nimamo, zato posledično ne moremo prevzeti odgovornosti za pravilno vodenje postopka,« ravnateljica Barbka Drobnič in po-
močnica Damijana Križnič Vrhovec
izpostavita prvo težavo. Letos so se te težave poglobile s pritožbo neizbrane-ga prevoznika na postopek in trenutno šola čaka na odgovor državne revizijske komisije, ali je pritožba utemeljena. »Verjetno smo edina občina v Sloveniji, kjer moramo šole z učenci vozači same izvajati javne razpise za šolske prevoze, kar ekonomično ne predstavlja najbolj racionalne možnost niti za šole kot občino.« Težav, ki jih zaznava šola, s tem še ni konec.
»OŠ Dob ima v zadnjih letih likvidnostne težave, tudi zaradi ne-refundiranja stroškov šolskih prevozov s strani Občine Domžale v višini približno 30.000 evrov, za obdobje september 2013 do junij 2016. Natančni vzroki za nastalo situacijo so nam še vedno nejasni. Naj omenim, da je bilo v vmesnem obdobju v pogovorih s predstavniki občine rečeno, da naj bi se na omenjenih šolskih prevozih oziroma lokacijah neopravičeno vozilo določeno število učencev. Imena teh otrok so nam še vedno neznanka, saj nam seznama otrok Občina Domžale nikoli ni opredelila. Zaradi neplačanih obveznosti Občine Domžale do OŠ Dob pripravljamo tožbo za pridobitev sredstev, ki bi nam omogočala normalno poslovanje,« pravi ravnateljica.
Ob tem dodaja, da bo v tožbi poudarjeno tudi nestrinjanje z revizijskim poročilom, ki ga je po naročilu Občine Domžale opravila zunanja revizijska hiša. »Na izsledke revizije smo imeli številne ugovore zaradi napačnega interpretiranja podatkov. Na podlagi razpoložljivih dokumentov bomo na sodišču dokazali storjene napake. Argumenti, poslani občini in revizijski hiši, niso bili le nesprejeti, ampak preprosto spregledani. Poleg omenjenega zneska bo šola zahtevala od Občine Domžale zamudne obresti in odškodnino, tako da predvidevamo, da bo znesek v višini približno 50.000 evrov,« dodajajo na šoli, kjer sogovornici poudarjata, da jih je vsako leto strah, če bodo dobili 100-odstotno povračilo za šolske prevoze. »Ob tem bi omenila in se zahvalila podžupanji Renati Kosec, ki nam je v preteklem šolskem letu pomagala pri reševanju omenjenih težav, tako, da smo po dolgem času ponovno prejemali 100-odstotno povračilo stroškov za šolske prevoze,« dodaja Drobničeva.
OŠ Dob: Nismo v enakem položaju
V Dobu so izpostavili še neodzivanje SPV-ja glede problematike varnih šolskih poti. »V maju nas je obiskala komisija SPV-ja in s pomočnico ravnateljice ponovno pregledala določene šolske poti. Člani komisije SPV so ugotovili, da so otroci z dela Gorjuše zaradi nevarne poti
upravičeni do brezplačnega prevoza po 56. členu ZOŠ. Omenjeno in obljubljeno nam je bilo, da bomo v kratkem časovnem obdobju dobili sklep, ki bo otrokom le to tudi omogočil. Kljub večkratni prošnji za posredovanje obljubljenega sklepa le tega do danes še nismo prejeli. Od SPV oziroma župana za novo šolsko leto nismo prejeli ocene morebitno nevarnih poti. Kot nam je znano, je bilo vsem ostalim šolam v občini poslana ocena nevarnih poti.« Glede problematike na OŠ Dob smo se tudi mi obrnili na SPV, kjer poudarjajo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se problematika ustrezno reši.
Šola je izpostavila še (ne)upraviče-nost prevozov iz Depale vasi v primerjavi s potjo z Gorjuše, in iz Ihana do Domžal, ki je po njihovem primerljiva s potjo iz Sp. Krtine in jo starši že več let plačujejo. »Kot vemo, imajo le starši na OŠ Dob organiziran nadstandardni prevoz, ki je plačljiv, vse ostale OŠ v Domžalah pa imajo očitno samo nevarne poti ali poti nad 4 km, ki staršem omogočajo brezplačnost šolskega prevoza. Sprašujemo se, ali smo v enakovrednem položaju v primerjavi z ostalimi osnovnimi šolami Občine Domžale?« pravijo v Dobu.
Kaj odgovarja domžalski SPV?
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale ima končno besedo pri tem, katere šolske poti so nevarne in kje so učenci upravičeni do šolskih prevozov. Ker predstavljajo pomemben deležnik na področju šolskih prevozov, smo tudi njih povprašali o splošni pripravljenosti terena, šol in načinu komunikacije in priporočilih, ki jih pripravljajo. Kot pravijo, je ključno zavedanje, da varnih šolskih poti ni.
»Varnih poti v prometu ni, so pa šolske poti, ki so prometno bolj obremenjene, bolj zahtevne za otroka, zato je na teh poteh potrebnih več opozoril, jih bolj izpostaviti in bolj komunicirati. Obstajajo merila in standardi, ki so natančno opisani v Smernicah Agencije za varnost prometa RS, ki določajo, kaj je prezahtevno, da otrok ne bi mogel priti varno iz točke A do točke B. Cilj v naši občini je enakovredno ovrednotiti vse poti, kar pomeni, če sta po standardih dve poti enakovredno zahtevni, ni prav, da si ena pot zasluži subvencioniran šolski prevoz, druga pa ne,« pravi Uroš Križanič, član SPV Domžale.
Kot smo ugotovili, svet redno sodeluje z domžalskimi osnovnimi šolami pri pripravi načrtov šolskih poti. Na njihovo pobudo so vse šole izbrale t. i. prometne mentorje, ob čemer pohvalijo vse ravnatelje, da so prisluhnili pobudam SPV, ki pomaga pri izdelavi Načrtov šolskih poti, po Smernicah Agencije za varnost prometa RS, ki jih koordinatorji prometne vzgoje lahko uporabljajo kot pripomoček za izdelavo načrtov. »Pri pripravi načrtov šolskih poti smo se sestali z vodstvi šole in prometnimi koordinatorji, na šolskih poteh pogledali stanje in podali predloge, kako naj se posamezna rešitev vpiše v Načrt šolskih poti. Skupaj s šolami pripravljamo priporočila, kako naj se učenec obnaša v prometu. Na podlagi tega so šole pripravile načrte, mi pa smo podali mnenje upravičenosti do šolskih prevozov. Menim, da smo se doslej vedno odzvali, če so se le obrnili na nas,« dodaj Franci Kozinc. Šolam pomagajo tudi pri strategiji načina komunikacije v odnosu do staršev, saj so zaznali, da obstaja konflikt med starši in posameznimi šolami. »Ravnatelji in šolski delavci so prepoznali, da je potreben dialog, da Načrt šolskih poti ni nekaj, kar se skrije v predal, ampak gre pri tem za učenje, komunikacijo, ozaveščanje. Šole so našle prave osebe za to področje in naša želja je, da bi tudi koordinatorji prometne vzgoje med seboj komunicirali, ko imajo težave. Cilj je, da naša občina dvigne vedenje v prometu na visoko raven,« dodaja Križanič.
Kot že omejeno, pa pri vseh šolah ne gre za 'tekoče' sodelovanje. Nedorečena ostaja konkretna situacija z OŠ Dob. »Imeli smo veliko sestankov, komunikacije z OŠ Dob, šli smo skozi fazo, ko smo ugotovili, kaj je največja težava, in to je dejstvo, da so nekje v enakih pogojih
druge šole dobile prevoz, oni pa ne. A na neki točki so se v pogovoru z nami sprijaznili, da morajo tudi oni učencem in staršem razložiti, da niso vedno upravičeni do prevozov,« pravijo v SPV. »Pohvalili bi njihovo sodelovanje z nami, tudi njihove aktivnosti na področju ozaveščanja na temo prometa, ne bi pa komentirali njihovih obtožb...« na SPV niso želeli izpostavljati konkretnih primerov. So pa potrdili, da na terenu naredijo vse, kar je v njihovi moči, tudi to, da se recimo dogovorijo z lastniki zemljišč, če je treba kakšen del poti narediti vidnejši, kot je recimo nižanje brežine in podobno.
»Pogosto ponavljam, da starši zahtevajo od države, občine, šole, da njihovega otoka prevoznik varno pripelje v šolo in domov. Kaj pa popoldne? Takrat so nekateri otroci prepuščeni vsemu, gibajo se v prometu, celo vozijo traktorje in podobno. Staršem je treba dopovedati, da je otrok ves čas izpostavljen nevarnostim, ne le na poti v šolo,« poudarja Karba. Kot dodaja Križanič, je treba z otrokom šolsko pot ali poti, ki jih bo njihov otrok samostojno uporabljal, večkrat prehoditi in se z otrokom pogovarjati o teh poteh. Ne glede na starost je treba otrokovo znanje o prometu in njegovo usposobljenost spremljati formativno.
O stanju na področju šolskih prevozov smo povprašali tudi Občino Domžale, posredovali smo več vprašanj od tega, kako občina rešuje morebitne težave s šolskimi prevozi, komentar na dogajanje v OŠ Dob, o razporejanju sredstev glede šolskih prevozov ter sodelovanju s šolami in SPV. Dobili smo
kratek odgovor: »Varne šolske poti so izključno v pristojnosti šol. Menimo, da so šolske poti varne. Vsi šolski prevozi, ki so potrebni, so zagotovljeni in plačani. Vedno se pa najde posameznik, ki mu določena tema v zadevi ne ustreza. Predvidevamo, da bodo prevozi v letošnjem šolskem letu organizirani tako kot lansko leto,« se je glasil odgovor občinske uprave.
Ugotavljamo, da ključni deležniki v naši lokalni skupnosti aktivno razmišljajo o prilagoditvi zakonodaje na področju šolskih prevozov, če se že država ne zaveda realnosti glede oddaljenosti in upravičenosti. Verjamemo, da bodo ob tem v razmislek vzeli tudi možnost skupnega razpisa za iskanje ponudnikov šolskih prevozov za vse osnovne šole v občini.
Lahko bi zapisali tudi, da naj imajo vsi učenci brezplačni prevoz, a tudi to ne bi bil pravi odgovor na obstoječe težave, marsikaterega otroka pa bi tudi prikrajšali za njegovo praktično izkušnjo v prometu. Preprost odgovor je - treba je reševati problematiko od situacije do situacije, kar se, na neki način, že izvaja. Idealno bi bilo, če bi bili lahko vsi zadovoljni, a bodimo iskreni, je že kdaj bilo tako?
Ne pozabimo še ene težav, povezane z učenci in potjo v šolo: njihove torbe. Vsekakor bi bilo zanimivo videti, če bi nekaj odločevalcev na nivoju države poslali vsak dan na delo z nahrbtniki, ki tehtajo vsaj 25 odstotkov njihov telesne teže. Kaj pravite, kako dolgo bi zdržali ta ritem? 10 mesecev ali 10 dni? □
io | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Evropski dan civilnega prava -vabljeni v notarske pisarne
Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2003 odločila, da naj bo okoli 25. oktobra v vseh državah članicah EU en dan posvečen dnevu civilnega prava. Temeljni namen tega dneva je, da se evropski državljani seznanijo s civilnim pravom in da bi le-to postalo dosegljivo vsem državljanom. Ker je civilno pravo prisotno v vsakdanjem življenju državljanov z delovno-prav-nimi razmerji, porokami, ločitvami, dedovanjem, izmenjavo blaga ali storitev, je treba zagotoviti, da bo to
enako dostopno vsem ne glede na kraj bivanja.
V Evropski dan civilnega prava se v zadnjih letih vključujejo tudi slovenski notarji, ki vam bodo 26. oktobra 2017 v času uradnih ur (od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00) na voljo za odgovore na vsa vaša vprašanja, ki jih imate v zvezi z dedovanjem, oporokami, nepremičninami in ostalimi zadevami, ki se nanašajo na vaše premoženje. Oglasite se v eni od najbližjih notarskih pisarn in spoznajte, kaj lahko notar naredi za vas.
Vraščen noht - velika neprijetnost
Vraščen noht je pogosta in razširjena težava ki se lahko pojavi na vseh prstih, najpogosteje na palcu nog. Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih, pretežno pri adolescentih in mladih odraslih, pogosteje pri moških kot ženskah.
Stanje se razvije, ko lateralni nohtni rob prodre v tkivo, kar vodi do rdečine, otekline in sekundarne infekcije. Če vraščenega nohta ne zdravimo pravočasno, oziroma če dražečega dela nohta ne odstranimo in se rana ne more zaceliti, se kot proces naravnega zdravljenja razvije hipergranulacijsko tkivo. Takrat je lahko stanje zelo boleče. S starostjo je povezana tudi slabša prekrvitev, zaradi katere lahko stanje vraščenega nohta hitreje vodi do infekcije. Vraščen noht ima lahko zato resne posledice, kot sta razjeda in celulitis (bakterijska okužba kože in podkožnega tkiva, najpogosteje z bakterijami stafilokoki in streptokoki).
Na nastanek vraščenega nohta vpliva več dejavnikov, ki so lahko zunanjega ali notranjega izvora, na primer nepravilno striženje nohtov, prekomerno dolgi nohti, preozka obutev, visoke pete, zračno nepropustni čevlji in takšni, ki nudijo premajhno oporo stopalu, poškodbe nohtov, športna aktivnost, grizenje nohtov. Vzrok so lahko tudi genetska nagnjenost, deformacije stopala, hiperhidroza, debelost in nohtna displazija z motnjami v rasti.
Obstaja veliko različnih metod za zdravljenje vraščenih nohtov, tako tradicionalnih kot tudi kirurških. Slednjih literatura pozna kar 75, nekaj je trajnih, nekaj začasnih, pacienti pa
pogosto tarnajo zaradi ponovitve težave. Oblika zdravljenja je odvisna od samega stanja vraščenega nohta, vnetja, okužbe in pacientove odločitve, kot tudi od znanja in izkušenost pedikerja oziroma zdravnika.
Veliko zdravnikov predpisuje antibiotike, ko ima bolnik vnetno stanje vraščenega nohta. Pogosto antibiotiki niso potrebni, saj je vzrok v nohtu, ki se vrašča v tkivo. Vraščanje povzroči rano, vnetje in hipergranulacijo. Najprej je treba odstraniti odvečni dela nohta, ki raste v tkivo in povzroča vnetje.
Vse bolj je v uporabi 3TO sponka, sestavljena iz dveh krakov, ki ju oblikujemo glede na ukrivljenost nohta ter zataknemo za lateralni in medial-ni rob nohta. Kraka sponke se morata prilegati nohtni plošči, na sredini okoli krakov pa zavežemo zanko. Ta ustvarja napetost in tako spremeni obliko nohta. Lateralni robovi nohta se nekoliko dvignejo, s tem popusti pritisk na okoliško tkivo. Nepravilna rast nohta je dolgoročno korigirana v pravilno smer. Bolečina in pritisk v nohtnem kanalu se takoj po namestitvi nohtne ko-rekturne sponke zmanjša. Praktični primeri dokazujejo, da je korekturna sponka 97-odstotno učinkovita.
Prvi stik s pacienti, ki imajo težave z vraščenim nohtom, imajo po navadi zdravniki. Velikokrat se pacienti v dogovoru z zdravnikom odločijo za kirurški poseg. Temu bi se v marsikaterem primeru lahko izognili, če bi pravočasno in strokovno uporabili sponko.
OGLASNO SPOROČILO
H0NA
medicinska pedikura
Imate težave s stopali in nohti?
Novo v Vodicah! Medicinska pedikura!
Ponujamo vam naslednje storitve:
• Sanacija vraščenega nohta • Brezbolečinska korekcija vraščenega ali poškodovanega nohta s 3TO sponko Sanacija glivičnih nohtov Medicinska pedikura Nohtna protetika (namestitev umetnega nohta)
•	Sanacija ragad (razpoke na peti)
•	Medicinska pedikura za diabetike • Klasična pedikura
• Brezplačen pregled in svetovanje do 18. leta
POSKRBITE, DA BODO VAŠA STOPALA ZDRAVA IN UREJENA VSAK DAN!
Za naročanje pokličite: 040 732 448 ali pišite na: info@honapedikura.si Nahajamo se poleg zdravstvenega doma v Vodicah
Anja Mitrovič, dipl. kozmetičarka, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Lek s skoraj 100 novimi
zaposlitvami
Za naložbe v varovanje okolja so v Leku v zadnjem letu namenili 5,2 milijona evrov, kar je največ v zadnjih šestih letih. »Preteklo leto je z razvojnega vidika prineslo naši lokaciji večji potencial. Postali smo ena redkih Novartisovih lokacij, ki izdeluje zdravilne učinkovine tako za generični kot tudi za inovativni del Novartisovih gotovih zdravil,« je poudaril Egidij Capuder, direktor Farmacevtskih učinkovin Mengeš. »Z novim laboratorijskim objektom smo v preteklem letu okrepili svojo razvojno vlogo v San-dozovi in Novartisovi biofarmacevtiki,« pojasnjuje Matjaž Oven, direktor Biofar-macevtike Mengeš, kjer zdaj potekata razvoj učinkovin za podobna biološka zdravila in prav tako končnih biofar-macevtskih izdelkov. Lek je v preteklem letu v razvoj in raziskave vložil 100,3 milijona evrov. V Mengšu so namestili napravo za trajno merjenje emisij iz parnega kotla za sosežig odpadnih topil. Izboljšali so več okoljskih kazalnikov: za 19 odstotkov so znižali količino vseh odpadkov, nevarnih pa za 20 odstotkov. Emisije hlapnih organskih spojin so znižali za 14 odstotkov, rabo vode pa za skoraj 12 odstotkov.
Nove naložbe so spodbudile odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Lek je z 98 novimi sodelavci na razvojno-proizvodni lokaciji Mengeš in s skupaj 358 novimi zaposlenimi med največjimi zaposlovalci v Sloveniji v preteklem letu. To je skladno z usmeritvijo obeh občin, Mengeš in Domžale, kjer je razvojno-proizvodna lokacija. Leto so zaključili s 1002 redno zaposlenima, 40 odstotkov jih prihaja iz bližnjih krajev.
V NLB Poslovalnico Domžale 1 po celovite finančne rešitve
V NLB Poslovalnici Domžale 1 svojim strankam pomagajo premagovati izzive ter posegati po novih osebnih ali poslovnih priložnostih. Mojca Golob, vodja poslovalnice, pravi, da s sodelavci vsak dan začnejo z dobro voljo in v želji, da strankam za različne potrebe in življenjske situacije ponudijo pravo rešitev. Morda tako, na katero same sploh niso pomislile.
»Vse se začne z dobrim poznavanjem strank, saj lahko le v skupnem po-
r
govoru poiščemo pravo rešitev za vsakega posameznika,« meni Mojca Golob. Najsi bo to bogatenje prihrankov s portfelji NLB Skladov, ki so v lanskem letu ponovno beležili resnično izjemne rezultate ali pa morda nekaj povsem drugega. Denimo NLB Pred-plačniška kartica Mastercard, s katero lahko varno plačujete po vsem svetu, porabite pa le toliko denarja, kot ga nanjo naložite.
OGLASNO SPOROČILO
OBČINA DOMŽALE
Finančni nasvet: Začetek študija je tudi začetek novih stroškov
Začetek študija je pomembna prelomna točka tako za študenta kot tudi za starše, ki se bodo morali sprijazniti s prazno sobo in stroški za najemnino drugje. Stroški študija so namreč največji ravno za študente, ki zapustijo dom, in največ stroškov se pojavi prav v prvih mesecih študija.
Vloga staršev - in banke
Starši v študentskem proračunu še vedno igrajo pomembno vlogo, sploh na začetku. Sčasoma študenti začnejo plačevati npr. račun za mobilni telefon, tisti, ki imajo absolventski staž, pa večino položnic že krijejo ali plačujejo sami, bodisi prek mobilne banke NLB Klikin ali prek spletne banke NLB Klik.
A pomembno je, da starši od svojih študentov zahtevajo neko mero odgovornosti, da vsaj del stroškov krijejo sami in da tudi vodijo mesečni proračun za vse stroške. Zato je priporočljivo, da že v prvem letniku študent uporablja lastni račun in tudi mobilno banko NLB Klikin ter se tako navadi upravljati svoj proračun. V NLB smo zato pripravili Študentski paket.
Mojca Golob: »Naša glavna prednost je prav gotovo znanje, ki ga z velikim veseljem delimo s strankami ter jim pomagamo do urejenih financ. Prav zato nas številne zadovoljne stranke tudi priporočijo znancem in prijateljem. Vljudno vabljeni, da nas na Ljubljanski cesti 62 v Domžalah obiščete tudi sami.«
Drug z drugim vsak teden, tri desetletja
Zveza društev za socialno gerontolo-gijo Slovenije letos praznuje 30-letni-co programa Skupine starih ljudi za samopomoč. Danes deluje v Sloveniji 489 skupin starih ljudi za samopomoč. V njih se vsak teden ob isti uri in v istem prostoru z istima voditeljema srečuje 4352 starejših ljudi. Voditelji so usposobljeni prostovoljci, kar 807 jih je aktivnih, katerih energija in zavzetost je neprecenljiva.
Temeljna dejavnost je usmerjen pogovor o temah, ki ljudi povezujejo. Voditelja spodbujata udeležence, da podelijo svojo izkušnjo, občutke, svoje razmišljanje in z drugim delijo svoje znanje. Voditelji, ki pripadajo srednji generaciji, se skozi empatično skrb za starejše ljudi poglobljeno pripravljajo
na lastno starost in ustvarjajo pogoje za preživljanje lastne starosti.
S programom Skupine starih ljudi za samopomoč odgovarjamo na izzive dolgožive družbe. Naš program je glede na demografske pokazatelje in gospodarsko situacijo vedno bolj aktualen. Na podlagi letnih poročil ugotavljamo, da so v naš program vključeni vedno starejši ljudje, saj je dobra polovica uporabnikov starejših od 80 let.
Organizirano prostovoljstvo ima osrednjo vlogo pri izvajanju programa. Brez medgeneracijskih društev ter prostovoljk in prostovoljcev se mreža ne bi mogla razvijati in ohraniti skozi tri desetletja. Eno takšnih društev je Medge-neracijsko društvo Jesenski cvet, ki deluje na območju UE Domžale in Kamnik.
V sklopu praznovanja 30-letnice programa Skupine starih ljudi za samopomoč vas skupaj z MD Jesenski cvet vabimo 9. oktobra od 11. do 15. ure na Dan odprtih vrat, ki bo v centru Domžal, v prostorih na Ljubljanski cesti 58 (kjer je včasih domovala knjižnica, zdaj pa se stavba imenuje Domžalski dom). Popoldne ob 16. uri istega dne Zveza društev v dvorani Knjižnice Domžale organizira delavnico s predavanjem Postavljanje in spoštovanje osebnih meja pri prostovoljskem delu. Delavnica je namenjena vsem zainteresiranim, še posebej osebam, ki so prostovoljci.
Tatjana Prašnikar Foto: Jožica Trstenjak
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Nova knjiga Matjaža Brojana: Tkivo radoživo, Rimarije in igrarije
Življenju skušam dati vsebino, je največkrat odgovor znanega Domžalčana, publicista, pisatelja, zbiralca kulturne dediščine in vsega lepega Matjaža Bro-jana na vprašanje, ki mu ga vedno znova postavljamo ob izidu njegovih knjig. Nič drugačen odgovor nas ne čaka, ko odpremo njegovo najnovejšo knjigo Tkivo radoživo s podnaslovom Rima-rije in igrarije, v kateri nas preseneča predvsem s čisto osebno izpovednimi pesmimi, ki smo jih nazadnje lahko prebirali v pesniški zbirki, izdani ob njegovi petdesetletnici.
Avtor o svoji novi knjigi pravi: »Ta knjiga je izbor vsakršnega raznorazne-ga gradiva, ki sem ga v sebi nosil, pre-mleval, videl, čutil in naposled zapisoval kar nekaj časa. Saj se sam dobro zavedam, da ne gre za visoko pesem, zato sem moje početje poimenoval kar igrajije in rimarije. Je pa gotovo svojevrsten odmev na čase, ki jih živimo, na dogodke in osebne pojave in razmere, ki nam jih na-plavlja zdajšnji zmedeni slovenski čas.«
Pa vendarle: ko preberemo Tkivo radoživo, spoznamo velikega Domžalca nekoliko drugače, kot smo ga bili vajeni do zdaj, ko smo v njegovih knjigah prebirali o novejši zgodovini našega domžalskega pa tudi slovenskega območja, posebej pomemben je njegov prispevek k spoznavanju obdobja slamnikar-stva in njegovega pomena za naše območje. Matjaž Brojan kljub rimarijam, kot jih sam imenuje, v prvem delu knjige izraža svoja čustva, svoje iskrivo veselje in pričakovanja, kar zveni kar malce nenavadno za avtorja, ki je sicer znan predvsem po ljubezni do literature in kulturne dediščine. Pričajo pa nekatere pesmi, da zna biti tudi hudo aktualen in kritičen do današnjega dne, na kar kažejo naslovi pesmi: Kleptoman-ska dežela, Oblast je slast, Petindvajset let pozneje, Spoštujmo svoje gospodarstvo, Le barabije so večne, O pravici ... Zelo zanimiva je tudi njegova pesem Česa na svetu ni, ki jo končuje z verzi, ki bi jih najbrž podpisal vsak: /Na koncu
to pove naj se,/čeprav ni nič, je vendar vse:/če česa nimaš, vse imaš/ če dobro voljo, zdravje/ in če delati znaš!/
Srednji del čudovito ilustrirane knjige, ilustracije in tehnična ureditev knjige so delo Igorja Ribiča, je namenjen iskrivim Novim modrovinam. Tisti, ki stare poznamo, z velikim pričakovanjem beremo nove in tudi tu nas avtor ni raz-
očaral. Prav vsaka ima svojo bodico in smeh, čeprav največkrat grenak, kot ob modrovini: Samo eno reč na svetu obvladamo čisto vsi: znamo umreti.
Zadnji del knjige je avtor namenil veseli kulturni dediščini pod naslovom Polič, tudi ti si njen del, ki jo med bralce uvede z zgodbo o znamenitem dolenjskem lončarju Stanku Pungerčarju in usodi njegovega sina Jožeta, prav tako lončarja, s katerim sta ustvarjalno sodelovala. Jože je izdeloval poliče in jih okraševal z Matjaževimi verzi, ki jih boste našli v knjigi. Prisrčni ter nagajivi so in zagotovo vam bodo všeč, saj prav iz vsakega od njih veje Matjaževa velika ljubezen do kulturne dediščine.
Čestitke, spoštovani Matjaž, za novo knjigo, v imenu vseh, ki se jim zahvaljuješ, ker jo bodo vzeli v roko. Želja vsem, posebej tebi pa kar iz tvoje pesmi Voščilo: /To vse (zdravje, sreča, veselje o. p. V. V.) ti privoščim/ iz srca za-res,/še dolgo naj traja/ ti pot do nebes.
Vera Vojska
Otroci iz Domžal na morju skupaj s Tušem
V okviru dobrodelnega projekta Priča-rajmo nasmeh je tudi letos slovenski trgovec Tuš v sodelovanju s partnerji na morje odpeljal 500 otrok iz socialno ogroženih družin.
Teden igrivih počitnic na morju je zaključilo osem osnovnošolskih otrok iz Domžal. Na nepozabnem letovanju so se zabavali ob cirkuških vragolijah, sodelovali so pri številnih aktivnostih, kot so ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, izlet z ladjico, kopanje in učenje plavanja, zabava z glasbo in plesom ter še in še.
Ob praznovanju 15. obletnice projekta se je tako skupno število otrok, ki so se udeležili enotedenskega letovanja v MZL Debeli rtič, povzpelo kar na 7600.
Smo boljši sami ali v dvoje? Kaj pravi znanost o pomembnosti
vadbe pri starejših?
Znate ravnati z osebnimi financami?
V Knjižnici Domžale sta konec septembra gostovali vrhunski strokovnjakinji s področja osebnih financ. Ana Vezo-višek, specialistka za financiranje in osebni proračun, ter Nataša Kozlevčar, ena najbolj izkušenih in uspešnih osebnih finančnih svetovalk na področju varčevanja in naložb, sta z Domžalčani delili bogato znanje, ki je že številnim Slovencem in Slovenkam pomagalo na poti do urejenih osebnih financ.
»Ni pomembno, koliko zaslužite. Pomembno je le, kako dobro upravljate osebne finance,« pravi Ana Vezovišek, ki iz izkušenj ugotavlja, da napačno upravljanje osebnih financ vodi do velikih težav. To velja tako za osebe, ki imajo nizke dohodke, kot za osebe, ki zaslužijo precej več. In kaj svetuje ljudem? Da začnemo pri osnovah. »Ugotovite, kje vse po nepotrebnem zapravljate, kje vam odteka največ denarja, kakšne so finančne pasti, ki prežijo na vas in kje lahko že jutri privarčujete. Da bo vaša prihodnost varnejša, potrebujete dober načrt!«
Si predstavljate, da vam ni treba vsak mesec čakati na plačo, da boste lahko plačali položnice, saj si plačo že prvega v mesecu nakažete kar sami? Razmišljate o tem, da bi zmanjšali stroške in povečali prihodke, pa ne veste, kako? Dobro zaslužite, pa vseeno na koncu meseca nič ne privarčujete? Vse to so bila vprašanja, ki sta jih kot izziv udeležencem predavateljici podali na delavnici z naslovom Upravljanje osebnih financ od A do Ž. Obiskovalci so dobili tudi odgovore, pri vseh pa je ključno, da si zastavimo osebni finančni načrt, do katerega nam bo najbolj strokovno pomagal prav osebni finančni svetovalec, in se tega seveda tudi držimo.
Delavnico v Domžalah, ki jo sicer izvaja Zavod Vem, da ne vem, je sofinancirala tudi Občina Domžale, s čimer je narejen tudi prvi korak k večji finančni pismenosti naših občanov. Po podatkih raziskave iz leta 2015, je samo 2 % Slovencev finančno pismenih, poslanstvo Zavoda Vem, da ne vem pa je finančno opismenjevanje Slovencev.
Mateja K. Kegel
Septembra je izšla nova knjiga domžalske pisateljice Mateje Kegel Kozlev-čar z naslovom Smo boljši sami ali v dvoje?, v kateri je avtorica zbrala različne kolumne, ki na zabaven način razkrivajo poglede na odnose.
Te je objavljala že na portalu Pri-znaj.si, v njih pa povzema pogled na življenje v dvoje tako z vidika moških kot žensk. »Želim si, da ljudje iz vsake situacije v življenju odnesli najboljše, da nam vsaka situacija v življenju da nova znanja in izkušnje, ki bodo pomagale, da se bomo prihodnjič bolje znašli in se predvsem izognili stresnim trenutkom, ki jih prinašajo odnosi,« pravi avtorica, ki jo v knjižnih delih sicer srečujemo kot Matejo A. Kegel.
V najnovejši knjigi med drugim piše, da odnosi niso nekaj preprostega, so zapleteno orodje, ki nas spremlja od rojstva pa vse do zadnjega iz-dihljaja. In ne, ni treba, da so zanič, ni treba, da je vse samo grenko, saj so lahko čisto prijetni, če se sprijaznimo z nekaj preprostimi dejstvi. »Bodimo iskreni, o čem najraje govorimo, če želimo, da je pogovor zanimiv, zabaven, vznemirljiv? O odnosih, seksu, partnerjih, ljubimcih, simpatijah. Vse tisto, kar nam prinaša metuljčke v trebuh, poreden nasmešek na obraz in nam požene kri po žilah,« pa razkriva razlog za izide knjige. Zbirka je razdeljena na dva
Ljubitelji rož ste opazili, da je bila poleti Cvetličarna Omers zaprta, saj so svoje prostore temeljito prenovili. Vodilo njihovega poslovanja ostaja enako kot doslej - kakovostna ponudba in prijazne storitve. Ljubezen do poklica, znanje in vztrajnost jih uvrščajo med vrhunske cvetličarne. Zaposleni se dodatno izobražujejo, saj delo cvetličarja zahteva ogromno ustvarjalnosti in nenehnega
,\Iate|a A. Ke^el
SMO BOLJŠI SAM J ALi V DVOJE?
Ov^r.TT^U, lllrtlniiMi, [i.ii Tnci t
|*lvl.lfi>cit la -jjpnflijhj
dela, prvi del je posvečen nama, vama, njima, skratka odnosu med partnerjema, ki se srečujeta z različnimi izzivi. Vmes je tudi nekaj resničnih in predvsem zabavnih situacij, ki znajo bralca nasmejati ali pa spraviti v zadrego, če se bo v njih našel. Drugi del pa je posvečen meni, tebi, njej, njemu, torej posamezniku.
To je sicer enajsta samostojna knjiga Mateja A. Kegel, ki nam za letošnje leto obljublja še nekaj zanimivih knjižnih izzivov.
Tinkara Rozina
spremljanja aktualnega dogajanja pri delu z nežnimi cvetlicami. Da je njihovo delo kakovostno, dokazuje tudi častitljiva okrogla obletnica - prihodnji mesec bodo v Cvetličarni Omers namreč praznovali čisto pravega abrahama. Tako Cvetličarna Omers ni le cvetličarna, ampak kraj, kjer je ljubezen do rož način življenja - že 50 let.
OGLASNO SPOROČILO
Pri današnji količini in raznovrstnosti ponudb vadb je presenetljivo predvsem to, da je vadba starejših pogosto zelo enolična, vsebuje nekaj splošnih vaj in 'razgibavanje'. Vendar, kakšne pa so v resnici potrebe ljudi v tretjem življenjskem obdobju? Starejša populaciji pozna več razlik v fizičnem zdravju kot v srednjih letih. V tretjem življenjskem obdobju se namreč hitreje pokažejo vplivi preteklih napak in neaktivnosti. Sposobnost regeneracije telesa se zmanjša, zato se vsaka nespametna odločitev, gib ali breme pozna hitreje. Prav tako v tretjem življenjskem obdobju na površje pridejo vsi 'grehi' iz preteklosti. Je bila vaša služba pretežno sedeča? Morda fizična z nenehnim sklanja-njem, dvigovanjem in prenašanjem bremen? Morda ste bili celo življenje na nogah? Znanost ergonomije (poznavanja vplivov dela in okolja na psihofizično zdravje) pravi, da narava dela in gibov, ki jih med delom izvajamo, oblikuje naše telo v starosti. Tako smo zaradi vedno manj fizično zahtevnih služb vedno bolj podvrženi boleznim povezanih s kostno gostoto in upadom mišične mase. Vendar je zanimivo, da tisti, ki so v življenju opravljali fizično zahtevne službe, pogosto trpijo za drugimi pomanjkljivostmi. Tako so pri starejših pogoste kifotične drže (usločenost) prav zaradi težkega dela na kmetiji, ali pa težave z držo zaradi pretirane uporabe ene strani telesa.
Ne smemo pa pozabiti na pomemben dejavnik pri vadbi starejših. Poškodbe sklepov se pojavljajo veliko pogosteje kot prej in udarijo zelo različno po posameznikih. To je še dodatni razlog, zakaj je treba najti vadbo, ki bo upoštevala vaše individualne omejitve in poškodbe in jih tudi odpravljala. Pogosto gre tu za obrabo hrustanca v kolenih, omejeno gibljivost ramenskega obroča in/ ali težave v hrbtenici zaradi sprememb, ki se s starostjo še povečajo. Tako je za izboljšanje počutja in gibalnih sposobnosti v tretjem življenjskem obdobju ključno, da pri-
lagodimo vadbo tako, da povečamo fizične sposobnosti posameznika brez dodatnega tveganja. Ker so pri starejših razlike v zdravju večje kot pri mlajših generacijah, so manjše skupine pod strokovnim nadzorom kineziologa zelo priporočljiva izbira, ki omogoča gibalni preporod.
Gibalna znanost kineziologije je pokazala v praktičnih primerih, da je pri starejši populaciji še posebej pomemben vzrok poškodb, prezgodnje smrti in slabe kakovosti življenja, pomanjkanje mišične moči. Telo se navadi na to, kar z njim počnemo. Vsak poklic ali opravilo ima zatorej svoje posledice. Namen pravilno usmerjene vadbe za starejše je odpraviti negativne vplive življenjskega sloga, ki se še posebej močno izrazijo v procesu staranja. Vadba in gibanje morata biti usmerjena ne zgolj v pohode in 'razgibavanje', pač pa dejansko izboljšanje gibalnih sposobnosti, moči trupa in vseh okončin. S tem bistveno povečamo paleto opravil, ki jih lahko starejši opravijo sami in zaustavimo nenehno upadanje fizične sposobnosti. Primerno oblikovana vadba namreč izdatno poveča telesne sposobnosti vzdržljivosti in moči.
Vadba, ki je strukturirana in usmerjena v izboljšanje psihofizičnega stanja, se danes priznava kot najpomembnejše zdravilo. V nasprotju s pasivnimi zdravili gre pri vadbi za t. i. aktivno zdravilo, saj mora biti pacient/vadeči tudi sam udeležen pri izboljšanju zdravja, strokovnjak kine-ziolog ga vodi na tej poti. Vadba torej predstavlja najpomembnejše zdravilo zato, ker njeni učinki obsegajo celotno telo in duha in slabih stranskih učinkov ni, če je program vadbe zasnovan strokovno. Tako s primerno izbrano vadbo kineziolog poskrbi za izboljšanje gibljivosti in moči v sklepih ter odpravo težav z držo in hrbtenico. Predvsem pa je treba na varen način povečati telesne sposobnosti vadečega. In vadeči se mora pri tem sprostiti in nadvse zabavati. In tako vam vadba lahko izboljša več plati življenja.	OGLASNO SPOROČILO

Vabljeni v prenovljeno cvetličarno s svežimi idejami in ponudbo ter cvetjem.
Hvala cenjenim strankam za izkazano zaupanje že 50 let. Ekipa Cvetličarne Omers.
ffc •ifc
Cvetličarna Omers, Ljubljanska cesta 72, Domžale. T: 01 72 26 520, M: 041 530 469, www.cvetlicarnaomers.si
Vedno prinesi mi rože
Optika Škofic že cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.:8-12 in 16-18 sobota: 9-12
12 | slamnik
novice
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni
Potujoča knjižnica - Bibliobus se po novem ustavlja tudi pred Domom upokojencev Domžale
Enaindvajsetega septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Leta 2012 je Mednarodna organizacija za Alzheimerjevo bolezen (ADI) razglasila mesec september kot mesec intenzivnega osveščanja javnosti o Alzheimerjevi bolezni ter zmanjševanja stigme. Letošnji slogan kampanje se glasi: Ne pozabi me.
Ob svetovnem dnevu Alzheimer-jeve bolezni so v Domu upokojencev Domžale pripravili tradicionalni sprehod njihovih varovancev, ki so se skupaj z zaposlenimi podali od doma do Slamnikarskega parka. Pohodu so se pridružile tudi podžupanja Obči-
»Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni tradicionalno obeležujemo s sprehodom v spomin, občasno pa tudi z drugimi aktivnostmi,« je dejala direktorica Doma upokojencev Domžale mag. Nataša Zalokar. S takšnimi aktivnostmi in tudi z Alzheimer caffe-ji po njenih besedah postaja demen-ca vedno bolj prepoznavna tudi v občini Domžale.
Cveta Zalokar je spregovorila o pogovorih o demenci poimenovanih Alzheimer caffe, ki potekajo vsak tretji četrtek v Knjižnici Domžale. V petih letih so izvedli že 29 pogovorov, na katerih so sodelovali vsi, ki se v Slove-
ne Domžale mag. Renata Kosec, direktorica Doma upokojencev Domžale mag. Nataša Zalokar in direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Cveta Zalokar.
Podžupanja mag. Renata Kosec je v svojem in v imenu župana pozdravila vse prisotne in jim dejala, da jo veseli, da se v naši lokalni skupnosti zavedamo o pomenu demence, da o njej govorimo, se z njo ukvarjamo in dajemo tej novodobni bolezni vedno večji pomen. »Pred dobrimi petimi leti se je v naši lokalni skupnosti začelo odvijati vrsto aktivnosti, za kar sta zaslužni mag. Nataša Zalokar in Cveta Zalokar in za kar jima izrekam zahvalo,« je povedala podžupanja.
SIMBI0ZA
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE SŠ DOMŽALE
Termin: od 9. do 13. oktobra 2017, vsako popoldne od 14. do 18. ure
Prijava na SŠ Domžale:
•	osebno v tajništvu šole vsak dan do 14. ure,
• po telefonu: 01-724-06-30 in
•	e-mail: tajnistvo.ssdomzale@guest.arnes.sj
Prijave do petka, 6.10.2017. Število prostih mest je omejeno.
m
VSE ŽIVLJENJE SE UČIMO!"
Potujočo knjižnico - Bibliobus Knjižnica Domžale deli s Knjižnico Franca Balantiča Kamnik, obiskuje pa odročnejše kraje v občinah Domžale, Lukovica in Kamnik. Bibliobus vsakih štirinajst dni ob sredah obišče domžalski konec, kjer se ustavi na petih lokacijah, po novem od srede, 20. septembra 2017, pa tudi pred Domom upokojencev Domžale.
V potujoči knjižnici je naenkrat 3000 knjig, serijskih publikacij in osta-
lega neknjižnega gradiva ter nekaj DVD-jev in zgoščenk. Gradivo, ki je v potujoči knjižnici, je namenjeno vsem generacijah, se pravi, da lahko vsak najde kaj zase.
»Ob tej priložnosti vabimo vse oskrbovance ter zaposlene Doma upokojencev Domžale in tudi mimoidoče, da obiščejo potujočo knjižnico. Prednost potujoče knjižnice je v tem, da je brezplačna, da si gradivo obisko-
valci lahko izposodijo tako kot v vseh knjižicah,« je povedala Barbara Zu-panc Oberwalder, direktorica Knjižnice Domžale. Zadovoljstva, da se bo po novem potujoča knjižnica ustavljala tudi v Domu upokojencev Domžale, niso skrivali tako oskrbovanci kot zaposleni.
-Domžale - Dom upokojencev - notranje dvorišče: 14.00-14.45 -Krtina - pred vrtcem Mavrica:
15.15-15.40
-Žiče - dovoz h Klopčičevim: 16.15-17.00
-Rova - pri gasilskem domu:
17.15-18.00
-Dolenje: - pod lipo 18.15-18.30 Po novem se Bibliobus ne bo več
ustavljal v Ihanu, saj so tam v sklopu odprtja razširjene Podružnične šole Ihan odprli tudi Krajevno knjižnico Ihan. Nova knjižnica ima svoje prostore v pritličju prenovljene šole. Poleg klasičnega gradiva ponuja tudi pester izbor družabnih iger in didaktičnih igrač, ki si jih uporabniki lahko izposodijo na dom.
Miha Ulčar Foto: Miro Pivar
Trening mladinskih delavcev v Domžalah
niji ukvarjajo s to boleznijo. »Naš cilj je v prvi vrsti pomagati sorodnikom, ki gredo skozi eno izjemno težko in mučno obdobje, in želimo si, da takrat ne bi ostali sami. Da bi jim kot družba pomagali, tako z informacijami kot tudi s tem, da bi opozarjali širšo skupnost, kaj potrebujemo,« je povedala Cveta Zalokar in povabila k novi sezoni pogovorov o demenci, ki se bo začela v oktobru. Izpostavila je tudi potrebo po dnevnem centru, ki bi ga v občini Domžale nujno potrebovali in v katerega bi lahko sorodniki občasno za kak dan, dva ali tri pripeljali svojega obolelega sorodnika.
BESEDILO in FOTO: MIHA ULČAR
Center za mlade Domžale je po več letih uspešno izpeljal prvi mednarodni projekt. V okviru projekta z naslovom Goodbye, intolerance! Hello, respect and acceptance! so v Domžalah gosti-
li 12 mladinskih delavcev iz Estonije, Španije, Turčije in Slovenije.
Trening, ki je trajal teden dni, je bil namenjen temu, da se mladinski delavci seznanijo z novimi metodami
dela za boj proti nestrpnosti med mladimi. Poleg delavnic, na katerih so delili svoje izkušnje in znanje, so pripravili tudi razstavo, ki si jo lahko ogledate v prostorih Centra za mlade Domžale. Izvedli pa so tudi ulično akcijo, s katero so na prvi šolski dan med srednješolci širili idejo strpnosti in promovirali mednarodne programe.
Goodbye, intolerance! Hello, respect and acceptance! je daljši projekt. Poleg izmenjave mladinskih delavcev bodo v vseh sodelujočih državah izvedene tudi lokalne akcije, konec novembra še mladinska izmenjava. Ta bo prav tako potekala v Domžalah, udeležilo pa se je bo 20 mladih. Projekt je financiran s strani Evropske komisije, programa Erasmus+. Center za mlade Domžale ves čas sodeluje v mednarodnih projektih. Aktualne priložnosti si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.czm-dom-zale.si ali jim pišete na info@czm-do-mzale.si.
Osnovna šola Dob z načeli trajnostne mobilnosti
V septembru je v sodelovanju z nevladnimi organizacijami na Osnovni šoli Dob potekal ulični festival, katerega namen je vpeljava načelo trajnostne mobilnosti na šolske okoliše. Kot so ob tem povedali, si vodstvo šole, starši in otroci želijo, da bi v šolo lahko varno pešačili in kolesarili. Gre za izvedbo projekta Trajnostna mobilnost v šoli, ki jo pripravljajo na Inštitutu za politike prostora, CIPRA Slovenija, FOCUS, društvo za sonaravni razvoj in KD pro-stoRož v sodelovanju z OŠ Poljane in OŠ Dob pri Domžalah.
Osnovna šola Dob je bila v projektu Trajnostna mobilnost v šoli izbrana na podlagi primerljivosti šolskega okoliša z drugimi podeželskimi šolskimi okoliši v Sloveniji. Ukrepi mobilnostnega
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
načrta so prilagojeni značilnostim tovrstnega šolskega okoliša: splošni dostopnosti, obstoječim potovalnim navadam zaposlenih in šolajočih, problematiki varnih poti v šolo in velikosti šolskega okoliša. Tako bodo ukrepi do neke mere uporabni tudi za ostale šole s primerljivim šolskim okolišem. »Osnovni cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati motorni promet, s tem pa tudi onesnaževanje, emisije toplogrednih plinov in porabo energije ter prostora,« so ob tem povedali. V okviru projekta so v šolskem okolišu
Dob opravili: predstavitve, delavnice, intervjuje ter ankete s starši, vodstvom šole, občino, lokalnim prebivalstvom in otroki. Izvedli so tudi štetje prometa, opravili terenski pregled območja ter pregledali dokumentacijo občine.
Za zaključek festivala, ki so ga poimenovali Festival Zdravje+, so izbrali Dob, kjer so v času festivala zaprli cesto ter jo dali na uporabo ljudem in ne avtomobilom. Šolska ulica je ta dan postala živahen prostor za pregled koles, športne igre, glasbene nastope, gledališko predstavo in tekmovanja v spretnostih.
(mkk)
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
NOVICE
NVO gre v šolo
V tednu otroka, med 2. in 7. oktobrom, se bo v akciji NVO gre v šolo 13 osnovnim šolam in več kot 5500 učencem po Sloveniji predstavilo več kot 120 nevladnih organizacij. Cilj akcije NVO gre v šolo je spodbuditi povezovanje nevladnih organizacij (NVO) z osnovnimi šolami v lokalnem okolju.
Vljudno vas vabimo, da v tednu od 2. do 7. oktobra 2017 obiščete eno od spodaj naštetih šol in uspešnost
akcije NVO gre v šolo preverite tudi sami.
Z interaktivno in doživljajsko predstavitvijo bodo nevladne organizacije poskušale navdušiti mlade, da se aktivno vključijo v delo lokalnih društev, zavodov in ustanov. KONTAKTNA OSEBA: Tjaša Bajc
mobitel: 040 786 939 e-pošta: tjasa.bajc@consulta.si
OSREDNJESLOVENSKA REGIJA		
	Stičišče NVO osrednje Slovenije	Potek aktivnega pouka
Torek, 3. 10. 2017	OŠ Domžale	8.30-12.30
Sreda, 4. 10. 2017	OŠ Preserje pri Radomljah, Domžale	8.30-12.30
Četrtek, 5. 10. 2017	OŠ Dob, Domžale	8.30-12.30
consulta.si f(|J	[^(Mh
Društvo Šola zdravja prinaša zdravje v vsako slovensko vas
Društvo Šola zdravja je bil v svojih prvih začetkih projekt, pozneje od leta 2009 društvo, ki pa v letošnjem letu obeležuje že osmo obletnico uspešnega in odmevnega delovanja. Prva skupina, znana po oranžnih majicah, je s svojo vadbo v zgodnjih jutranjih urah začela v Piranu. Idejni vodja, ustanovitelj in oče sklepnih vaj 1000 gibov je dr. Nikolay Grishin. Vaje so primerne za vse starostne skupine, saj se v 30 minutah posvetijo vsem skupinam mišic, in tako vsak dan začnejo z dobro energijo.
Društvo je v letu 2010 s strani ministrstva za šolstvo in šport pridobilo status društva v javnem interesu na področju športa. Svojim članom prav tako ponuja številne praktične delavnice, usposabljanja in seminarje, saj je namen društva vsakemu posamezniku predati informacije in osnovne napotke za boljše in zdravo življenje. Velik poudarek dajejo delu s prostovoljci, ki so za njih ključnega pomena, saj so prav oni tisti, ki vodijo zdaj že več kot 130 skupin s kar 2.900 registriranimi člani po vsej Sloveniji. Cilj društva je vsekakor jutranjo telovadbo pripeljati v vsak slovenski kraj.
Društvo Šola zdravja je bil v lanskem letu prepoznano in vključeno v program NVO s potencialom. V svo-
Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Župnija Homec
vabita na spominsko slovesnost ob stoletnici smrti znamenitega slikarja Matije Koželja. Bogata poslikava Marijine cerkve na Homcu je njegovo zadnje veliko delo, ki ga je dokončal le dva meseca pred izbruhom prve svetovne vojne.
V soboto, 28.10.2017 bo ob 19.00 uri v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu spominska sv. maša pri kateri bodo sodelovali Oktet Gallus, Oktet Deseti brat in Moški komorni zbor Lek, dramski igralec Pavle Ravno-hrib pa bo predstavil življenjsko pot in delo Matije Koželja. Po maši bo sledilo odprtje razstave o Koželjevih delih v Plečnikovi (nekdanji Pirnatovi) vili. Razstava bo odprta predvidoma do nedelje, 5.11.2017.
Arboretum vabi na številne prireditve
»Narava nam v jesenskih dneh pričara vsak dan drugačno podobo in pri tem ne skopari z barvami. Ne zamudite pestre barvne palete in preigravanja listja na sprehodu skozi park. Jesensko paleto barv bo dopolnila vsakoletna razstava buč in okrasnega zelja. Vabljeni v družbo šelestečega listja in topline jesenskih barv,« so v povabilo na obisk v Arboretum Volčji Potok, letna vstopnica še vedno velja, povabili vse ljubitelje narave v oktobru.
Če naštejemo le najbolj značilne akcije, potem ne gre brez obiska velikanov morskih globin, ki jih gostijo še do srede novembra, še vedno jim družbo delajo dinozavri, v stekle-njaku pa lahko občudujete orhideje in kaktuse. Najmlajši še vedno lahko uživajo v Deželi pravljičnih junakov, v posebni delavnici pa z nekaj vejic in vrvi s spretnimi prsti naredijo čudovite izdelke. - tudi lovilce sanj in z njimi polovijo vse nočne more, da ne bodo več kratile spanca..
RKS - Spremenimo svet na bolje
ji prijavi v program NVO s potencialom so izrazil željo po pomoči in svetovanju na področju dela s prostovoljci in njihovem usposabljanju za delovanje v društvu. Pri tem smo jim na Stičišču NVO osrednje Slovenije pomagali, še naprej pa jih bomo usmerjali in tudi promocijsko podprli.
Društvo Šola zdravja bo v skladu s svojo vizijo sledilo svojemu poslanstvu in zastavljenim ciljem - zdrav način življenja in jutranjo polurno vadbo celega telesa pripeljati v vsako slovensko vas. Društvo je vpisano tudi v bazo prostovoljskih organizacij, saj temelji na prostovoljcih. Registriranih je 459 prostovoljcev, ki vsakodnevno skrbijo za aktivnosti in redno delovanje društva.
K projektu NVO s potencialom še vedno vabimo zainteresirane nevladne organizacije (društva, zavode in ustanove), katerih poslanstvo in delo je pomembno in prepoznano v lokalnem okolju. V okviru programa se boste vključili v brezplačna usposabljanja, mentorstva in svetovanja na organizacijskem, strokovnem in zagovorniškem področju. Vsebina programa bo individualno prilagojena potrebam organizacije. Več podrobnejših informacij prejmete na naši uradni spletni strani.
Ker je ena od pomembnejših nalog našega območnega združenja RK Domžale pomoč in skrb za socialno ogrožene, sporočamo, da je bila pred kratkim opravljena tretja dobava hrane EU sklada, v okviru katere je naša organizacija prejela: 3497 kg testenin, 2308 kg moke, 1481 l olja, 1246 kg riža, 8836 l mleka, 2814 kosov pločevink fižola in 3018 kosov pločevink pelatov. Z doba-
zbranimi sredstvi RKS polepšal dneve najbolj ranljivim skupinam in posameznikom. Posebej nas veseli, da so bili med darovalci tudi občani in občanke z območja vseh petih občin, ki jih pokriva območno združenje RKS Domžale, in so s svojim klicem med koncertom nekomu v svoji bližini polepšali dneve in tako spremenili svet na bolje.
Pripravili bodo tudi vodeno fotografsko delavnico za ustvarjanje izjemnih fotografij, kjer boste spoznali osnove fotografiranja in izvedeli več o svojem fotoaparatu, zato ga nikar ne pozabite prinesti s seboj. V oktobru bo tudi ornitološki sprehod, otroci so vabljeni v delavnico Slike iz narave, kjer bo mogoče iz listja, koščka lubja in čudovito ukrivljene vejice narediti slike, ki bodo krasile naš dom. Zanimiva bo tudi delavnica Rišemo na egipčanski papirus. Arboretum vam želi pomagati tudi pri sajenju ozimnega česna in pripravi na zimo, za kar bo organizirana posebna delavnica. Posebej so za oktober značilne buče in okrasno zelje, ki vam jih na razstavi predstavljajo od 23. septembra do 22. oktobra. V času jesenskih počitnic bodo pripravili delavnico izrezovanja buč, kjer boste lahko prepustili domišljiji prosto pot in morda zmaga prav vaša izrezljana buča! Vabljeni na delavnico Izrezovanje buč za noč čarovnic - v soboto, 28. oktobra 2017. Na delavnico lahko prinesete svojo bučo ali pa jo kupite na delavnici.
Posebej pa vas vabijo v Začarani park. Enaintridesetega oktobra med 17. in 19. uro namreč lahko otroci prinesejo izrezane buče. V vsako bučo bodo dali gorečo svečko in drevored se bo spremenil v začaran bučored. Tri najlepše izrezane buče bodo nagradili.
Vera Vojska
MESEC JANEZ s. p. KLEČE PRI DOLU 3 1262 DOL PRI LJUBLJANI
ZAPOSLI
DELAVCA ZA IZDELAVO PALET (DELO V DELAVNICI)
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00
Prošnje pošljite na naslov: MESEC JANEZ KLEČE PRI DOLU 3 1262 DOL PRI LJUBLJANI ali na elektronski naslov: zaga.mesec@gmail.com
Za dodatne informacije pokličite na telefon: 040 / 26 78 16.
vljeno hrano bo Rdeči križ ob pomoči prostovoljcev iz krajevnih in občinskih organizacij ponovno zagotovili pomoč vsem, ki jo potrebujejo na območju vseh petih občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
Za območno organizacijo RKS Domžale je še ena uspešna krvodajalska akcija, ki je tokrat sredi septembra potekala v občini Mengeš v kulturnem domu. Rdeči križ se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim krvodajalcem za njihovo plemenito dejanje, hkrati pa iskrena hvala tudi Špas teatru za odstop prostorov.
Triindvajsetega septembra 2017 so tudi prostovoljci z našega območja obiskali tradicionalni že 10. dobrodelni koncert RKS v Cankarjevem domu ter tako zbirali sredstva za vseslovenski humanitarni akciji Pelji-mo jih na morje in Lepo je deliti. Dobrodelni koncert je bil priložnost za predstavitev dela te humanitarne organizacije v naši državi, hkrati pa je z
Enako kot Rdeči križ Slovenije tudi naša območna organizacija posebno skrb in poudarek daje izobraževanju in promociji prve pomoči, hkrati pa njen izobraževalni program zajema tudi druga področja, saj s svojimi tečaji, delavnicami in predavanji skušajo osveščati vse, ki to želijo o problematiki in pomoči na posameznem področju. Tako so se odločili, da skupaj s Spominčico, Alzheimer Slovenije pripravijo predavanje z naslovom Demenca - sodobne družbe. Prvo srečanje na omenjeno temo je bilo v Blagovici, naslednje pa načrtujejo 9. oktobra 2017 ob 18. uri -v sodelovanju s krajevno organizacijo RK Dob v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Sogovornik bo David Krivec, generalni sekretar Spominčice, z udeležbo pa vsi skupaj in vsak zase lahko prispevamo k uresničevanju gesla: Za demenci prijazno družbo.
Vera Vojska
STUDIJSKO-RAZISKOVALNI CENTER ZA DRUŽINO, ENOTA DOMŽALE
ŠOLO ZA DRUŽINO
Predavanja Šole za družino v tem letu:
25. 10. 2017 od 17.00-18.30 z naslovom: DOM, DRUŽINA IN PRIPADANJE - MLADOSTNIK V PRIMEŽU MED DRUŽINO IN DRUŽBO 29. 11. 2017 od 17.00-18.30 z naslovom: NASILJE, TRAVME IN
ZLORABE - VPLIV NA DOŽIVLJANJE IN RAZVOJ OTROKA IN MLADOSTNIKA
Udeležba je brezplačna. Varstvo otrok je zagotovljeno.
Prijave na tel: 041 922-130.
Izvajalka predavanja: Lidija Bašič Jančar, zakonska in družinska terapevtka
Moč najstniških možganov in bistvo mladostništva
Andreja Vukmir, spec. ZDT Četrtek, 26. 10. 2017 ob 19.00
Vedno znova nas preseneča, kolikšno zanimanje je vedno za predavanja, kadar so tema majhni otroci. Ko pa gre za najstniško obdobje, pa se zdi, kot da ni tolikšnega zanimanja. Ali so starši že tako prepričani v svojem starševstvu ali mladostništvo dajo v predal, 'saj bo minilo'? Mladostništvo je izjemno obdobje v človekovem življenju, v katerem se dogajajo izjemne spremembe tako v možganih, telesu in porajajoči se mladostniški psihi. V preteklih kulturah so se očitno zavedali tega izjemnega obdobja in ga posvetili z različnimi iniciacijskimi obredi. Se ga zavedamo tudi mi? Ga znamo ovrednotiti? Mu znamo dati mesto v človekovemu razvoju? Zakaj se ravno v tem obdobju zgodi toliko generacijskih prepadov, toliko sporov, ki jih nosimo še daleč v odraslost?
Predavanje bo v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Vstopnina 10 evrov.
Več lahko preberete na spletni strani: www.pogled.si.
14 | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Evropska kartica ugodnosti
Evropska kartica ugodnosti za invalide je projekt, ki ga podpira Evropski socialni sklad, Slovenija pa je prva država EU, ki jo uvaja. Kartica ugodnosti za invalide je od konca julija brezplačno na voljo na 58 upravnih enotah po Sloveniji.
Cilj projekta, ki ga izvajata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, je predvsem invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in specifične ugodnosti doma in pri potovanjih v druge države Evropske unije. Kartica invalidom omogoča uveljavljanje posebnih komercialnih popustov na področju umetnosti in kulture, turizma, športa, izobraževanja, trgovine in transporta, v projekt pa je zaenkrat vključenih osem držav: Slovenija, Ciper, Finska, Belgija, Italija, Romunija, Estonija in Malta.
Seznam ponudnikov ugodnosti trenutno obsega okoli 200 različnih izvajalcev in se bo ves čas dopolnjeval, aktualne ugodnosti pa upravičenci lahko ves čas spremljajo na spletni povezavi www.invalidska--kartica.si. Uporabniki imajo možnost uporabe baze ugodnosti tudi prek mobilne aplikacije na svojem mobilnem telefonu. Mobilno aplikacijo uporabniki lahko poiščejo pod naslovom Invalidska kartica, oziroma si jo lahko naložijo na svoj mo-bilnik prek spletnih strani iTunes ali Google Play.
I. Upravičenci
Upravičenci do invalidske kartice
ugodnosti so:
-	delovni invalidi I., II. in III. kategorije po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
-	osebe s priznano telesno okvaro:
•	90 % telesno okvaro zaradi izgube vida,
•	70 % telesno okvaro zaradi izgube sluha in
•	najmanj 80 % telesno okvaro, če se te seštevajo in je najnižji odstotek za eno vsaj 70 %;
-	invalidi po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov;
-	invalidne osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov;
-	invalidi po Zakonu o vojnih invalidih;
•	osebe z zmerno, težjo in težko duševno ter najtežjo telesno prizadetostjo po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
•	otroci in mladostniki, razvrščeni po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami:
•	otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju
•	gluhi otroci
•	slepi otroci
•	otroci z zmerno, težjo in težko gibalno oviranostjo in
•	otroci z avtističnimi motnjami;
-	osebe z gluhoslepoto - 50 % okvara sluha po Fowlerju in 1., 2., 3., 4. ali 5. kategorija slepote in slabovidnosti;
-	invalidi po predpisih drugih držav članic EU.
V vseh primerih mora vlagatelj priložiti dokazila o invalidnosti. Če do-
kazila o invalidnosti izdajo državni organi ali nosilci javnih pooblastil, jih pridobi upravna enota, ki odloča v postopku o pridobitvi invalidske kartice ugodnosti. V primeru, da je vlagatelj oseba z gluhoslepoto, mora priložiti vlogi izvid zdravnika okulista in otorinolaringologa, enako kot v primeru vloge za pridobitev tehničnega pripomočka.
II. Vloga
Vloga za invalidsko kartico ugodnosti mora vsebovati:
-	ime in priimek vlagatelja, EMŠO, naslov prebivališča,
-	navedbo o invalidnosti ali telesni okvari,
-	barvno fotografijo velikosti 2,1 cm x 2,8 cm oziroma fotografijo standardne velikosti za osebne dokumente in
-	datum vložitve in podpis upravičenca ali zakonitega zastopnika.
III. Postopek:
Stranka lahko na katerikoli od 58 upravnih enot po Sloveniji brezplačno vloži zahtevek za izdajo Evropske kartice ugodnosti za invalide. Upravna enota (v bazi podatkov) preveri, če so navedbe stranke z vloge pravilne in preveri, ali izpolnjuje pogoj status invalida. Če stranka izpolnjuje vse pogoje, upravna enota vlogo vpiše v evidenco invalidskih kartic ugodnosti. S tem se šteje invalidska kartica ugodnosti za izdano. Upravičenec prejme kartico ugodnosti na dom v približno desetih dneh.
IV. Ostalo:
-	Veljavnost EU kartice ugodnosti za invalide je 10 let.
-	EU kartica ugodnosti za invalide ima predpisano obliko in zaporedno številko.
-	V primeru pogrešane, izgubljene, ukradene, obrabljene ali poškodovane kartice se kartica prekliče na upravni enoti in se upravičencu izda nova kartica z novo zaporedno številko.
-	Še enkrat pa bi opozorili, da lahko vlagatelj vlogi priloži fotografijo velikosti 2,1 cm x 2,8 cm, kot je določeno v pravilniku, ali pa fotografijo standardne velikosti za osebne dokumente, ki jo pozneje izdelovalec kartice pomanjša na velikost iz pravilnika.
-	Natisnjen obrazec, na katerem je fotografija, se ne zgiba, zlaga ali prepogiba, saj se fotografija ne sme poškodovati. Priporočamo, da se obrazci pošiljajo v A4 kuvertah.
Uporabniki bodo imeli možnost uporabe baze ugodnosti tudi prek mobilne aplikacije na svojem mobilnem telefonu. Mobilno aplikacijo bodo uporabniki lahko poiskali pod naslovom: Invalidska kartica.
Invalidsko kartico ugodnosti bodo upravičenci lahko pridobili na 58 upravnih enotah po Sloveniji, predvidoma v drugi polovici leta 2017.
Vloga za invalidsko kartico ugodnosti se ne vlaga pri Centru za socialno delo.
Pri centru lahko urejate pridobitev statusa invalida po ZDVDTP. Če že imate izdano odločbo po ZDVDTP, jo lahko sami predložite upravni enoti pri vložitvi vloge za invalidsko kartico, ali pa upravna enota zanjo zaprosi po uradni dolžnosti.


Družba LTH Castings d.o.o. izdeluje inovativne, visoko kakovostne proizvode, katerih kupci so mednarodna podjetja avtomobilske industrije. Odlikuje nas 70-letna tradicija na področju razvoja, litja, obdelave in sestavljanja tlačnih orodij in ulitkov iz aluminijevih zlitin ter izdelava orodij za njihovo proizvodnjo. Pri svojem poslovanju stremimo k poslovni odličnosti v svoji dejavnosti s celovitim servisiranjem kupcev, vlaganjem v znanje, inovativnim razvojem proizvodov in procesov ter nenehnim povečevanjem produktivnosti in kakovosti.
Razpisujemo več prostih delovnih mest v proizvodnji:
POSLUZEVALEC STROJA in LIVAR
DELO BO OBSEGALO:
■	Poznavanje osnovnih pravil zagona in delovanja strojev,
■	osnovno posluževanje različnih strojev v proizvodnji,
■	osnovno poznavanje tehnologije dela,
■	nadzor in spremljanje procesov,
■	poznavanje, razumevanje in izpolnjevanje dokumentacije na delovnem mestu,
■	skrb za čisto in urejeno delovno mesto - 5S in izvajanje samovzdrževanja,
■	upoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in ekologije.
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO:
■	Ustrezno izobrazbo III., IV. ali V. stopnje,
■	delo v izmenah (treh ali štirih),
■	timsko delo,
■	natančnost,
■	vestnost in zanesljivost pri delu. NUDIMO VAM:
■	Dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov,
■	možnosti osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere,
■	delo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate iščemo za Obrat Ljubljana.
Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamo do 31.10.2017, preko naše spletne strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev (prijavite se lahko s klikom na željen razpis).
V ponedeljek, 30. in torek, 31. oktoora 2017, vijudno vaohjeni na domžalsko tržnico.
i \
Tam boste lahko med lokalnimi ponudniKi izoran sveže cveije in sveče za aan spomina na mrtve.
Občina Domžale
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
AKTUALNO
Svet žuželk v Domžalah
Na Ljubljanski cesti 88 v Domžalah (nad Baby centrom) je na ogled postavljenih okrog 50.000 primerkov žuželk iz domačih in eksotičnih krajev. Srečali smo se s koordinatorjem projekta Stanislavom Gombocem, ki nam je povedal marsikaj zanimivega.
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc
V zbirki so primerki, ki so jih desetletja zbirali in urejali različni zasebni zbiratelji. V njihovo delo je vloženih na tisoče ur vztrajnega, prostovoljnega dela. Razstava je nastala pod okriljem Zavoda EGEA, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem ter promocijo narave in naravne dediščine. Že od ustanovitve zavoda pred sedmimi leti so imeli željo, da bi predstavili biotsko pestrost žuželk najširši javnosti. Ta želja se jim je izpolnila 19. julija letos v Domžalah, kjer so razstavljene žuželke po skupinah razvrstili v več prostorih. Ob tem velja tudi poudariti, da gre za največjo razstavo žuželk v Srednji Evropi.
O žuželkah, ki so sestavni del naravnega ekosistema, laiki poznamo samo nekatere vrste, o izumiranju nekaterih vrst ter o sami razstavi, smo se pogovarjali s koordinatorjem projekta Stanislavom Gombocem, ki se že od petega leta starosti ukvarja z raziskovanjem žuželk, je pa specializiran za metulje, kobilice in še nekatere druge vrste. Pravi, da je ljubezen do žuželk dobil zaradi tega, ker je odraščal v naravi, ki je tudi zaradi žuželk polna skrivnosti. Po poklicu je diplomirani inženir agronomije, z raziskovanjem žuželk pa se ukvarja ljubiteljsko in z lastnim sredstvi. Zaupa nam, da ima doma shranjenih okrog 150.000 žuželk.
Nekatere vrste žuželk zaradi klimatskih sprememb izumirajo, a prihajajo tudi nove vrste ...
Na naše vprašanje koliko vrst žuželk je na svetu, nam Stanislav pove, da po oceni strokovnjakov okrog 30 milijonov: »So pa mnoge vrste, ki jih nismo nikoli poznali, že izumrle in še izumirajo. Tudi zaradi tega, ker so nekatere žuželke tako majhne, da zanje sploh ne vemo, da obstajajo. Največji razlogi za izumiranje so klimatske spremembe, posegi v naravo, promet, urbanizacija, izsuševanja močvirij, povišana koncentracija CO2, onesnaževanje, ulična razsvetljava ... Te stvari so zelo kompleksne. Da žuželke izginjajo, to vemo le pri vrstah, ki so nam dobro poznane. Recimo pri dnevnih metuljih je v zadnjih 100 letih izginilo že šest vrst, nekatere pa k nam prihajajo.«
Dotakneva se tudi travnikov, katerih struktura rastlin se je zaradi sodobne košnje, zaradi števila košenj in uporabe gnojil, zelo spremenila. To pomeni, da ni pogojev za žuželke, ki so prilagojene na eno vrsto ali skupino rastlin. »Po drugi strani pa je k nam prišlo veliko vrst invazivnih (tujih) rastlin, na katere se 'naše' žuželke ne morejo prilagoditi. Kot sem že omenil, so tukaj tudi klimatske spremembe, ki spreminjajo favno žuželk. Zaradi toplejših zim mediteranske vrste širijo svoj prostor, alpske vrste pa izumirajo,« o razlogih za izumiranje in prihod novih vrst žuželk razloži Stanislav.
Bogastvo narave - pisan svet žuželk na ogled v Domžalah
Kot smo že omenili, so razstavo pripravili v Domžalah, kjer so našli primeren prostor. S to razstavo želijo prikazati bogastvo narave, saj so žuželke same kot take zelo zanimive. So različni oblik, barv ... Spremljajo nas namreč na vsakem koraku. Včasih so nam tudi zoprne. Pa tudi ljudje se jih bojijo. »Po drugi strani pa želimo širšo javnost opozoriti, da žuželke izumi-
rajo. V Evropi je številčnost metuljev upadla za več kot 30 odstotkov. Se pa na strokovni ravni veliko dela na rdečih seznamih ogroženih vrst in o in-vazivnih vrstah, ki prihajajo iz drugih predelov sveta.«
Po besedah Stanislava razstava predstavlja vse skupine žuželk (24 redov žuželk), izvor žuželk s celotno sis-tematiko žuželk in sorodnimi skupinami členonožcev, življenjske prostore s tipičnimi predstavniki vrst, največje žuželke, naše endemite, plenilce žuželk in pregled znanstvenih zbirk s prikazom vrstne pestrosti, kjer je prikazanih največ barvitih žuželk: »V tem okviru so predstavljeni tropski metulji, vsi dnevni metulji Slovenije, več kot polovica nočnih metuljev ter nekaj družin hroščev. Skupaj je predstavljenih približno 3100 vrst metuljev, 1100 vrst hroščev, 200 vrst kobilic in številne druge skupine žuželk. Posebej so izpostavljene socialne žuželke, metulji, ki smo jih gojili v svilogojstvu, pojoči metulji, strupene in invazivne vrste žuželk in druge zanimivosti. Med temi velja izpostaviti žuželke naših domov, kjer se lahko seznanimo z molji, ščurki,
hroščki in drugimi nadležneži v naših stanovanjih, ki jih vidimo ali pa tudi ne. V zbirki so primerki, ki so jih desetletja zbirali in urejali različni zasebni zbiratelji. V njihovo delo je vloženih na tisoče ur vztrajnega, prostovoljnega dela.«
Razstavljen tudi hrošček Simon, ki je maskota občine Domžale
Večina razstavljenih žuželk prihaja iz Srednje Evrope, največ iz Slovenije, nekaj pa tudi iz tropskih dežel. Samo v Sloveniji imamo po besedah Stanislava okrog 20.000 vrst različnih žuželk, od tega jih je okrog 150 vrst, ki živijo samo pri nas. V glavnem gre za jamske vrste žuželk ali pa visoko alpske. Med njimi boste zagotovo prepoznali hroščka Simona, maskoto občine Domžale, ki ga je v Železni jami odkril Simon Robič, po katerem je hrošček tudi poimenovan. »Ta vrsta hrošča je obenem slovenski endem, razširjena na precej ozkem območju jamskega sistema, samo v Sloveniji. Zanimiv pa je tudi Hitlerjev brezokec, ki je bil opisan v času Hitlerjevega vzpona ter poimenovan njemu v čast. Čeprav ga je opisal
tura 2000; Življenjska okolja žuželk s prikazom nekaj izbranih bivališč, pri katerih so prikazane tukaj prepoznavne vrste žuželk. Področje največjih žuželk prikazuje izbrane vrste največjih žuželk na svetu in pri nas. V prostoru predstavljajo nekaj naših endemitov žuželk, med katerimi so predstavljeni metulji in hrošči. Posebej je izpostavljen domžalski hrošček Simon, ki je tudi maskota domžalske občine. Na daljšem hodniku je prikazan izvor žuželk z vsemi sorodnimi skupinami členonožcev. V nadaljevanju pa so prikazane vse skupine žuželk, vseh 24 redov žuželk, ki so bogato zastopane z materialom, opisi in statistiko vrst po skupinah na svetu, v Evropi in pri nas. Na hodniku so tudi makrofotografije zanimivih motivov žuželk mag. Janeza Glavača iz Kamnika; V zadnjem sklopu, v veliki dvorani pa je na ogled največ žuželk s prikazom raznolikosti žuželk, od tropskih do naših metuljev, hroščev, kobilic, kačjih pastirjev in nekaj vrst čebel. V tem delu predstavljajo še nekaj značilnih plenilcev žuželk in še nekatere, pri katerih marsikdo ni vedel, da se hranijo tudi z žuželkami.
nemški avtor, živi v le nekaj jamah na celjskem in je slovenski endem. Pri nas ga je prvi našel Vladimir Kodrič, ki ga takrat ni znal določiti, zato ga je opisal nemški strokovnjak za hrošče. Kot zanimivost naj še povem, da jamski hrošči v podzemlju lahko dočakajo zavidljivo starost tudi 30 let in več,« obrazloži Stanislav.
Razstava je razdeljena na več vsebinskih področij
Seveda pa nas zanima, kako je postavljena sama razstava in kako so shranjene žuželke. Stanislav nam pove, da se žuželke preparirajo in posušijo ter se nato hranijo v zbirki. Pri tem je pomembno, da so na suhem in da so nepredušno zaprte v škatli. So namreč hrana drugim skupinam žuželk, in če ne pazimo, zelo hitro izginejo.
Ima pa razstava glavo in rep, saj je razdeljena na več vsebinskih področij: Zanimivosti žuželk z dioramami in vitrinami, ki prikazujejo ponazoritev naravnih bivališč žuželk z metulji in hrošči, socialne žuželke, strupene žuželke, nekatere tujerodne invaziv-ne vrste, evropsko zavarovane vrste metuljev in hroščev iz seznama Na-
Vabljeni, da obiščete razstavo in si ogledate bogastvo narave
Pripravljali razstave si seveda želijo, da bi si razstavo ogledalo čim večje število obiskovalcev vseh starosti. Razstava, ki je tudi zelo poučna, je vredna ogleda, saj prikazuje bogastvo narave, obenem pa še ure in ure truda, vztrajnega raziskovanja in dela raziskovalcev ter zbirateljev žuželk. Za ogled razstave je okvirno potrebna dobra ura sprehoda po razstavnih prostorih, za bolj vnete vedoželjneže pa se ta čas lahko precej podaljša. Razstava je odprta od torka do petka med 14. in 18. uro, v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je razstava zaprta. □
6 | slamnik
društva
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Poročilo o delu
Tako kot vsa Slovenija smo tudi poklicni gasilci iz Centra za zaščito in reševanje Domžale pozorno spremljali evropsko prvenstvo v košarki in navijali za naše fante. Žal sta si izmeni, ki sta bili na dolžnosti v času četrtfinalne in finalne tekme, lahko pogledali le še posnetka tekem - prav takrat in ves čas trajanja igre so bili na terenu.
Med četrtfinalno tekmo proti Latviji so skupaj s prostovoljnimi gasilci PGD Domžale-mesto in PGD Stob-Depala vas odstranjevali posledice podrte hiše. Na Ulici Simona Jenka v Domžalah se je namreč podrla zapuščena stanovanjska hiša in pri tem nekoliko poškodovala še sosednjo hišo. Pozna ura, močan dež in pomembna tekma so verjetno vplivali na to, da se takrat nihče ni nahajal v bližini in zato na srečo tudi ni bilo poškodovanih.
Kdor je bil med finalno tekmo slučajno zunaj, je lahko opazil, da so ceste praktično prazne. Niso pa bile povsem prazne - dva avtomobila sta trčila na cesti med Drago-mljem in Šentjakobom, pri čemer je bila ena oseba težje poškodovana in ena lažje. O nesreči smo bili obveščeni ob 20.32 in ker je šlo za nesrečo s težjimi poškodbami, se je ogled s strani policije zavlekel krepko proti 23. uri. Ko smo s svojim delom zaključili, smo policistom pomagali pri osvetljevanju kraja nesreče.
Sicer smo v zadnjem mesecu posredovali v osmih prometnih nesrečah, štiri na avtocesti in štiri lokalno, pri tem pa je bilo poškodovanih sedem oseb. Svetujemo pazljivost: v slabem vremenu so ceste mokre in spolzke, vidljivost je slabša.
V polovici vseh intervencij smo bili poklicani za 'negasilske' naloge. Pomagali smo pri prenosu obolelih in poškodovanih oseb, odstranili podrto drevo, odprli vodne zapornice na Rači, odpirali smo vrata in zapirali ventile. Odprli smo vrata avtomobila, v katerem je bil zaklenjen otrok. Dvakrat smo prestregli iztekajoče olje in preprečili onesnaženje narave.
Z oktobrom se že tradicionalno začenja mesec požarne varnosti, ki ga zaznamujejo številne tematske prireditve in gasilske vaje. Seveda kot osrednja gasilska enota v lokalnem okolju pri večini dogodkov aktivno sodelujemo. Priporočamo, da se katerega od njih udeležite, da osvežite znanje o požarni preventivi in seveda potrebnem ravnanju v primeru požara.
Organiziranim skupinam iz vrtcev in šol ter seveda tudi drugim z veseljem predstavimo delo poklicnega gasilca ter pokažemo naša vozila in opremo. Prosimo le, da se vsaj nekaj dni pred predvidenim obiskom najavite na 01 729 22 28 ali info@czrdomzale.si.
Vse vabimo na Dan odprtih vrat, ki ga bomo 20. oktobra 2017 organizirali v Centru za zaščito in reševanje Domžale. Obiskovalci se boste seznanili s požarno preventivo ter s postopki in načini gašenja. Predstavili bomo naša vozila in opremo ter pripravili prikaz posredovanja v prometni nesreči. Za otroke bomo pripravili igre, prek katerih bodo spoznali delo gasilca.
Naše delo lahko spremljate na spletni strani www.czrdomzale.si in na naši Facebook strani. Želimo vam prijetne jesenske dni.
Domžalski dom na Mali planini Izlet v neznano
25. tradicionalno srečanje domžalskih planincev
planinsko društvo domžale Oj,
Triglav, moj dom so v nedeljo, 27. avgusta, ob 11. uri zapeli pevci Pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice, tokrat ga je vodila Eva Čeh, pri Domžalskem domu na Mali planini ter številnim obiskovalcem naznanili začetek že 25. tradicionalnega srečanja domžalskih planincev. Ob njih je za prijetno vzdušje poskrbela še Godba Domžale, govorniki pa so nam predstavili preteklost, sedanjost in prihodnost skrbi Planinskega društva Domžale za prijetno urejen Domžalski dom na Mali planini (1534 m). Tudi tokrat
Devetega septembra 2017 smo se odpeljali proti Gorenjski, v Planico.
O uspešnem sodelovanju med Občino Domžale in Planinskim društvom Domžale je govoril župan Toni Dragar ter na kratko predstavil investicije, ki jih je društvo opravilo tudi ob finančni pomoči občine. Z njimi je dom zasijal v vsem svojem sijaju in postal še bolj vabljiv za planince, ki jim je zaželel, da bi tudi v prihodnje z veseljem hodili v Domžalski dom na Veliki planini.
Nekdanji predsednik, danes pa častni predsednik PD Domžale Peter Primožič, ki je pred več kot 25 leti predlagal dan domžalskih planincev, se je v svojem govoru vrnil v leta 1991, 1992,
so planinci in planinke, za katerimi je res odlična planinska sezona, na prizorišče dneva domžalskih planincev prihajali z vseh koncev, prijetno presenečeni nad lepim obiskom. To je bilo srečanje prijateljev in znancev, ki na dan domžalskih planincev prihajajo že 25 let in so vsakič dobre volje, ko obujajo spomine na obiske bližnje Velike planine, spomine pa obujajo tudi ob skoraj 70. obletnici dela Planinskega društva Domžale, ki spada med najuspešnejša društva v Slovenji.
Prisotne planince in planinke je najprej pozdravil predsednik Planinskega društva Domžale Janko Vodlan, ter prav vsem zaželel prijeten dan na srečanju, ki letos praznuje srebrni jubilej, ob tem pa spomnil na uspešno delo in mnoge uspehe društva. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Po-nebšek, ki je po pozdravu prisotnih poudaril pomen druženja planincev, ki je enako ali včasih še bolj pomembno kot osvojiti cilj. Predstavil je 125 let uspešnega dela organiziranega planinstva v Sloveniji, ki danes v 290 društvih združuje več kot 55 000 članov, 1500 vodnikov in 774 markacinistov, ter pohvalil zagnane člane Planinskega društva Domžale, ki je eno vodilnih društev v Sloveniji ter so s svojimi odličnimi projekti vzpodbudili tudi druga planinska društva ter Planinsko zvezo Slovenije pri njihovem delu. Orisal je pomen prostovoljstva in zadovoljstva ob dobro opravljeni nalogi ter poudaril pomen usposabljanja za varno, kakovostno in odgovorno pot v hribe, kjer ne obremenjujemo okolja, pozabil pa ni niti na pomen vzgoje planinstva kot načina življenja, koristnega preživljanja prostega časa, kulturnega in športnega pomena hoje v hribe, kar vse generacije ohranja vitalne. Gostiteljem je čestital ter jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje.
1993, ko so pogumni prostovoljci začeli z obnovo Domžalskega doma, ki je pravzaprav pet desetletij sameval. Spomnil je na številne konce tedna, ko so prostovoljci obnavljali dom ter naštel najbolj pridne: njegovi sinovi Samo, Uroš in Matej in žena ter trije bratje Štefan, Julij, in Marjan, Janez in Vilko Kralj in Leon Štiftar, starosta društva, zidar Metod Orešek, mizar Jaka Nartnik ter elektrikar Brane Vol-čini Bili so zanesenjaki, ki so opravili številne ure prostovoljnega dela in dali domu današnjo podobo. Spomnil je na finančno pomoč Občine Domžale in domžalskih podjetij ter sredstev PD Domžale. Predstavil je največje investicije - tako v domu kot njegovi okolici, v preteklih 25 letih ter spomnil na prvi dan domžalskih planincev pri Domžalskem domu na Mali planini, ki vsako zadnjo nedeljo v avgustu ostaja stalnica uspešnega društva. Ob koncu je posebej spomnil na umrla člana Mira Avblja in Jakoba Nartni-ka, pohvalil oskrbnika Lojzeta in njegovo ekipo, ki skrbijo, da je dom lepo oskrbljen, urejen in obiskan, pohvalil pa je tudi delovno vodstvo Planinskega društva Domžale. Po povabilu Janka Vodlana, predsednika PD Domžale, na jubilejno prireditev ob 70-le-tnici društva, so se v kulturnem programu prepletli pesem in glasba zbora, godbe in ansambla Odziv, obiskovalci pa strinjali z malce spremenjeno pesmijo, da Lepšega dne, kot je srečanje domžalskih planincev na Mali planini ni ...
V spodnjih prostorih Domžalskega doma smo si lahko ogledali foto razstavo utrinkov Janeza Medveška, umetnika in domoljuba, ki zelo dobro pozna najlepše konce Slovenije, s potepanja po Veliki planini, ki jo imenuje kar nebesa na slovenski zemlji.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
medobčinsko društvo sožitje
Idilična, ledeniška dolina Planica, se razteza od naselja Rateče do doma v Tamarju, poznana je po smučarskih skakalnicah. Na zahodni strani jo omejuje pogorje Ponc, zato je znana tudi pod imenom dolina pod Poncami.
V sklopu Nordijskega centra, ki predstavlja središče skakalnega in tekaškega športa, je nastalo sedem novih skakalnic. Na njih trenirajo mladi skakalci začetniki in že uveljavljena imena skakalnega športa. Na vrhu je razgledna ploščad, kjer smo se zbrali in se pod vodstvom vodiča odpravili na voden ogled po objektu in okolici. Pogu-mnejši so se s sedežnico odpeljali na vrh smučarskih skakalnic, drugi pa smo z zanimanjem spremljali treninge mladih skakalcev.
du domžale Med številne aktivnosti, ki so jih člani in članice Društva upokojencev Domžale pripravili ob 70. rojstnem dnevu svojega društva, je tudi nov prapor, s katerim bodo na zadnjo pot pospremili svoje umrle člane in članice, z njim pa bodo društvo predstavljali tudi na različnih slovesnostih.
Če je bil dosedanji prapor podoben vsem drugim upokojenskim praporom, so se zdaj odločili za povsem novo obliko oziroma vsebino prapora, najvišjega simbola društva. Novi prapor, ki ga bodo predstavili na osrednji slovesnosti ob 70. rojstnem dnevu, bo v modro-rumeni barvi, z napisom Društvo upokojencev Domžale ter letnicama 1947 in 2017. Na njem je občinski grb, na drugi strani so žitni klasi, ki simbolizirajo slamnikarstvo kot pomemben del domžalske zgodovine, in Zajčevo znamenje, ki ga je leta 1936 oče postavil v zahvalo za sinovo življenje in stoji v Češminovem parku, zasnoval pa naj bi ga arhitekt Jože Plečnik. Simbolizira zahvalo vsem za sodelovanje v Društvu upokojencev Domžale.
Dobro razpoloženi smo se odpeljali na zasluženo malico, nato pa pot nadaljevali proti Kranjski Gori. Radi se družimo, pogovarjamo, si izmenjujemo mnenja in se spoznavamo. Obiskali smo Liznjekovo hišo v središču kraja. Sprehodili smo se skozi Kranjsko Goro in se odpeljali do čebelarstva Noč, kjer nam je prijazen gospodar povedal, kako je začel čebelariti, in da nadaljuje tradicijo naprej sin. Založili smo se z medom in medenimi izdelki ter se odpravili do gostišča, kjer smo imeli pozno kosilo.
Prijetno smo zaključili zanimiv in poučen izlet na Gorenjsko ter se zahvalili Fani Vrankar, ki nam je pripravila izlet, in predsednici društva dr. Tatjani Novak, ki je pomagala pri izvedbi.
Metka Mestek
Prapor bo tudi v prihodnje nosil praporščak Franc Vodnjov, ki je že doslej vzorno skrbel za sedanji prapor in se mu za njegovo skrb društvo iskreno zahvaljuje.
Novi prapor je bil tudi priložnost za kratek pogovor s praporščakom Francem Vodnjovom iz Ihana, ki prapor DU Domžale nosi že več kot tri desetletja. »Na pobudo sedanjega predsednika Ferdinanda Starina sem ga sprejel po smrti dotedanjega praporščaka Dolfeta Mo-dica,« pove praporščak. S praporom se udeležuje različnih slovesnosti upokojenskih društev, a teh ni prav veliko, pravi. Največkrat s praporom pospremi na zadnjo pot umrle člane in članice društva, saj se jim na tako društvo zahvali za njihov prispevek. Želimo mu, da bi mu zdravje še dolgo služilo in bi lahko opravljal svoje poslanstvo.
Hkrati se Društvo upokojencev najlepše zahvaljuje največjim dona-torjem, ki so omogočili nakup novega prapora, med njimi posebej Občini Domžale in županu Toniju Dragarju.
Vera Vojska Foto: Dušan Mijatov
C /7 ^ PODJETJE SG TRAKOVI D.O.O. IŠČE <J OBČASNO POMOČ V SERVISU
Delo zajema pomoč pri proizvodnji neskončnih trakov (rezanje, brušenje, oblaganje,...) in pomoč v servisu (obdelava transportnih trakov ter pogonskih jermen in občasna pomoč pri delu na terenu).
Zahteve: študent ali mlajši upokojenec s tehnično izobrazbo, sposobnost dela v timu, ročne spretnosti ter natančno delo.
Prijavo pošljete po e-pošti na rebeka.serbel@sgtrakovi.si.
70 let Društva upokojencev Domžale
Ob jubileju nov prapor
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 17
društva
na kratko
Medobčinski praznik invalidov Intervencijski izlov v Pšati zaradi
Za boljše razumevanje problematike invalidov	presušitve "VOd-Otol^a
medobčinsko društvo invalidov domžale Svet se zaveda, da je razreševanje problematike življenja in dela invalidov zelo pomembno, zato je že v letu 1992 OZN razglasila mednarodni dan invalidov z namenom, da bi v najširši družbi spodbudili vedno boljše razumevanje te problematike. Ta je povezana z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z njihovim vključevanjem v življenje. Na območju občine Domžale in občin
tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki se je hkrati zahvalil prav vsem, ki delajo na tem področju in pomagajo invalidom pri lažjem vključevanju v družbo ter prijetnejšem življenju, hkrati pa pograjal 'državo', ki nima dovolj razumevanja za to področje, ki je v času gospodarske krize in tudi sicer še posebej kritično.
V prijetnem kulturnem programu, prireditev je vodil Matej Primožič, smo ob Godbi Domžale zaploska-
Ribiči RD Bistrica Domžale smo bili v zadnjih dneh avgusta zelo zaskrbljeni nad nizkim vodostajem rek in potokov v Bistriškem ribiškem okolišu, s katerim upravljamo že več kot 60 let.
rd Bistrica domžale Namreč, nekaj tedenska odsotnost padavin, izjemno visoke poletne temperature, ki so povzročile hitro izparevanje vode ter nevestno in samovoljno črpanje vode iz strug potokov, industrijskih
šestih urah smo uspeli izloviti predel od mlina Felix v Biščah do podhoda pri avtocesti, to je v razdalji 5 km. Zaradi pravočasne obveščenosti s strani občanov in hitrega prihoda ekipe na kraj smo uspeli ohraniti
Prazna struga Pšate v naselju Pšata in član izlovne ekipe Sebastjan Kramar
Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin se invalidi združujejo v Medobčinsko društvo invalidov Domžale. To že več kot štiri desetletja skrbi zanje, jim pomaga na življenjskih in delovnih poteh ter ob Mednarodnem dnevu invalidov vsako leto pripravlja tudi prireditev, ki jo poimenujejo Medobčinski praznik invalidov. Na njej več sto udeležencem in gostom predstavijo svojo dejavnost in problematiko, s pestrim kulturnim programom pa polepšajo dan ter jim omogočijo prijeten klepet, tkanje vezi med njimi pa tudi poglobitev iskrenih prijateljskih odnosov.
Letošnja prireditev je bila 9. septembra 2017 v Športni dvorani Domžale. Ob prireditvi so v Galeriji Domžale pripravili čudovito razstavo likovnih in ročnih del članov in članic društva, s katero so še enkrat več dokazali, kaj vse, kljub invalidnosti, zmorejo.
Medobčinski praznik invalidov je s svojim igranjem in petjem polepšala Godba Domžale pod vodstvom Damjana Tomažina. Vsi prisotni smo se še enkrat več prepričali, zakaj spada med najkvalitetnejše tovrstne skupine v naši državi. Prisotne člane in članice društva ter goste, med katerimi je bil župan Občine Domžale Toni Dragar, in predsedniki številnih prijateljskih društev, tudi pobrateno društvo iz Izole z dolgoletnim predsednikom Zmagom Višnjevcem, je pozdravila Vida Perne, predsednica Medobčinskega društva invalidov Domžale, in na kratko predstavila pomen tovrstnih srečanj za invalide. Društvo, ki združuje več kot 1780 članov in članic, spada med največje in po dejavnosti najuspešnejše tako v občini kot državi, v svojih 42 letih delovanja pa je z uresničevanjem svojega humanitarnega in plemenitega poslanstva bistveno prispevalo k boljšemu položaju invalidov na tem območju. Posebej je poudarila iskren in topel človeški odnos, ki se spleta med invalidi, še posebej pa med člani in prostovoljci, saj ti pogosto obiskujejo invalide, ki jim veliko pomenijo topel stisk roke, prijazna beseda, nasmeh in pa seveda pomoč, ko jo potrebujejo. Posebej je izpostavila problem zaposlovanja invalidov ter financiranja društva s strani lokalnih skupnosti, saj društvu s finančnimi sredstvi pomaga le Občina Domžale. Zahvalila se je donatorjem, še posebej Anini zvezdici, vsem prisotnim pa želela veselo soboto in čimveč prijetnih trenutkov v okviru društva. Enako jim je zaželel
li bandu Naša hiša iz INCE Mengeš, ki nas je razveselil z venčkom narodnih; predstavila se je Lena Oberwalder Zupane z pesmijo Jutri iz muzikala Annie, navdušila pa je tudi Eva Černe, ki se je, skupaj z 'družino von Trapp', predstavila kot glavna igralka muzikala Moje pesmi, moje sanje. Vse je spremljala Teja Komar. Prijetno presenečenje je bilo prepevanje Ženskega pevskega zbora MDI Domžale, ki ga vodi Erika Rode, pri njegovi organizaciji pa pomaga tudi Nejc Lisjak. Čeprav dekleta prepevajo šele od začetka letošnjega leta, so ubrano zapele tri ljudske pesmi. Za prijetno druženje je poskrbel ansambel Viharnik.
Vera Vojska Foto: Karin Božič
kanalov, mlinščic in Kamniške Bistrice s strani okoliških prebivalcev in nekaterih posameznih kmetov, ki so jo uporabili za zalivanje travinja in vrtnin, je negativno vplivala na celoten vodni ekostistem in ponekod povzročila tudi presušitev voda, kar se je izkazalo s poginom ribjega življa. Občani na območju naselja Bišče in Pšata so nas v soboto, 26. avgusta 2017, dopoldan obvestili, da na tem predelu potok Pšata nima več pretoka, s tem pa so bile ogrožene tudi ribe. S hitrim in koordiniranim obveščanjem se je osemčlanska iz-lovna ekipa hipoma sestala in odhitela na intervencijski izlov. Ugotovili smo, da voda skoraj ni več pretočna in takoj začeli z elektroizlovom. V
populacijo podusti, klenov, rdeče-ok, mren, navadnih ostrižev, ščuk in drugih zaščitenih rib, kar bi bilo lahko že naslednji dan usodno in nam povzročilo veliko materialno škodo ter predvsem žalostno delo z odstranjevanjem poginulih rib. Težko pričakovane padavine in ohladitev vremena v začetku septembra je pripomoglo, da so se vodotoki za silo obnovili s svežo vodo in ribjemu življu omogočili preživetje do nadaljnje sušne sezone. Vse ribe, ki jih je izlovna ekipa izlovila, so bile vložene v ribolovne vode, ki premorejo tudi v vročih poletnih dneh dovolj vode in skrivališč.
dr. Tomaž Lavrič Foto: Primož Mahkovec
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
25. mednarodno srečanje upokojencev iz Slovenije in Avstrije
Tudi letošnji pliberški sejem na travniku je privabil veliko obiskovalcev iz Slovenije, Avstrije in iz drugih držav. V štirih dneh je že 624., po vrsti sejem na prostem obiskalo veliko ljudi, včasih tudi več kot 150.000, letos zaradi slabega vremena manj. Sejem je imel gospodarski del, 340 razstavljavcev iz vse Evrope, kjer je bil v prvi vrsti posel, in praznovanje, kjer smo se v prijetni družbi družili.
Letos je bila tudi pomembna obletnica. Minilo je namreč 40 let, od kar so zagnani kulturniki z Jožkom Hudlom na čelu prvič postavili slovenski šotor. Letos se je iz Slovenije 25. srečanja udeležilo 13 DU iz Slovenije, med njimi tudi DU Moravče, Domžale in Lukovica, v posebnem avtobusu pa so bili tudi člani društva vojakih vojnih invalidov iz Domžal in Zagorja ter Društva izgnancev Domžale. Obisk pliber-škega sejma je organizirala Sonja Sever, ki je za svoje več kot vestno dvajsetletno delo iz rok pliberškega župana prejela posebno priznanje. Pozdrave prisotnim so izrekli številni, med njimi tudi Jože Novak v imenu slovenskih upokojencev. V kulturnem programu so sodelovali domači izvajalci in slovenski upokojenci s petjem in skeči. Mnogi so sodelovali tudi v slavnostni povorki.
Prijetno druženje, srečanje s prijatelji in dobra postrežba so razveselili vse, ki prihodnje leto spet pridemo.	Jože Novak
(K)
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006
delovni čas: pon.-pet.:8-12 in 16-18 sobota: 9-12
www.dacia.si
*Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa in informativni izračun dnevnega zneska, ki je del mesečnega obroka je na voljo na www.dacia.si
Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 041/597 567 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
AVTO SET d.o.o. Setnikar
Dragomelj 26, 1230 Domžale
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 8,2 1/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0083 - 0,0518 g/km. Emisija trdih delcev: 0 - 0,00066 g/km. Število delcev (x!0u): 0 - 30,21. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov.
18 | slamnik	številka 9 | september 2017 | letnik lvii
__	_____ _	slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
Enodnevni poletni tabor MDJC v zavetju Kamniške Bistrice
V dolgem vročem poletju smo se v Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet iz Domžal odločili, da bomo letošnji enodnevni tabor priredili v čudoviti kulisi Kamniške Bistrice, kjer bomo vsaj malo varni pred neznosno vročino.
MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO JESENSKI cvet domžale Tako smo se na oblačni četrtek, 10. avgusta, ob 9. uri zjutraj najprej zbrali pred Domžalskim domom, potem smo krenili proti Trzinu in pobrali udeležence skupine Naše vezi in nadaljevali pot skozi Kamnik, kjer so se nam pridružili še udeleženci kamniških skupin.
Ko smo prispeli na prireditveni prostor Pri Jurju v Kamniški Bistrici, smo takoj začutili svežino in hladno zavetje čudovite narave, nismo se pustili motiti niti prvim deževnim kapljam, ki so napovedovale deževen dan.
stavitveni, kjer so se vse skupine predstavile, program pa je bil zasnovan tako, da so se člani vseh skupin med seboj spoznavali.
Prisotnim smo na kratko predstavili program, izvedli krajši kviz z vprašanji, koliko let že obstaja društvo MDJC, koliko let obstaja najstarejša skupina in koliko voditeljev ima MDJC. Člane društva, ki so prvi pravilno odgovorili na vprašanja, smo nagradili z brezplačno članarino za leto 2018. To so si prislužili Boris, Pavla in Irena.
Vse prisotne je pozdravila tudi Tatjana Prašnikar, organizatorka regio-
Med preštevanjem udeležencev nam je gostitelj Jurij skuhal velik lonec kave, ki smo si jo z zajemalko na-točili v skodelice. Med uživanjem tega opojnega dišečega napitka smo prešteli 12 moških in 56 ženskih udeleženk, med njimi šest predstavnikov najmlajše generacije.
Potem smo postavili oder, zvočnike in mikrofon, ki ga je prispevala voditeljica kamniške skupine Šmar-nice Vera Krall, da bi se lažje slišali. Ko so se zvočniki uskladili z mikrofonom, se je program lahko začel, še pred tem pa je predsednica MDJC Majda Knehtl nagovorila vseh 68 udeležencev tabora in jih toplo pozdravila, še posebej šest otrok, ki so prišli s svojimi dedki in babicam. Program enodnevnega tabora v Kamniški Bistrici je bil spoznavno pred-
nalne mreže Zveze za socialno geron-tologijo Slovenije in predstavila zvezo, njeno delovanje in mrežo skupin po Sloveniji. Tatjana je sicer tudi so-voditeljica skupine MDJC Za-Upanje.
Potem je organizatorka lokalne mreže MDJC Maksimiljana Mali začela s predstavitvijo prisotnih skupin. Predstavile so se skupine: Bodeča neža, Šmarnice, Kamniški metulji, Za-Upanje, Marjance, Korenine, Naše vezi, Sončni žarek, Izvir, Naša srečanja, Pomladni cvet, Veseli ljudje, Zvončki in Detel'ca. Maksimiljana Mali je na kratko predstavila tudi skupine, ki niso bile prisotne, med njimi tudi skupino MASSIM, ki izdeluje ročno izdelane rože iz krep papirja.
Vsaka skupina je bila povabljena na oder, kjer so se vsi člani predstavili, voditelji so povedali kdaj in kje se
v vsakdanjem življenju
Domžale
Domžalski dom, Ljubljanska 58
(vhod zadaj)
ponedeljek od 8.30 do 9.30 ure sreda od 19.00 do 20.00 ure
Moravče
OŠ Jurija Vege, Vegova 38
torek (v telovadnici vrtca) od 19.00 do 20.00 ure
Radomlje
OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83
torek
od 19.00 do 20.00 ure
Komenda
Vrtec Mehurčki, enota Čebelica, Glavarjeva c.35
sreda od 19.00 do 20.00 ure
Vpis v začetno stopnjo
Kamnik
OŠ Toma Brejca, Šutna 39
sreda
od 20.00 do 21.00 ure
Dragomelj
OŠ Dragomelj, Dragomelj 180
torek
od 18.30 do 19.30 ure
Dolsko
Podružnična šola Dolsko, Dolsko 85a
četrtek
od 18,30 do 19.30 ure
Mengeš
Iskreni cvet. Slovenska cesta 28,
od 19.00 do 20.00 ure www.jvvz.org/domzale ® domzale@jwz.org
Domovino moramo imeti radi
Slovensko srečanje nekdanjih internirancev
skupina srečuje in kako potekajo srečanja, nekatere skupine pa so tudi sinhrono zapele. Najstarejša članica skupine Korenine nas je tudi nasmejala, saj je odlična pripovedovalka šal. Šale so priljubljene tudi v ostalih skupinah, saj smo jih v nadaljevanju slišali še nekaj.
Medtem so se na ražnju pekli če-vapčiči in krompir za otroke, med opojnimi vonjavami žara so želodč-ki postali lačni, zato smo naredili premor in se posvetili malici.
V nadaljevanju smo želeli izvesti še nekaj spoznavnih delavnic na
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE -domžale Potem ko so se člani in članice društva izgnancev Slovenije -Domžale udeležili spominske slovesnosti v Zlatem Polju, namenjeni spo-
borcev za vrednote NOB Slovenije. Posebej slovesno so obeležili 70. obletnico priključitve Primorske k matični državi.
Prireditev je bila namenjena vsem generacijam, posebej pa mladim, saj
minom na požig zlatopoljskih vasi in Korena, se je delegacija s predsednikom društva Jožefom Kvedrom 10. septembra udeležila tradicionalnega slovenskega srečanja izgnancev v Portorožu.
V Portorožu je bilo namreč tradicionalno srečanje internirancev, političnih zapornikov ter izgnancev in izgnank ter ukradenih otrok nekdanjih nacifašistič-nih taborišč in zaporov, njihovih svojcev in prijateljev. Hkrati pa je bila to že 56. vseslovenska prireditev, ki je imela v prvem delu strokovni značaj, saj so bila na vrsti predvsem predavanja in izmenjava mnenj o tem pomembnem področju. Na prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor, tudi častni pokrovitelj prireditve, ki so jo pripravili Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja - Taboriščni odbor Ra-vensbrück-Auschwitz Zveze združenj
so prisotni želeli obuditi ljubezen do sočloveka, do rodne grude in jezika ter vrednot generacije slovenskih ta-boriščnic in taboriščnikov, kot so tovarištvo, solidarnost, sočutje, pravičnost in enotnost.
S tem slavnostnim dogodkom smo se v Sloveniji še enkrat spomnili 63.000 ljudi, ki so bili iz domovine izseljeni v različna koncentracijska in delovna taborišča, in prek 12.100 slovenskih rodoljubov, katerih življenja so ugasnila v dimnikih krematorijev.
Društvo izgnancev Domžale želi vsem članom in članicam prijetno jesen ter jih vabi, da se jim 17. novembra 2017 pridružite na obisku Praznika ka-kijev v Strunjanu. Dobrodošli!
Vera Vojska Foto: Joži KRlžMAN
VIMUZEJU Oktober 17
prostem, vendar to ob hudem nalivu ni bilo mogoče. Zato smo še malo posedeli, se pogovarjali, čas pa nam je s petjem popestrila najmlajša udeleženka tabora Neli Oblak iz skupine Naše vezi, ob spremljavi babice na harmoniki, z veselim prepevanjem pa so jo spremljali tudi ostali udeleženci tabora.
Mladi pevki Neli smo se za njen en-tuziazem in energijo zahvalili s skodelico Jesenski cvet z napisom Drug z drugim in rožicami, ki jih je izdelala naša skupina MASSIM.
Ker je deževno vreme še naprej vztrajalo, smo se v zgodnjih popoldanskih urah zadovoljni odpravili domov z željo, da se kmalu spet srečamo.
MAtEJA TURK Foto: Jožica TRstENjAK
MENACENKOVA DOMAČIJA Četrtek, 5. oktober 2017, ob 19. uri
Odprtje
BRANKO MURKO
Voda in kamen
Razstava | 5. - 25. oktober 2017 Vstop prost.
MENACENKOVA DOMAČIJA Sobota, 21. oktober 2017, ob 16. uri
Delavnica: Slamnate ptičje krmilnice
France Brate, Rokodelski center Moravče
2 uri/ kotizacija: 10 eur, otrok v spremstvu odraslega brezplačno /št. udeležencev omejeno/ obvezne prijave sprejemamo do 16. oktobra na e-naslov info@ kd-domzale.si ali 01-722 5 0 50 (KDFBD).
SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 4. oktober 2017, ob 18. uri
SREčANjA I ^PODSLAMNiKi
PRIMOŽ HIENG
Zdrave in zdravilne vode Slovenije
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar. Vstop prost.
SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 25. oktober 2017 Simpozij, ob 16. uri DOMŽALE IN SLAMNIKARSKA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA: SODOBNI (V)POGLEDI Odprtje razstave, ob 19.15 NOVO POGLAVJE SLAMNIKAR-STVA/-JA, Gabrijela Fužir Bauer v okviru projekta Kul Dedi Digit
Vstop prost.
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
pogled na domžalsko preteklost
DELOVANJE ORLOV V DOMŽALAH JE TRAJALO DVAJSET LET (2.)
Orlovska organizacija, ki je v domžalskem društvu združevala ljudi katoliške usmerjenosti, je bila ustanovljena leta 1909, torej le štiri leta pozneje, kot so bili ustanovljeni domžalski Sokoli. V tem letu 1909 je Katoliško izobraževalno in podporno društvo pod vodstvom Franca Bernika (bil je predsednik 'stavbenega odbora') že gradilo svoj Društveni dom, v katerem so dobili prostor tudi domžalski Orli.
Josip Plečnik: konica orlovskega prapora Domžalski Orli na izletu: leto in cilj izleta sta neznana.
Telovadna vrsta Orlov iz Jarš in Grobelj
Orli z Rodice oziroma iz Jarš / prepoznana sta v zgornji vrsti desno - Janez Škofic, spodaj sedi drugi z desne - France Škofic. Ostali Orli niso prepoznani.
Matjaž Brojan
Z odprtjem orlovskega doma avgusta 1910 so lahko z urejenimi prostorskimi pogoji zastavili bogato kulturno in tudi telesno-vzgojno dejavnost. Orli so blesteli predvsem v pripravi dramskih, pevskih in drugih kulturnih prireditev, medtem ko so jih v telovadnih in drugih gimnastič-nih veščinah Sokoli prekašali.
Nastop na praznik društvenega patrona sv. Jožefa - 19. marca 1911
V letu 1911 so imeli Orli prvi nastop na Jožefov praznik - 19. marca 1911. Ob tej priložnosti so pripravili telovadni nastop, na njem pa je nastopilo 21 Orlov v krojih; sokolskim uniformam so pač pravili 'kroji'. Bernik je v kroniki zapisal: »Ta lepi nastop je napravil velik vtis!«
Enajstega junija so se Orli kljub slabemu vremenu odpravili z zastavo na odprtje novega doma kamniških Orlov v Mekinje.
Morda največja prireditev v tem letu (kar zadeva domžalske Orle), je bila 2. junija. Na ta dan je v Domžalah potekala velika prikazna vaja Orlov kamniškega okrožja, kjer so se Orli pripravljali na veliki manifestacijski mladeniški shod, ki je bil predviden za 27. avgust istega leta v Ljubljani. V Domžalah se je 2. julija zbralo okoli 100 Orlov v krojih. Pozdravil jih je župnik Franc Bernik in jim pojasnil smisel manifestacijskega ljubljanskega shoda. Orle je na svoj ognjeviti način pozival, naj bodo zvesti Bogu, cesarju in domovini. strnjeni v čednosti, navdušeni za vse dobro ter neustrašni v boju za najdražje svetinje naroda. Pri sveti maši sta stregla dva Orla v krojih. Bernik je zapisal, da je bila ta vaja najlepša proslava slovenskih 'blagovestnikov', svetih Cirila in Metoda ob njunem prazniku 5. juliju.
Do konca poletne sezone so se Orli udeleževali skoraj vseh prireditev po vsej Sloveniji. Desetega septembra so bili domžalski Orli z zastavo v večjem številu ob blagoslavljanju in odprtju društvenega doma v Sostrem, 24. septembra pa je 10 domžalskih Orlov počastilo s svojo prisotnostjo odprtje društvenega doma pri sv. Heleni. Ob koncu leta, ko so Orli pregledovali svoje delo, so ugotovili, da je delovalo v telovadnem delu društva 37 rednih, ob njih pa še osem podpornih članov. Telovadni odsek je imel 88 telovadnih vaj, ki se jih je udeležilo 1371 članov, na vsako vajo je prišlo povprečno po 16 Orlov. Te rezultate je na občnem zboru 6. januarja 1912 za minulo leto predstavil predsednik domžalskih Orlov Janez Kovač. Povedali so tudi, da ima odsek krasno telovadnico, v njej bradljo, drog, ročke in blazine.
Leto 1912 - poroka načelnika Mlakarja
Sedemindvajsetega maja, bil je binko-štni ponedeljek, so domžalski Orli na kolodvoru sprejeli ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov. Po kosilu v gostilni Antona Mullerja so gostom pripravili veselico s petjem in šaljivim kupletom Dolgi Longin in kratki Benjamin, ob tem pa še igro V osemdesetih dneh okoli sveta.
Drugega junija so šli Domžalci v Moravče, kjer je bila pripravljena 'javna telovadba'. Šestega junija je bila procesija sv. Rešnjega telesa, zastavo pa je nosil načelnik Orlov Franc Mlakar. Zanj je bilo leto 1912 posebej pomembno, saj se je 14. avgusta poročil s tajnico društva Valentino Kosirnik. Tridesetega junija so šli Domžalci na 'javno telovadbo' na Vrhniko. Na veliki prireditvi v Grogarjevem dolu je sodelovalo kar 800 Orlov v krojih. Domžalsko zastavo je nosil Franc Končan.
Za načelnika Mlakarja je Bernik ocenil, da je bil za Orle izredno vnet, k telovadnemu odseku pa je prihajal prav vsako uro telovadbe in jo tudi vodil. Za njegovo nevesto je Bernik zapisal, da je bila vsa leta članica društva, izvrstna igralka in »izborna pevka društvena«.
Nov društveni dom so odprl tudi v Črnučah, ki so se ga Domžalci v krojih tudi udeležili, prav tako so se udele-
žili 'javne telovadbe' 25. avgusta v Horjulu. Petega decembra, na praznik Brezmadežnega spočetja, so vsi Orli v proslavo evharističnega leta pristopili k skupnemu obhajilu, seveda v krojih in celo z zastavo.
Leto 1913 sodelovali na prireditvi s 17.000 udeleženci
Leto 1913 je minilo z udeležbo na vseh domačih prireditvah v Društvenem domu. Omeniti pa moram sodelovanje na prvem slovensko-hrvaškem katoliškem shodu z udeležbo 17.000 ljudi, med njimi je bilo 2000 slovenskih Orlov. Na tem shodu je bilo tudi 2500 naših ljudi v narodnih nošah, v množici praporov sta bila tudi dva Domžal.
V času vojne, ko se je z vojaštvom napolnil tudi Društveni dom v Domžalah, je bilo zaustavljeno celotno kulturno delovanje kraja. Potem ko
je 27. julija tudi v Domžalah potekala mobilizacija fantov in mož, je edino 'kulturno življenje' potekalo s predavanji o tedanji najaktualnejši stvari: vojni. Župnik Bernik je svojim fara-nom vsaj petkrat predaval o tem, kaj se sproti političnega in vojaškega dogaja v Evropi. Razen nekaj svetih maš zadušnic, ki jih je opravil po prvih mrtvih Domžalcih na fronti, pa drugega dogajanja v Domžalah ni bilo. V kroniko Katoliškega, izobraževalnega in podpornega društva je zapisal: »6. novembra 1914 se je v Društvenem domu nastanilo 152 vojakov - rekrutov 97. pešpolka in sicer v dvorani 80, na galeriji in v treh zgornjih sobanah pa 72. Vseh vojakov je bilo v Domžalah kar 1000. Tako je zdaj naš Društveni dom kar naenkrat postal kasarna. Pač dokaz, da vojska res poteka!«
Leto 1918 - nov zagon v delovanju Orlov
Delo v orlovski organizaciji je po končani prvi svetovni vojni v Domžalah spet steklo 26. avgusta, ko so Orli spet sedli skupaj na občnem zboru telovadnega odseka. Udeležilo se ga je le 18 Orlov, ki so soglasno izvolili svoje aktualno vodstvo. Predsednik je postal Janez Kovač, načelnik Franc Končan, odborniki pa Josip Sicherl, Vinko Končan in Milan Hrovat. Sklenili so, da spet takoj začnejo telovaditi, telovadba pa bo potekala ob sredah med pol osmo in pol deseto uro zvečer.
Po vojnem premoru so se Orli prvič podali iz Domžal v Komendo, kjer je 19. avgusta potekal Krekov tabor. Udeležilo se ga je 15 Orlov v krojih, poskrbeli so za prisotnost orlovske domžalske zastave, nekaj društvenic pa se je obleklo tudi v narodno nošo. Od 1. do 7. septembra je bil v Ljubljani vaditeljski tečaj Orlic, ki se ga je udeležilo tudi troje Domžalk, menda je tečaj odlično uspel.
Osmega septembra 1919 -ustanovili še ženski odsek Orlic
Osmega septembra 1919, 10 let po ustanovitvi odseka Orlov, je bil usta-
novljen še ženski odsek Orlic. Navzočih je bilo kakih 20 deklet, ki jih je, kot je bilo običajno ob takih priložnostih, ogovoril najpomembnejši Domžalec, župnik Franc Bernik. Predlagal je tudi vodstvo tega odseka. Po njegovem predlogu je načelnica postala Antonija Končan, podnačelnica Roza Cerar, odbornica-vaditeljica pa Urška Pavlič. Pozneje so za blagajničarko izvolili še Alojzijo Bertoncelj in še eno odbornico Mici Okoren. Z ustanovitvijo Orlic so domžalski Orli takoj začeli nastopati skupaj, tudi izven domačega kraja. Prvo tako gostovanje obojih (Orlov in Orlic) je bilo v Šentvidu nad Ljubljano 14. septembra, 25. septembra so se podali v Dobrlo ves na Koroškem, skupaj 20 orlov in Orlic.
Osemindvajsetega oktobra so v Domžalah skupaj praznovali prvo obletnico ustanovitve Jugoslavije. Pripravili so slavnostni obhod po Domžalah. V njem so nastopili Orli na konjih in peš. Zahvalno mašo, tudi z udeležbo Orlov, so pripravili naslednji dan - 29. oktobra 1919.
Štirinajstega, 15. in 16. novembra so v Društvenem domu pripravili va-diteljski tečaj z množično udeležbo Orlov iz bližnjih krajev, vadili pa so predvsem t. i. proste vaje, vaje s palicami in vaje na orodju. Udeleženci so spali pri različnih domžalskih družinah.
Povabilo mladim, naj pridejo med Orle
Ker je župnik Bernik presodil, da zelo veliko šolarjev in šolark hodi k sokolski telovadbi v sokolski dom, je pripravil akcijo, v kateri je želel mlade privabiti tudi k orlovski telovadbi. Uspeh njegove zamisli je bil takojšen in velik. K orlovski telovadbi se je prijavilo 110 dečkov in 70 deklic. Dečke je začel vaditi Vinko Končan, deklice pa načelnica Antonija Končan. V omenjeni krožek Orlic je hodilo 33 mladenk, ki so jim skušali pri vadbi omogočiti tudi nekaj uporabnega znanja. Orlicam so pri vsaki telovadni uri prebrali kako poglavje iz knjige Gospodinjstvo sestre Lidvine Purgaj, pri Orlih pa so dečkom prebirali poglavja iz t. i. Zlate knjige.
Ko so na občnem zboru pregledali še delovanje telovadnega moškega odseka, so ugotovili, da je ta štel 22 članov, ki so se srečali na telovadnih urah tudi 22-krat. Teh telovadnih 'skušenj' se je udeležilo približno 250 telovadcev. □
(nadaljevanje prihodnjič)
slamnik
Dogaja se ...
Srečanja pod slamniki: Primož Hieng
mmamsm
1. oktober nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | LEGO NINJAGO FILM
Anim. akc. kom. / 90' / podnapisi, 7+ / šaljivi kung-fu mojster Wu šest najstnikov izuri za ninje, na krilih zmajev premagujejo pošasti in varujejo deželo Ninjago.
18.00 | MATI!
Srhljivka / 115' / Ljubezensko razmerje para je postavljeno na preizkušnjo, ko v njun dom prispejo nenapovedani skrivnostni gostje.
20.15 | BORG/McENROE
Športna drama /100' / razvoj kariere dveh teniških legend, Bjorna Borga in Johna McEnroeja.
2« oktober ponedeljek
Blunout klub
20.00 | ORLEK UNTERZUG
Koncert / ob 25-letnici so izdali koncertno zgoščenko v akustični izvedbi.
7* oktober sobota
Center za mlade Domžale 18.00 | BUKVANJE
Knjižni klub Centra za mlade Domžale / brezplačno / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
KD Franca Bernika
20.00	| CHRISTINA CLEMENTE: DRUŽINSKI PARLAMENT
Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN MGL / režija: Primož Ekart / igrajo: Lena Hribar, Jernej Gašperlin, Jožef Ropoša, Tanja Dimitrievska, Domen Valič / tragikomedija, ki se konča tako, kot se končuje zgodba slovenskega plemena in njegovih družin.
3* oktober torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Za predšolske otroke od 3. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / obvezna prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
17.001	ŽIVALSKE PRAVLJICE - SPOZNAJMO KUŽKE
Poučna ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje / obvezna prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj Turšič, Knjižnica Domžale.
19.00 | DR. JANKO KOS: KEMIJA GORA
Gorniški večer / gost: dr. Janko Kos / pogovor vodi: Borut Peršolja / vstop prost / org.: Planinsko društvo Domžale, Borut Peršolja, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | CHRISTINA CLEMENTE: DRUŽINSKI PARLAMENT
Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 2. oktober.
4-* oktober sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Za mlade med 8. in 12. letom starosti / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Tržni prostor Domžale 10.00-19.00 | KUHNA NA PLAČ
Ulična kuhinja po domžalsko / lokalne, slovenske in tuje kulinarične specialitete po dostopnih cenah / od 16. ure dalje nastop skupine Vaso & D Plejbeks.
KD Franca Bernika 10.00 | DIČI, DIČA!
Prireditve ob tednu otroka, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine / lutkovna predstava / Lutke Fru--fru / režija: Irena Rajh / nastopata: Ana Špik, Anže Virant / 40' / 2+ / vstop z brezplačnimi vstopnicami.
Mestni kino Domžale
16.00 | ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI
Animirani film / 75' / sinhronizirano, 4+ / lutkovni muzikal, posnet po norveški književni klasiki, ki nas nostalgično spomni na Zverinice iz Rezije.
18.00 | VIKTORIJA IN ABDUL
Biografska zgodovinska drama / 106' / vladanja naveličana angleška kraljica Viktorija sklene nenavadno prijateljstvo z mladim indijskim služabnikom Abdulom Karimom.
20.00 | IZTREBLJEVALEC 2049
Glej opis pod 5. oktober.
8. oktober nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | LEGO NINJAGO FILM
Glej opis pod 1.oktober.
18.00 | LEDENA BABICA
Komična drama / 106' / topla in tankočutna komično drama o ljubezni v jeseni življenja, ki nas opomni, da za drugo priložnost ni nikoli prepozno.
20.00 | SLEDI V SNEGU
Kriminalni triler / 110' / agentka FBI združi moči z izkušenim lovcem, da bi razrešila umor, ki se je zgodil v odročnem indijanskem rezervatu.
9* oktober ponedeljek
Knjižnica Domžale 16.00-18.00 | POSTAVLJANJE IN SPOŠTOVANJE OSEBNIH MEJA PRI PROSTOVOLJSKEM DELU
Delavnica s predavanjem / namenjena vsem, še posebej osebam, ki so prostovoljci / prijave: zveza@ skupine.si; mobi 041287 851 / org.: Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 18.00 | FOTO DELAVNICE
13* oktober petek
KD Franca Bernika
9.30 | LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
Abonma OTROŠKI in IZVEN Glej opis pod 32. oktober.
Mestni kino Domžale 18.00 | RUDAR
Glej opis pod 4. oktober.
20.00 | DRUŽINICA
Drama / 95' / film Jana Cvitkoviča (Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je zgodba, ki se dogaja tako rekoč vsak dan / nagrada za najboljšo žensko glavno vlogo v Montrealu.
Blunout klub 20.00 | OMAR NABER
Koncert / akustična izvedba / glasbenik, ki ga ni treba posebej predstavljati.
14.» oktober sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:
OBČINA LUKOVICA SE PREDSTAVI
S svojo kulinariko, glasbo in turistično ponudbo se bodo predstavili naši sosedi, občina Lukovica.
KD Franca Bernika
10.00 | RITA BARTAL KISS: PU
Abonma otroški SOBOTNA MATINEJA in IZVEN Sobotna otroška matineja / lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Pupilla / 40' / 3+ / Pu je predstava o medvedku, o tistem, ki živi v stoletni hosti in ima najraje na svetu med / cena: 4 - 4,5 €.
Mestni kino Domžale 16.00 | LEGO NINJAGO FILM
Glej opis pod l.oktober.
18.00 | SLEDI V SNEGU
Glej opis pod 8. oktober.
20.15 | IZTREBLJEVALEC 2049
Glej opis pod 5. oktober.
15* oktober nedelja
Kulturni dom na Močilniku DOB 16.00 | EJ, TA NAŠA BABICA
Za ABONMA in IZVEN
Gledališko-lutkovna predstava po literarni predlogi skladatelja in pesnika Janeza Bitenca, avtorja številnih ponarodelih pesmi, kakršne so Kuža pazi, Ringa ringa raja ... / gostuje gledališče Lutkovni oder KUD Pirniče / informacije in rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 10.00 | MOJ MALI PONI: FILM
Evropski art kino dan
Anim. druž. pust. / 99' / sinhronizirano, 6+ / dobro znana šesterica se filmu Moj mali poni odpravlja na

Razstava: Branko Murko - Voda in kamen M^nžtajkova domačija, 5. oktober .
Koncert - Omar Naber
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ oktober
19* oktober četrtek
Center za mlade Domžale 17.00 | MIXed MEDIA
Medgeneracijska ustvarjalna delavnica / cena: 10 evrov odrasli, 5 evrov mladi do 30. leta, otroci v spremstvu staršev brezplačno / prijave na info@ czm-domzale.si ali 040 255 568.
Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 5. oktober.
18.00 | USTANOVNI SESTANEK DRUŠTVA SPOMINČICA DOMŽALE IN POGOVOR: OSEBE Z DEMENCO SO NAŠI SOPOTNIKI
Alzheimer caffe / pogovori o demenci / sodelujejo terapevtke Doma upokojencev Domžale / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Dom upokojencev Domžale, Knjižnica Domžale.
Galerija Domžale
19.00 | KOLIKO LJUBEZNI POTREBUJEŠ?
Odprtje razstave kipov in slik Romana Slekovca / pogovor z avtorjem bo vodil Jurij Smole.
KD Franca Bernika
20.00 | JANI KOVAČIČ IN ANA PUPEDAN: BESNE PESMI
Abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 18. oktober.
20.	oktober petek
KD Franca Bernika
9.30 | LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
Abonma OTROŠKI in IZVEN Glej opis pod 32. oktober.
Knjižnica Domžale
17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET
Glasbena urica / za otroke od o do 5 let s starši ali skrbniki / predhodna prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: dr. Veronika Šareč, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | SLEDI VSNEGU
Glej opis pod 8. oktober.
20.15 | IZTREBLJEVALEC 2049
Glej opis pod 5. oktober.
Blunout klub
20.00 | EMŠO BLUES BAND
Koncert / skupina starejših mladincev, nekje med aktivno in upokojeno generacijo / gradijo na zvoku in dinamiki, sicer pa igrajo radi in z veseljem.
21.	oktober sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | SLOVENSKI ORGLIČARJI V
DOMŽALAH NA PLAČ
Srečanie slovenskih oreličarskih skunin in no-
Štartaj Domžale - Nika Pengal
Knjižnica Domžale 19.00 | DIAMANTNA ROKA
Cikel ruskega filma / pustolovska komedija / trajanje 100 min. / vstop prost / org.: Slovanska knjižnica, Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 20.00 I MATI!
Glej opis pod 1. oktober.
25* oktober sreda
Knjižnica Domžale
10.00 | URŠKA PODVRŠIČ: NOŠENJE OTROK
Biba leze ... cikel srečanj za starše z dojenčki / vstop prost / org.: Urška Podvršič, Simona Glavan, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 4. oktober.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 4. oktober.
Slamnikarski muzej 16.00-19.30 | SIMPOZIJ DOMŽALE IN SLAMNIKARSKA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA: SODOBNI (V)POGLEDI
Simpozij bo potekal v štirih vsebinskih sklopih: ob 16.00 Iz zgodovine domžalskega slamnikarstva; ob 17.00 Slamnikarski muzej - predstavitev projektov; ob 18.00 Sodobni (v)pogledi - VPŠ in VITT ERUDIO; ob 19.15 odprtje razstave Novo poglavje slamnikar-stva/-ja, avtorice Gabrijele Fužir Bauer v okviru projekta Kul Dedi Digit / vstop prost.
Knjižnica Domžale
19.00 | ŠTARTAJ DOMŽALE - OD STRASTI, POSLOVNE IDEJE DO ZMAGE: NIKA PENGAL
Generatorjevi podjetniški večeri / vstop prost / org.: Obrtna zbornica Domžale, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika 20.00 | DOM SLADKI DOM
Abonma koncertni MODRI in IZVEN Program: Berio, Peternel, Britten, Brahms, Habe, Mis-son, Mauko, Schulhoff, Stravinski / nastopajo: Nuška Drašček, Aco Bisčevič, Irena Kavčič, Aljaž Beguš, Gea Pantner, Miha Firšt, Maruša Bogataj, Anja Gaberc, Jože Bogolin, Mate Bekavac
Blunout klub
20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH
Glej opis pod 11. oktober.
26 • oktober četrtek
Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 5. oktober.
Center za mlade Domžale
1« nn i cntnrjraeska ra7<;ta\/a mi anm
30. oktober ponedeljek
Knjižnica Domžale 10.00 | NOČ ČAROVNIC
Ustvarjalna delavnica / za otroke od 6 do 15 let / obvezna predhodna prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Nives Podmiljšak, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI
Počitniška MATINEJA Glej opis pod 7. oktober.
18.00 | RDEČI PES: MODRI
Glej opis pod 22. oktober.
20.00 | MLADI KARL MARX
Glej opis pod 26. oktober.
Center za mlade Domžale 18.00 | BUKVANJE
Glej opis pod 2. oktober.
31* oktober torek
Mestni kino Domžale
NOČ ČAROVNIC V MESTNEM KINU DOMŽALE 10.00 | VESELA POŠASTNA DRUŽINA
Počitniška MATINEJA Glej opis pod 28. oktober.
18.00 | SUROVO
Grozljivka, komedija / 95' / mešanica komedije o odraščanju in grozljivke, skozi katero režiserka gledalcu približa lik, ki se na prvi pogled zdi pošasten.
19.45 | TISTO
Grozljivka /135' / roman Stephena Kinga, ki že desetletja straši bralce, je dobil novo filmsko priredbo.
22.15 | USNJENI OBRAZ
Grozljivka / 90'/ v predzgodbi Teksaškega pokola z motorko štirje nasilni najstniki ugrabijo medicinsko sestro in jo popeljejo na potovanje skozi pekel.
Razstave
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM
Stalna razstava
GABRIJELA FUŽIR BAUER: NOVO POGLAVJE SLAMNIKAR-STVA/-JA
Razstava avtorice v okviru projekta Kul Dedi Digit bo odprta od 25. oktobra do 4. novembra.
Menačenkova domačija
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina. Vstop prost v odpiralnem času.
BRANKO MURKO: VODA IN KAMEN
Slikarska razstava v okviru Dni evropske kulturne dediščine na temo Voda - od mita do arhitekture
Msgtni kino Domžale, 27. oktober
Prebujanja, premiera z ekipo filma
io.uu i u5 i vmkjmlimt ullmvmut
Za mlade med 13. in 30. letom starosti / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Knjižnica Domžale 16.00-18.00 | JESEN PRIHAJA
Ustvarjalne delavnice ob Tednu otroka / za otroke od 4 do 10 let / vstop prost / org.: ZPM Domžale, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
18.00 | LILJANA POKLUKAR HERMAN: MIŠKA SI POIŠČE NOV DOM
Prireditve ob tednu otroka, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine / glasbeno-baletna pravljica / nastopajo: uCenci GŠ Domžale in GŠ Kamnik /30'/ 3+ / vstop z brezplačnimi vstopnicami.
Slamnikarski muzej
18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: PRIMOŽ HIENG
Primož Hieng - Zdrave in zdravilne vode Slovenije / pogovor o raziskovanju slovenskih vodnih izvirov, vrelcev in studencev, ki imajo blagodejne zdravilne lastnosti / pogovor vodi Cveta Zalokar / vstop prost.
Mestni kino Domžale
20.00 | RUDAR/DOMŽALSKA PREMIERA z ekipo filma
Drama / 102' / igrani film Hanne Slak Je nastal po življenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Aliča in njegovi avtobiografiji NihCe.
Delavnice fotografije za mlade med 15. in 30. letom starosti / prijave sprejemamo na info@czm-dom-zale.si ali 040 255 568.
Mestni kino Domžale
18.00 | PARIZ LAHKO POČAKA
RomantiCna komedija / 92' / žena hollywoodskega filmskega producenta se odpravi na potovanje po Franciji, kjer znova najde sebe in zaCuti veselje do življenja.
20.00 | KVADRAT
Abonma filmski PONEDELJEK Giej opis pod 6. oktober.
10. oktober torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Giej opis pod 3. oktober.
17.00 | ŽIVALSKE PRAVLJICE - SLAVNI KUŽKI
Giej opis pod 3. oktober.
19.00 | MATEVŽ ŠALEHAR - HAMO: LUBEZEN
Predstavitev pesniške zbirke / vstop prost / org.: Založba Mladika, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | BORG/McENROE
Giej opis pod l.oktober.
20.00 | RUDAR
Giej opis pod 4. oktober.
5:	........... 11# oktober sreda
Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Za otroke od 4. do 6. leta starosti / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
19.00 | ZORAN FURMAN: ARGENTINA IN ČILE - IZ UŠVAJE DO ATAKAME
Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Zoran Furman, Knjižnica Domžale.
Menačenkova domačija
19.00 | BRANKO MURKO: VODA IN KAMEN
Odprtje razstave v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine na temo Voda - od mita do arhitekture / kulturni program: recitacija avtorjevih pesmi / razstava odprta do 25. oktobra / vstop prost.
Športna dvorana Domžale
19.00 | 8. DOBRODELNI GASILSKI KONCERT
V organizaciji Gasilske zveze Domžale in ObCine Domžale / nastopajoči: Manca Špik, Kvatropirci, Godba Domžale, Moški pevski zbor CZR Domžale, Čudežni deCki, GruntovCani iz Koprivnice, Marcela IN in ansambel Roberta Zupana / vodita Katja Tratnik in Vinko Šimek / vstopnice Evenüm in uro pred koncertom.
Mestni kino Domžale 18.00 | BORG/McENROE
Giej opis pod 1. oktober.
20.00 I IZTREBLJEVALEC 2049
ZF akcijski film /117' / trideset let po dogajanju iz prvega filma policaj K (Ryan Gosling) razkrije skrivnost, ki lahko preostanke Človeške družbe porine v kaos.
6. oktober petek
Knjižnica Domžale
17.00 | GLEDALIŠČE BIČIKLETA: MEHURČKI
Predstava ob zakljuCku Želvinega poletnega bralnega popotovanja in izven / primerno za otroke od 3. leta dalje / brezplaCne vstopnice / org.: Gledališče BiCikleta, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | KOŠARKAR NAJ BO!
Prireditve ob tednu otroka, v sodelovanju z ZPM / mladinski film / režija: Boris PetkoviC / 82' / 8+
20.00 | KVADRAT
Abonma filmski PETEK
SatiriCna drama / 151' / film preiskuje stanje zaupanja v družbi, ki jo zaznamujeta naraščajoči individualizem in razkroj družbene empatije.
Knjižnica Domžale
10.00 | MOJCA KURENT: MASAŽA DOJENČKA
Biba leze ... cikel sreCanj za starše z doJenCki / vstop prost / org.: Mojca Kurent, Simona Glavan, Knjižnica Domžale.
17.00 | PIKA V VILI ČIRA ČARA
Pikina Čajanka / za otroke od 5. leta dalje / obvezna prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj TuršiC, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Giej opis pod 4. oktober.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Giej opis pod 4. oktober.
Mestni kino Domžale 17.30 | KVADRAT
Giej opis pod 6. oktober.
20.30 | MATI!
Giej opis pod 1. oktober.
Blunout klub
20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH
Stand up veCer / Združenje slovenskih stand up maC-kov in zelencev, ki vas poizkušajo do solz nasmejati.
12. oktober četrtek
KD Franca Bernika
9.30 | LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
Abonma OTROŠKI in IZVEN Kratki anim. filmi z ustvarjalnimi delavnicami / izbor kratkih anim. filmov s festivala Animateka, z ustvarjalnimi delavnicami / 45' / 3+ / cena: 4,5 €.
Knjižnica Domžale
10.00 | AVTIZEM - SAM Z DRUGIMI
Odprtje razstave in okrogla miza / sodelujejo: predstavniki domžalskih šol, vrtcev, doma za ostarele, ob-Cine in Zveze za avtizem / vstop prost / org.: Strokovno združenje Aleana, ObCina Domžale, Ministrstvo za zdravje, Knjižnica Domžale.
17.00 | PRAVLJIČNE URICE
Glej opis pod 5. oktober.
Glasbena šola Domžale
17.00 | MINI KONCERT ZA MINI POSLUŠALCE
Kratek koncert, namenjen malCkom od 1. do 5. leta v spremstvu staršev / vstop prost.
h_:i\uii\uIdi iiw uuguuivauiiu, ua ui leoni svuj uw111.
16.00 | ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI
Evropski art kino dan / giej opis pod 7. oktober.
18.00 | RUDAR
Evropski art kino dan / giej opis pod 4. oktober. 20.00 | KVADRAT
Evropski art kino dan / giej opis pod 6. oktober.
16 • oktober ponedeljek
KD Franca Bernika
9.30 | LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
Abonma OTROŠKI in IZVEN Giej opis pod 32. oktober.
Knjižnica Domžale 17.00 | BRAINOBRAIN
Delavnica in spoznavnica / za otroke od 4. do 14. leta starosti / izvajata: Tanja Logar in Uroš Sinko-viC / vstop prost / org.: Brainobrain Domžale, Knjižnica Domžale.
19.00 | DR. RUDI RIZMAN: ČAS (BREZ) ALTERNATIVE
SreCanja z ustvarjalci / pogovor bo vodila Cveta Zalokar / vstop prost / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | LEDENA BABICA
Glej opis pod 8. oktober.
20.00 | DRUŽINICA/ DOMŽALSKA PREMIERA z ekipo filma
Giej opis pod 13. oktober.
17* oktober torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Giej opis pod 3. oktober.
17.00 | ŽIVALSKE PRAVLJICE - KUŽA, MOJ PRIJATELJ
Giej opis pod 3. oktober.
Mestni kino Domžale 18.00 | BORG/McENROE
Giej opis pod 1. oktober.
20.00 | SLEDI V SNEGU
Giej opis pod 8. oktober.
Knjižnica Domžale
19.00 | DR. NOAH CHARNEY:
MARKETINŠKE STRATEGIJE V SLOVENIJI
Slovenologija / gosta: Nina Gaspari in Božidar Novak / org.: Dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale.
18 • oktober sreda
KD Franca Bernika
9.30 | LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
Abonma OTROŠKI in IZVEN Giej opis pod 32. oktober.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Giej opis pod 4. oktober.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Giej opis pod 4. oktober.
Knjižnica Domžale
19.00 | FOTO KINO IN VIDEO KLUB MAVRICA
Kulturna društva se predstavijo / na ogled tudi razstava fotografij Članov društva / vstop prost / org.: JSKD Domžale, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | JANI KOVAČIČ IN ANA PUPEDAN: BESNE PESMI
Abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN Koncert / prigodnice za vsakdanjo rabo, skupni projekt enega najpomembnejših slovenskih kan-tavtorjev in samosvoje, šaljive skupine Ana Pupe-dan / vstopnice: 16 €.
sameznikov. V soorganizaciji ObCine Domžale in skupine Sejmarji KD Mihaelov sejem Mengeš.
Galerija na potepu
9.30-12.30 / MARIA BONOMI IN KIPARJI V KAZEMATAH
Zbor ob 9.30 pred Galerijo JakopiC (Slovenska cesta 9) v Ljubljani in nadaljevanje na Ljubljanskem gradu / strokovno ekskurzijo vodi Jurij Smole / vstopnina: 8 €.
Galerija Domžale 10.00 | miniGALERIJA
Ustvarjalna delavnica / vodi likovna pedagoginja LuCka Berlot / 90' / 3+ / prijave na galerija@kd-do-mzale.si / vstop prost.
Mestni kino Domžale
10.00 | ZVERINICE IZ GOZDA HOKIPOKI
Počitniška MATINEJA Giej opis pod 7. oktober.
Menačenkova domačija
16.00 | DELAVNICA: SLAMNATE PTIČJE
KRMILNICE
Delavnico vodi France Brate, Rokodelski center Mo-ravCe / 2 uri / kotizacija 10 € po osebi, otrok v spremstvu brezplaCno / število omejeno / obvezne prijave do 16.10.2017 na info@kd-domzale.si ali 01722 50 50.
22« oktober nedelja
Mestni kino Domžale 10.00 | MOJ MALI PONI: FILM
Glej opis pod 15. oktober.
17.00 | RDEČI PES: MODRI/ PREMIERA s kužki društva Ambasadorji nasmehov
Mlad. film / podnapisi, 9+ / film o družini, avanturi ter prijateljstvu med mladim deCkom in potepuškim psom posebne vrste, ki Je postal prava avstralska legenda.
20.00 | VIKTORIJA IN ABDUL
Giej opis pod 7. oktober.
23* oktober ponedeljek
KD Franca Bernika
9.30 | LISIČKA IN DRUGE PRAVLJICE
Abonma OTROŠKI in IZVEN Giej opis pod 32. oktober.
Knjižnica Domžale
19.00 | VADBA PO SISTEMU JOGA V
VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Predstavitev vadbe / vstop prost / org.: Društvo Joga v vsakdanjem življenju, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | LEDENA BABICA
Giej opis pod 8. oktober.
20.00 | AQUARIUS
Drama /142' / psihološka vojna za stanovanje med nepremičninskim podjetjem in osamelo vdovo v izvrstni upodobitvi brazilske filmske dive Sonie Braga.
24. oktober torek
Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE
Giej opis pod 3. oktober.
Mestni kino Domžale 10.00 | VIKTORIJA IN ABDUL
Abonma filmski DOPOLDANSKI Giej opis pod 7. oktober.
Knjižnica Domžale
17.00 | ŽIVALSKE PRAVLJICE - KUŽKI V SLUŽBI
PravljiCna ustvarjalna delavnica za otroke od 4. leta dalje / obisk terapevtskega kužka / obvezna prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj TuršiC, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | DRUŽINICA
Giej opis pod 13. oktober.
FOTOGRAFOV CZM DOMŽALE
Odprtje fotografske razstave mladih fotografov Centra za mlade Domžale.
Knjižnica Domžale
19.00 | PLETEMO SPOMINE Z MATJAŽEM BROJANOM
Še pomnite, Domžalci? / gost: Matjaž Brojan / pogovor vodi: Andreja Čoki / vstop prost / org.: TIC Domžale, Andreja Čoki, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | BORG/McENROE
Giej opis pod l.oktober.
20.00 | MLADI KARL MARX
Zgod. drama /118' / Raoul Peck pripoveduje zgodbo treh intelektualcev, ki se odloČijo spremeniti svet: Karla Marxa, Jenny Marx in Friedricha Engelsa.
27* oktober petek
Knjižnica Domžale
17.00 | GIBALNA IGRALNICA
Za malCke od 18. meseca do 3. leta starosti / gibanje in igra / obvezna prisotnost odrasle osebe / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: PŠ MIKI, Knjižnica Domžale.
19.00 | ANICA KVAS: UJETI TRENUTKI
Predstavitev pesniške zbirke / vodi Janka Jerman / org.: Anica Kvas, GŠ Domžale, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 18.00 | RDEČI PES: MODRI
Glej opis pod 22. oktober.
20.00 | PREBUJANJA/PREMIERA z ekipo filma
Drama / v posteljah šestih protagonistov, ki Jih vsakega po svoje zalezuje kriza srednjih let, bomo spoznavali, da je odraščanje proces, ki se nikoli ne konCa.
28 • oktober sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:
VTD GADOVA PEČ
S predčasnim obiCajem Martinovanja, kulinarično ponudbo in vinsko ponudbo na stojnicah se bo predstavilo Vinogradniško turistiCno društvo Gadova peC.
KD Franca Bernika
10.00 | JACOB GRIMM: JANKO IN METKA
Za IZVEN
Sobotna otroška matineja / lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Kranj / 40' / 3+ / klasiCna Grimmova pravljica o bratcu in sestrici, ki se izgubita v gozdu / cena: 4 - 4,5 €.
Mestni kino Domžale
16.00 | VESELA POŠASTNA DRUŽINA
Animirana družinska pust. / sinhronizirano, 6+ / šele ko Čarovnica družino Wishbone spremeni v pošasti, zaCneJo sodelovati, da bi preklicali urok.
18.00 | RDEČI PES: MODRI
Giej opis pod 22. oktober.
20.00| THOR: RAGNAROK
Akcijski film /100' / Thor mora prepreCiti uniCenJe rodnega Asgarda, ki ga napada boginja smrti Hela, še pred tem pa preživeti gladiatorsko bitko s Hulkom.
Blunout klub
20.00 I ROK FERENGJA IN A CAPELLA SKUPINA BASSLESS
Koncert/premiera
29* oktober nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | MOJ MALI PONI: FILM
Giej opis pod 35. oktober.
18.00 | THOR: RAGNAROK
Giej opis pod 28. oktober.
20.00 | PREBUJANJA
Giej opis pod 27. oktober.
do odprta od 5. do 25. oktoora. Galerija Domžale
19.00 | ROMAN SLEKOVEC: KOLIKO LJUBEZNI POTREBUJEŠ
Razstava bo odprta od 19. do 28. oktobra.
Knjižnica Domžale
UDELEŽENCI UNESCOVEGA LIKOVNEGA EX-TEMPORA OŠ RODICA: ZGODBE O VODI
Ilustracije, nastale na Unescovem likovnem ex--temporu OŠ Rodica bodo na ogled do 14. oktobra.
ČLANI DRUŠTVA ASPI: PERSPEKTIVE VOX ALIA
Razstava bo na ogled do 16. oktobra.
MAJA LUBI: MALO PRED SANJAMI
Razstava ilustracij bo na ogled od 16. oktobra do 4. novembra.
FOTO SEKCIJA KLUBA MAVRICA: PLES DOMŽALSKIH MASKOT, VRTIČKARJEV IN FOTOGRAFOV V ČEŠMINOVEM PARKU
Razstava fotografij z dogodkov bo na ogled od 18. oktobra do 3. novembra.
PREDSTAVITEV LITERATURE: TABU TEME
Na razstavi predstavljamo literaturo za starejše od 13 let. Na ogled od 2. do 21. oktobra.
ALEKSANDRA VOLK: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE
Razstava, ki je nastala po slikanici Polonce KovaC ZelišCa male Čarovnice, bo na ogled od 23. oktobra do 18. novembra.
Tečaji,natečaji
COBISS - VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
BrezplaCno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave: 01 724 12 04, Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj TuršiC.
PREDSTAVITEV APLIKACIJ
V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov: vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.stra]nar@dom.sik.si.
RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
Knjižnica Domžale za svoje Clane organizira brez-plaCen računalniški teCaj za zaCetnike, posebno lepo pa vabljeni seniorji. TeCaj traja en mesec in poteka dvakrat tedensko od 10.00 do 12.00. Obvezne prijave sprejema Helena DakiC Prelc na tel. št. 0172412 04. Število mest je omejeno.
NADALJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ
Knjižnica Domžale vas vabi na nadaljevalni računalniški teCaj, ki Je namenjen vsem Članom knjižnice posebno lepo pa vabljeni seniorji. Spoznali boste e-pošto, Facebook, Skype, Viber. TeCaj bo potekal dve soboti v mesecu od 9.00 do 12.00. Prijave sprejema Helena DakiC Prelc na tel. št. 0172412 04.
VARNI NA INTERNETU IN UPORABA E-NAPRAV
Knjižnica Domžale vabi starejše, zaCetnike in ne-vešCe na organizirano predavanje o varnosti na internetu. Obvezne prijave sprejema Helena DakiC Prelc na tel. št. 0172412 04.
PRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ
Vsem, ki želite izpopolniti znanje uporabe računalnika, v Knjižnici Domžale nudimo brezplaCno Prvo računalniško pomoC. Vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. uro. Prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek na tel. št. 0172412 04.
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Maša Rener Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v novembru pošljite do 16. oktobra na naslov: koledar@kd-domzale.si.
22 | slamnik
iz naših vrtcev in šol
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Zadnji tedni poletnih počitnic na OŠ Rodica
Na osnovni šoli Rodica je v sodelovanju z ZPM Domžale od 16. do 31. avgusta 2017 potekalo poletno počitniško varstvo.
Varno na poti tudi v vrtec Dominik Savio
Že pred začetkom šolskega leta se, še posebej ob šolah, pojavijo znaki in napisi: Otroci na cesti. Vsepovsod nas opozarjajo na otroke, ki se polni počitniških doživetij vračajo v šole med svoje prijatelje.
vrtec dominik savio karitas
V našem Vrtcu Dominik Savio Karitas opažamo, da raztresenost ni zgolj nekaj, kar se dogaja v otroških 'bučkah'. Pogosto smo v takšnem stanju tudi odrasli v prometu. Vsi prav dobro poznamo pravila varne udeležbe v prometu, pa jih kljub temu prepogosto tudi zavestno kršimo. Star pregovor pravi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Prav zato smo septembra v našem vrtcu vzgojiteljice poseben poudarek namenile prometni varnosti in otroke navajale na varno vključevanje v promet. Ker je naše igrišče majhno, veliko časa preživimo v okolici vrtca in kamorkoli gremo, takoj postanemo udeleženci v prometu. Otroke smo tako navajale na hojo v koloni, na-mlajše kako se držati za vrvico, starejše, kako hoditi, da naša kolona ostane strnjena. Otroke smo opozarjale, da hodijo ob notranjem robu pločnika in se držijo poti za pešce. Ob prečkanju križišč smo uporabljali označene prehode, opazovali in spoznavali različne prometne znake in skupaj ugotavljali, katera barva nam sporoča, da je naše prečkanje varno.
Varnost vseh otrok, še posebej najmlajših, ni pomembna samo ob začetku šolskega leta, zato se tukaj naše delo nikakor ne konča - na tem po-
dročju bomo v vrtcu delali skozi celo šolsko leto. Otroci so zelo dobri opazovalci in varne udeležbe v prometu se bodo naučili tudi z našim dobrim zgledom. Predvsem pa z zgledom svojih staršev, ki včasih kar pozabijo na varnost svojih otrok. Zato, starši in ostali udeleženci v prometu, ne pozabite na varnost najmlajših in hkrati najranljivejših udeležencev. Bodimo jim dober zgled, da bodo tudi sami znali prispevati k svoji varnosti.
Mateia Žankar
oš rodica V poletno počitniško varstvo je bilo prijavljeno rekordno število otrok z okoliških šol in občin. V počitniškem varstvu smo veliko ustvarjali, se igrali, plesali, igrali nogomet, peli in gledali risanke, poslušali smo tudi pesmice.
Prvi teden smo se med seboj spoznavali, iz barvnega papirja smo naredili morske živali (hobotnico, rakca in žabico), risali smo tudi z voščenka-mi. V drugem tednu, ko je bilo že več otrok in s(m)o se že vsi poznali, so fantje komaj čakali na nogomet, punce pa na ustvarjalne urice. Naredili smo svoje krede, obiskali pa smo tudi Knjižnico Domžale in se udeležili dejavnosti »Odklopi se!« ter si izposodili nekaj knjig. Za dobrodošlico prvošolčk-om smo okrasili učilnico, v kateri smo preživeli veliko časa, iz plastelina pa smo izdelali razne duhce, živali, pošasti ... Kar je otrokom v tistem trenutku padlo na pamet. Ker se je v teh zadnjih tednih poletnega počitniškega varstva spet segrelo, smo otroci skupaj z učiteljicami pripravili sadne sladoledne lučke in sladoled s tekočim dušikom.
Pritrdil sem si in že kot tolikokrat preklical Poncija in Pilata, potencialne sponzorje, z namenom, da bi otroci imeli tabor zastonj. Žal se je izteklo drugače. Večina prošenj pri velikih firmah je končala nekako takole: pozabili so na mojo prošnjo, nanjo niti niso odgovorili in potem, ko sem jih ne vem že katerič poklical, so izrekli spodbudne besede: »Pri nas v firmi dajemo le za socialno ogrožene.«
Večina firm (90 %) izbere to flo-skulo za najlepši odgovor, zato seveda nihče od nas nima za te pozlačene besede protiodgovora, razen resnice: večina teh firm za te - dobrodelne namene ni dala ničesar. In je to le njihov prečudoviti izgovor. Da pa ne bom govoril samo o firmah iz sence, opišem lahko primer, ko je bližnja firma mojo prošnjo izgubila, prošnjo sem poslal ponovno, po nekaj mesecih, in so mi zatem po temeljitem strokovnem razmisleku odgovorili v dveh urah, da mi ne dajo nič (pa sem zaprosil le za nekaj konzerv).
A tabor smo izpeljali nadvse uspešno. Morda malce preveč filmsko, saj je nastala kopica filmov: panoramski o dogajanju, film iz zraka - z dronom - o prizorišču, posnetke mrka smo prav tako združili v film, navsezadnje pa ekipi Studia madžarskih programov nikoli ni bilo težko priti na prizorišče in narediti 'dvojno' reportažo, prvo za radio, drugo pa za nacionalno televizijo.
Tabor se sicer začne mnogo prej: ko pišeš prošnje za donatorstvo, zbiraš prijavnice, kličeš mentorje. In ravno pri slednjem se je met kocke končal z dvojno šestico. Brane Vasi-ljevič, Andrej Hanžekovič, Žiga Loboda, Franci Hribar, Vid Klopčič in Špela Hribar, jokerji tabora pa smo bili Jakob Žvab, Vito Levstik, Eva Za-vec, Robi Vilar, Hermina Hribar in seveda moja malenkost. Število udeležencev je seveda bilo temu primerno, skupaj z mentorji nas je bilo 56 (lani okoli 40). Vzroki za to so seveda spet tičijodenarju. Ko sem že kot nič tolikokrat od najbližjih občin (iz katerih je bilo 70 odstotkov udeležencev) dobil le prazne obljube, sem tabor odprl tudi za druge Slovence. Sreča, da tega nisem obesil na veliki zvon, že brez tega je moj kuhar (Robi) garal od jutra do večera.
Ker imamo dar za ustvarjanje, smo iz volne naredili tudi prav luštne cofke, ki jih lahko uporabimo za obeske. Zadnji teden pa smo obiskali Kulturni dom Franca Bernika, kjer smo si ogledali risanko Jaz, baraba 3 in na to temo tudi ustvarjali. Zadnji dan so nam učiteljice pripravile še iskanje zaklada, kjer so bili zaklad bomboni, s katerimi smo se veselo posladkali. Presenetili pa so nas tudi kuharji, saj so nam za zadnji dan počitniškega varstva pripravili sladko presenečenje - sladoled. Otroci so bili
Pestra druščina si je prvi večer (7. 8. 2017) zaradi delnega mrka privoščila le fotografiranje Lune s fotoaparatom, posnetki so bili na koncu tabora zloženi v film, ki čudovito prikaže ta dogodek. Vse tri filme si lahko ogledate na strani: https://www.facebo-ok.com/groups/1478511822470607/, seveda pod pogojem, če se včlanite v skupino Astronomski tabor Šalovci. Na tej strani je zajetno število poučnih filmov in fotografij še iz prejšnjih opazovanj in taborov, ki jih lahko učitelji s pridom uporabijo pri pouku fizike in astronomije, zato je članstvo v tej skupini še toliko bolj smiselno. Filme iz zadnjih treh let lahko poiščete tudi na youtube:
-	https://www.youtube.com/watch7v =P4_2cse3r4g&feature=youtu.be
-	https://youtu.be/WTiLiGSCJaQ
-	https://youtu.be/8xCzmYVVUwc
-	https://youtu.be/RCvRjSVsAHU
Drugi dan smo se posvetili osnovam alignanja ter snemanjuSonca in Lune, žal pa je naš načrt - narediti podrobno karto Lune - padel v vodo, ker nismo zajeli vseh koščkov Lune. Uspeli pa smo narediti nekaj dobrih posnetkov Saturna in objektov iz globokega vesolja. Tretji dan smo nadaljevali z obdelavo posnetih materialov, zvečer pa poskusili narediti še kakšen dober posnetek. Ob tem so bile dnevne dejavnosti nabiranje zdravilnih zelišč, sprehodi po gozdu - tako bi rekli našemu gobar-jenju, saj gob ni bilo, popoldansko kopanje na izvrstnem kopališču v Monoštru in potem se je zgodil četrti dan - BIG BADA BUM! Dva dni nisem pogledal vremenske napovedi, a v četrtek popoldne sem jo moral. Oblaki so se že grozeče približevali, ko sem se vrnil v tabor, moral sem reševati namreč eno od pedagoških vodij tabora (ki je hkrati moja žena), ki so se ji v Murski Soboti pokvarile zavore na avtu.
Po mojem teženju so se udeleženci umaknili na spodnjo etažo in mirno kartali naprej, saj so občasno že
nadvse veseli in so z nasmeški na obrazih odhajali novim izzivom naproti.
Poletno počitniško varstvo je minilo hitro, bilo je zanimivo in pestro. Zaradi pestrega programa nam ni bilo dolgčas.
Otrokom želimo čim bolj miren vstop v novo šolsko leto 2017/2018 in upamo, da si bodo poletno počitniško varstvo vtisnili v spomin.
Izvaialke počitniškega varstva: Moica Konda, Urša Tomažin in Eva Gruber
imuni na moje teženje. Ko sem svoj glas povišal za nekaj decibelov, se je tabor spremenil v mravljišče, opremo smo pospravili v eni uri in ko sem vrnil sosedom še mešalec za beton (med taborom smo namreč za-betonirali tudi stojalo za 6 m visok kolektor), so prve kroglice toče začele zadevati moj hrbet. Neurje je bilo strašansko, odplaknilo ali zlomilo nam je okoli 10 šotorov, mi smo se umaknili v kontejner, avtomobile in prikolice. Kako vesel sem, da sem število bivalnih prikolic povečal na tri in da je v kontejnerju kljub bogati opremi, ki je med taborom tam do-movala, dovolj prostora, da se skrije okoli 20 ljudi. Čez noč smo se nekako pretolkli, eni so spali v avtih, drugi v prikolicah, tretji v kontejnerju, četrti v na novo postavljenem šotoru, a ...
Ko sva se zjutraj z Robijem odpravila po hrano, onkraj meje, v bližnji Bajánsenye, prečkala mejo v Hodošu - bolje rečeno uspešno zapeljala mimo vse izruvanih smrek, videla vrtne ute, ki jih je vrglo tudi do 50 m daleč, hiše brez strešnikov, zlomljene električne drogove in polno cesto daljnovodov, je Robi zaprepadeno stisnil iz svojih ust misel, ki se je porodila tudi meni: »Imeli smo srečo.«
Če naredim finančni in vsebinski povzetek: okoli 500 evrov 'loma' zaradi posejane drobne opreme in seveda zaradi razparanih šotorov. A naša srca zaradi tega niso razparana, temveč nasmejana, preživeli smo še en fantastični tabor, ki je po zaslugi ne-dodeljenih sredstev in lokalne prezrtosti postal večji, vseslovenski.
Bravo mi! Čestitam vsem mentorjem in udeležencem, ki jih že urimo za bodoče mentorje in ena velika zahvala strokovnemu svetovalcu tabora Branetu Vasiljeviču, ki je dragoceni biser slovenske astronomije.
Avtorji fotografij in filmov so udeleženci in vodje skupin.
BÉLA SZOMI KRALI
Vabilo na telovadne urice ŠD Želva Radomlje
V OŠ Preserje pri Radomljah bomo imeli enkrat tedensko telovadno uro za predšolske otroke, stare od 3 do 5 let. Otroci se bodo veliko igrali in hkrati razvijali osnovno motorično gibanje. Telovadili bodo na različno postavljenih poligonih, usvajali osnove za obvladovanje žoge, plezanje, atletike in športne gimnastike.
Telovadne urice vodijo izkušene vaditeljice in bodoče vzgojiteljice.
Vsi, ki želite sodelovati na teh uricah, se nam lahko priključite vsak četrtek od 17. do 18. ure.
Začetek vadbe bo v četrtek, 5. oktobra 2017. Vpisnina je 10 evrov. Drugi otrok ima 10-odstotni popust.
Informacije: 031 817 204
Predsednica ŠD Želva: Olga Šrai Kristan
Astronomski tabor Šalovci 2017
Po 15 letih astronomskih taborov si 'pač narediš malo inventuro (beri: generalko motorja) in si moraš odgovoriti na nekaj vprašanj, a ključno je tole: naj nadaljujem ali ne?
VRTEC DOMŽALE
VABI
NA CICIBANOVE URICE: BIBA SE IGRA
Za otroke 1-3 let skupaj s starši:
PALČEK, Vir, Dvoržakova ulica 15 vsak ponedeljek od 17. do 18. ure
tel.: 01 724 28 70 mobi: 031 422 873 (Mojca)
Dejavnosti bodo potekale od 2. oktobra 2017 do vključno maja 2018.


i
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
KULTURA
PESNIK BESNIH PESMI
JANI KOVAČIČ, PESNIK
Prigodnice za vsakdanjo rabo, skupni projekt enega najpomembnejših slovenskih kantavtorjev in samosvoje, šaljive skupine Ana Pupedan, oktobra v Domžalah.
Lenart Zajc
Foto: arhiv Janija Kovačiča
V osemdesetih letih, ko je Jani Kovačič začel izdajati svojo glasbo na vinilnih albumih, se je svet nekajkrat obrnil in vsaj na videz močno spremenil. Prav tako so se spreminjali modni glasbeni trendi, pa vendar Janijeva glasba iz tistega časa, če jo poslušamo danes, ostaja enako sveža in enako mimo glasbenih mainstreamov, kot je bila v času nastanka. To večno mladostnost ji daje samosvojost, glasbena enostavnost in izvrstna, duhovita, družbeno angažirana besedila, ki enostavno ne zastarajo z modnostjo glasbenih trendov in so enako aktualna zdaj, kot so bila ob nastanku. Janijeva prva plošča je bila Ulica talcev, ki pa so ji sledile še druge: Žare lepotec v Andih, Ljudje, JeBen't, Asfaltni otroci, Tretje uho, Povabilo na bluz, Carmina profana, Disko Karamazo-vi, Balade s ceste 1, Balade s ceste 2, Cerberus hotel, Besne pesmi ... Treba je poudariti, da se Jani, poleg z glasbo ukvarja tudi z marsičem drugim: je filozof, profesor filozofije na gimnaziji Bežigrad, piše knjige in tudi gledališka besedila.
V letu 2015 sta skupaj s šansonjer-ko Vito Mavrič izdala odlično skupno ploščo, zasnovano po poeziji pisatelja Vitomila Zupana Šlagerji in pesmi iz zapora. Lani so izšli Silikonski časi z Big Bandom in letos Besne pesmi.
Naj začneva na začetku: kako je nastala Ulica talcev (1980)?
Na nastopih po Sloveniji in v Studiu Radia Študent krepkih 40 let nazaj. Snemali smo na dvostezni magnetofon Revox, ki je imel tedaj kultni status.
Pri tej plošči si imel zanimive sodelavce, od uveljavljenega glasbenika Lada Jakše do takrat še popolnoma neznanega igralca Jonasa Žnidaršiča, kako ste se našli? Lado Jakša je izjemen glasbenik, ki mu je bilo vse drugačno zanimivo. Tak je še danes - pravi raziskovalec. Jonas je bil še gimnazijec, ki se je potikal po RŠ in potrebovali smo bas in mislim, da si ga je sposodil in korektno odigral. Jonas, Aleš Rendla in Nino deGleria so tedaj tvorili res zanimiv in inovativen trio. Še drobtinica: pesem Belokranjsko kolo smo posneli ponoči in ker nismo šli vsi v studio, je kontrabasist igral v veži. Če je kdo prišel v blok 8, smo morali vse ponovno posneti, saj je bilo škripanje in loputanje preglasno. Jonas je potem še igral na prvi kantavtorski dvojni plošči v tedanji Jugi Ljudje (1984).
Poleg samosvoje glasbe, tvoje ustvarjanje seveda najbolj zaznamujejo besedila. So duhovita, včasih cinična, spet drugi tragična, velika večina pa jih je družbeno angažiranih. Od kod ideje? Nastopanje je življenje in čez čas ugotoviš, da je spomin luknjičav in da je pametno kaj posneti. Tako dosežeš več ljudi. Tedaj sem se začel resneje ukvarjati s formo, tako glasbeno kot tekstovno. Imam veliko 'eksperimentalnih' komadov, ki gredo običajno mimo. Najbolj so se prijeli t. i. družbeno kritični, čeprav so le del tega, kar počnem. Vedno me je zanimala zveza besedila in glasbe - saj sta po moje nerazdružljiva in ju je šele zapis ločil. V članku o trubadurjih (ki žal
Ne vem, če obstaja nekaj, kar bi imenovali moja publika. Tisti, ki me poslušajo, so običajno kritični, a ne nergaški, so zahtevni in blagohotni - predvsem pa so samostojni. Če me že pridejo poslušat, je to njihova odločitev in ne nekakšna manipulacija z njihovo pozornostjo. Zato so odprti za novo. Tisti, ki se preradi vračajo v preteklost, izgubljajo prihodnost.
ne bo nikdar izšel), sem to tudi podkrepil s primeri iz 12. do 14. stoletja, torej da vsako pesem sestavljajo: besedilo, glasba in nastop.
Je bilo snemanje plošče leta 1980 zelo drugačno od snemanja danes?
Seveda. Ravno za kompilacijo Rokerji pojejo pesnike 2017 sem posnel pesem na računalnik. Kvaliteta je neprimerljiva, a žal je toliko možnosti, da preprosto ne obvladaš vsega. Bureau Sombre/ Temačni biro (2011) je celovečerni projekt s sempliranjem in na računalnik.
Kako, da si se odločil za uglasbitev zaporniških pesmi Vitomila Zupana, do zdaj si bil v glavnem sam avtor svojih besedil?
V	programu Pijano bar (1994-2004) je velik del bil posvečen drugim avtorjem: Ježku, Francetu Prešernu, Janezu Menartu, Carmini burani, trubadurjem, truvejem in minezengerjem, Frango-isu Villonu, Robertu Burnsu, Bertol-
tu Brechtu, Beatlsom, Leonardu Cohe-nu, Vladimirju Visockemu, Tomu Wait-su ... Zanima me spoj besede in glasbe pri vseh teh in predvsem - kako se slovenščina obnese v vseh teh žanrih. Zupan je nadaljevanje tega niza.
Je bilo Vitomilovo poezijo težko uglasbiti, ali pa jo je že pisatelj do neke mere pripravil za glasbo?
V	spremni besedi CD-ju Šlagerji in pesmi iz zapora pojasnim(o), da gre za stare šlagerje iz tistih časov, na katere je Vitomil zapisal svoja besedila, ki ponazarjajo lahkotnost bivanja izven zapora, in na drugi strani, na novo uglasbene pesmi 'eksistecilanega
obupa' zapornika. Vitomil je zapisal celo nekaj not šlagerjev, kar najdete v rokopisni zapuščini v NUK-a.
Kako pa sta sodelovala z Vito Mavrič?
Z Vito sva sodelovala kar na nekaj zanimivih projektih: od njenega Brech-ta (Hrepenenja, 2000), do Nepozabnih (izbor ženske poezije, 2010), Zupana (2015) do njenega zadnjega CD-ja Sprehod (2017). Vita je dozorela, za svoj ljubi šanson je napravila največ kar se da, s svojim Caffe teatrom je začela z glasbenim teatrom, ki doživlja danes pravi bum z muzikali. Je pač ena redkih, ki se me ne boji.
Se je tvoja publika na spremembo odzvala pozitivno?
Ne vem, če obstaja nekaj, kar bi imenovali moja publika. Tisti, ki me poslušajo, so običajno kritični, a ne nergaški, so zahtevni in blagohotni -predvsem pa so samostojni. Če me že pridejo poslušat, je to njihova odločitev in ne nekakšna manipulacija z njihovo pozornostjo. Zato so odprti za novo. Tisti, ki se preradi vračajo v preteklost, izgubljajo prihodnost.
Spomnim se, ko sva bila pred desetletji skupaj na Medvedjem Brdu in si domačinom prijazno zaigral. Seveda so ti zahtevali Škofljico. Ali publika še danes na koncertih zahteva, da igraš te svoje prve hite? Včasih že, a izvajam jih bolj kot komentar ali opombo. Izogibam se množičnim prireditvam, kajti tam si pač prisiljen v konvencije in predvidljivost, skratka v stare komade. Hec-no, da ljudje žele slišati tisto, kar so že neštetokrat slišali? Ponavljanje je za Bachelarda stvar humorja oziroma je smešno. Pameten napotek.
Kako se glasbenik izogne pasti, da bi se publiki na ljubo, kot Al Pacino v filmu Danny Collins, ujel v večno preigravanje mladostnih hitov?
Tako, da se odreče lahkemu zaslužku ter raziskuje in komentira, predvsem pa ustvarja. Napravil sem dve jazz plošči z Big Bandom Ceberus hotel (2010) in Silikonski časi (2016). To je glasba 21. stoletja. Če bomo zavili v to smer, potem si lahko kaj obetamo od prihodnosti, če pa občudujemo plagi-atorstvo, smo pač zamudniki.
Besne pesmi, ki jih boste predstavili v Domžalah, so nastale kot plod sodelovanja z zasedbo Ana Pupedan še v času ljudskih vstaj, so, kot si jih nekoč opisal, 'izraz besa in jeze, cinizma in optimizma, veselja in
obupa ter predvsem človeškega vitalizma in obešenjaškega humorja'. Zdaj, tako pravijo, so časi boljši in kriza naj bi bila mimo, pa vendarle se zdi, da so Besne pesmi ravno tako na mestu kot pred nekaj leti. Kako to?
Kriza se je le pritajila in oblastne strukture so uspele omrtviti nasprotovanje neokapitalizmu. Vsaka družba, ki uspe humane ljudi nastaviti na ključne položaje - prosperira. Brez enakosti pri šolanju in zdravstvu ne vidim prihodnosti. A ne pozabite -vse pravice so priborjene. Veste, bodočnost ni zasebni biznis.
Se tvoja publika spreminja, pomlajuje, ali pa ostajamo pretežno isti ljudje, ki se vedno znova razveselimo tvojih novih del?
Raje reciva publika na nastopih se spreminja. Pogrešam svojo generacijo, ki me je v začetku poslušala. Ostali pa so verjetno taki, kot sem že prejle opisal.
Dostikrat slišimo godrnjanje starih nad mladimi, češ da so bodisi pomehkuženi, razvajeni ... 'zblojeni'. Se tebi kot profesorju zdi, da bi bile mlajše generacije dejansko tako izgubljene, ali pa gre le za medgeneracijsko 'sodelovanje' in prenašanje godrnjavosti iz generacije na generacijo, kot so nekoč godrnjali tudi nad nami? Mladi dosti bolje dojemajo čas kot mi. Obremenjeni smo z vrednotami naše-
ga odraščanja in predvsem ne dovolimo mladim, da bi odrasli. V zameno dobivamo neodgovornost. Bojim se, da bo medgeneracijska solidarnost - pen-zija, bila le še spomin na 'zlate stare čase', saj je zdaj mladim izredno zapleteno priti do službe. Veliko tega povemo v Besnih pesmih (dvojni CD, 2017). Z Ano Pupedan bomo nastopili v Domžalah 18. in 19. oktobra - v premislek, za kratkočasje in še obešenjaški humor. Nikoli ni tako težko, da se ne bi dalo napraviti iz tega kaj duhovitega.
Bi zase rekel, da si črnoglednež, ali pa skušaš v ljudeh iskati neke pozitivne vzorce, ki vendarle dopuščajo možnost dobrega konca?
Konec je vedno dober, problem je v tem, da se takoj na novo slabo začne. Sem družaben in rad grem s prijatelji na pivo - sem trdi optimist, čeprav mi ne gre reševanje sveta najbolje od rok.
Delaš na kakem novem projektu?
Seveda. Če bo šlo, bi spravil skupaj Jaz-zitette3 z Big Bandom, s harmonikarjem Klemenom Lebnom bova napravila celovečerni nastop, z Ano Pupedan bomo še malo rajžali, Vito moram spet malo podrezat za kaj novega ... Vse, kar je kdaj izšlo pod mojim imenom, pa bo moč dobiti čez kakšno leto na dLibu -na slovenski digitalni knjižnici. Drugače pa sem letos že izdal pri Sanjah knjigo Agencija za človeške vire in že omenjene Besne pesmi. Takle mamo! □

loko
DOMŽALE
fflT«f(Mi kra-fkfr» lil ui-njatMh 11 d* L k o*
NASTAJA NOVA MUZEJSKA RAZSTAVA:
TOKO DOMŽALE
Ste morda delali v nekdanji domžalski usnjeno-galanterijski tovarni? Ali morda hranite znamenite TOKO torbice, kovčke in druge usnjene izdelke? Ali se v vašem foto albumu skrivajo fotografije iz časa delovanja tovarne?
Veseli bomo vašega sodelovanja pri zbiranju gradiva za razstavo, ki bo spomladi 2018 v Slamnikarskem muzeju. Razstava bo zasnovana kot vsebinska nadgradnja razstave Naše tovarne, naš ponos, ki smo jo pred letom dni pripravili z gorenjskimi muzeji na temo gorenjske industrijske dediščino.
Slamnikarski muzej Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska cesta 61, Domžale T 01 722 50 50 (KDFBD) E slamnikarski.muzej@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
24 I slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 20l7 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
21. etno-rock festival
Oziroma: Kako mijavka 'fehtajoči maček'
Koncert generacij Tomaža Habeta
V okviru Leta Tomaža Habeta 2017 še koncert s Policijskim orkestrom
Pred mesecem smo z otoka Pašman pretihotapili v Slovenijo mačko, mladiča. Domačini so jo vrgli v morje in solzne oči mojih otrok so bile dovolj, da sem po desetih letih popustil njihovim prošnjam.
tem lastna, nekomercialno obarvana kultura ohranja slovenski narod, njen jezik, njeno (Prešernovo) vizijo, na zemljevidu novodobnega sveta.
Pa bodi dovolj mojega filozofiranja. Festival je bil kot vedno odličen,
V času našega Etno-rock festivala mi je ta žival trikrat na dan delala družbo, ob polurnih prihodih lizala moje čevlje, drgnila svojo 'obleko' ob moje hlače in mijavkala vsakič, ko me je po nekaj urah stradanja pogledala v oči. Zakaj tak uvod?
Ker jaz sem taista žival - maček, ki se spretno ali manj spretno prilizuje zdajšnjim, bivšim in morebitnim sponzorjem, poskušam pridobiti njihovo pozornost. In res, tistih nekaj, ki se mi jih usmili, mi dajo kakšno drobtino s svoje mize, da festival preživi še eno leto, je vse manj. A nekateri vztrajajo z nami že 21 let - kar lahko vidite tudi na plakatih. Nimam delavcev, nimam 'ro-udijev', še po gostiščih plakatiram vsa zadnje leta sam s svojimi otroki in prijatelji iz benda. Fehtanje te vrste postaja moja nočna mora, še bolj pa me žalosti, ker nobeno bližnje gostišče ne da niti prebite pare za naš festival (z izjemo Melodije, ki je na prizorišču), pa se v času festivala ta gostišča polna. Slabo mi je tudi od tega, da mi je eden od sponzorjev rekel, da ne da več sadja, ker ga za sebe ne kupujem pri njemu. Ker nisem več Domžalčan. Ker ni dovolj, da si človek, entuziast, ki betonskemu mestu vdihne dušo, vsaj za hip, ko je Etno-rock festival vseh Slovencev.
In tokrat zares še ena velika hvala Občini Domžale, vsem dosedanjim županom in maloštevilnim sponzorjem, zaradi katerih festival živi že 21 let. Kolegi, glasbeniki me vedno torpedirajo z istim vprašanjem, zakaj so transparenti na odru, če pa kvarijo 'pogled na glasbenike' - prizorišče. Prav zato! Ker so eni redkih, ki so taiste glasbenike, ljudi, domačine, podprli.
Druga pritožba leti na izbor glasbenikov. »ti ne prinašajo dovolj turistov«, je opomba kratkovidnih. Trdim namreč: na Etno-rock festivalu igrajo sami odlični glasbeniki, bendi, le maloštevilni med njimi so imeli to srečo, da so jih RTVSLO, založbi Menart ali Dallas, vzeli pod okrilje. Da, Slovenci smo narod športnikov, a ne pozabimo: tudi odličnih kulturnikov. In če šport služi promociji naroda po svetu, po-
poln presenečenj. Prvi plaz navdušenja je sprožila družina Juvan. S to glasbo, s temi interpretacijami, bi lahko nastopili na kateremkoli velikem evropskem odru. Izjemen glas Anastazije, izreden spekter jezikov, v katerih je pela, je imel podporo njenih 'fantov' - dveh izvrstnih mladih glasbenikov (sinov) in legendo med kore-petitorji, klaviaturisti - spremljevalci, aranžerji elite slovenskih glasbenikov, Mirana Juvana.
Izpostavil bi še izreden nastop du-eta Teje Komar in Andreja Omejca, drzen, kot sta drzna v glasbi in življenju. Teja je mlada skladateljica, ki študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Andrej pa letos začenja misijo (skoraj) nemogoče: študij medicine v Ljubljani, ter saksofona v Kölnu.
Včasih se sprašujem, ali bodo Domžalčani sploh dojeli, kakšne izvrstne glasbenike, ljudi, imajo. Ali bo to šele po tem, ko bodo ti dosegli svetovno slavo in se od Domžal oddaljili?
Za preostalih šest: Tzigano brutal-lo, Jeanette, Soddiha, Same babe, Ne-ozbiljne pesimiste in (moj) Kontrabant ni potrebe sejati odvečnih besed. Vsi so odigrali svoje koncerte vrhunsko in lahko rečemo le: hvala za dobro glasbo.
Končal bi malce epsko: festival bi zaradi naštetih idej mirno lahko preimenoval v festival Jamesa Deana ali preprosteje v festival glasbenih upornikov. Ne bom se uklonil niti enemu, ki bi festival rad spravil za ograjo (z vstopnino), niti tem, ki bi radi bende za 5000 evrov in več. Za ta denar dobimo 10 vrhunskih bendov — ki so jih slovenski mediji prezrli ali zaradi lastnih interesov odpisali.
Zatorej bomo organizatorji našega festivala še nadalje uporniki, vizi-onarji, propagatorji vrhunske slovenske glasbe in glasbenikov. To je glavno poslanstvo Etno-rock festivala in mesto Domžale je ponosna zibelka glasbe, ki se ji tudi v žargonu svetovnih jezikov reče: etno rock.
Bêla Szomi Kralj

ruzinski muzi
i k a 1
2930. SEPTEMBER
1., 20., 21. OKTOBER
Glede na letošnjo 70-letnico vsestranskega glasbenika Tomaža Habeta (roj. 1947) je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti oziroma njihova Zveza slovenskih godb razglasila letošnje leto kar za Leto Tomaža Habeta. Kako tudi ne, saj smo vse od začetka tega leta pa do zdaj deležni številnih in tehtnih glasbeno vsebinskih oblik, posvečenih njegovemu delovanju; tako na ustvarjalnem (kompozicije in učbeniki) kot na poustvarjalnem (dirigentskem) glasbenem področju. Habe sam pa ima prav na področju glasbe za pihalne orkestre po pokojnih B. Adamiču in V. Štruclu največ del za to zasedbo. Zato tudi odločitev, da se tokratni Koncert generacij predstavi z našim najelitnejšim Policijskim orkestrom (velika ali Kozinova dvorana Slovenske filharmonije, 7. septembra 2017) več kot umestna. Seveda je bila rdeča nit tudi tega koncerta umetniško vodstvo samega slavljenca, T. Habeta, njegov opus za godbe na pihala (s šestimi solisti ali/in brez) in pa dirigiranje kar 11 dirigentov, s samim T. Habetom skupaj.
Kot naslov tega koncerta pove, je šlo za 'generacijski' pristop številnih izvajalcev, ki jim je marsikatero noto položil v dušo in srce prav Habe sam; še največ v različnih vrstah glasbenega izobraževanja na današnjem Kon-servatoriju za glasbo in balet Ljubljana (preje Srednja glasbena in baletna šola). Po uvodnih nagovorih aktualnega direktorja JSRSKD mag. Marka Repnika in predsednika ZSG Toneta Urbasa so prav slednji podelili T. Ha-betu plaketo Bojana Adamiča, ki »se
podeljuje dirigentom slovenskih godb in skladateljem za življenjsko delo na področju godbeništva.« T. Habe si jo zaradi števila in kvalitete skladb za zasedbo pihalnega orkestra alias godbe na pihala zagotovo zasluži. Polet tega pa je ves ta čas več kot aktiven še v drugih dejavnostih tako slada kot zveze. In potem je sledil koncert z izključno Habetovimi naslovi partitur in partov: 5 (Ouverture, Aria, Sara-banda, Polonaise in Gigue) od 7 stavkov Sinfonie Carnioli/'Soudaške', katere posamične stavke so dirigirali poleg T. Habeta še Aljoša Deferri, Gregor Kovačič in Tomaž Kmetič, Quasi habanero je s solistom na altovskem saksofonu Andrejem Omejcem dirigiral Gašper Salobir, 1. stavek (Radostno) od petih iz Pomladnih razpoloženj z dirigentom Andrejem Zupanom in Metliko z Mirom Sajetom. Po odmoru je sledil še zabavnejši del tega večera, začenši z Odo Ireni (na besedilo D. Vel-kaverha) s pevskimi solistkami Katri-nas (Katarina Habe, Petra Grkman in Sanja Mlinar Marin) in Matjažem Mrakom ter dirigentom Boštjanom Dimnikom, Poemo za klavir in pihalni orkester s solistko Ano Rus in dirigentom Mitjo Dragoličem, Novim letom, pridi k nam/Koledo ponovno z vokalnim tercetom Katrinas, Matejem Volkom in dirigentom Markom Hribernikom, Popotnikom z dirigentom Jožetom Kotar-jem, in Sonato za mladost za sopranski helikon in pihalni orkester s solistom, najmlajšim Vidorjem Krivoka-pičem in dirigentom T. Habetom. Šele potem je sledil finale, saj je slavlje-nec T. Habe sam kot dirigent in avtor
še dveh svojih del zaključil tale večer: Včasih lepo je, včasih težko je ... (avtorja Katarina in T. Habe), spet s terce-tom Katrinas in nazadnje še orkestralna Modro-rumeno.
Večinoma je šlo za (spremljevalno ali kar glavno) vlogo našega Policijskega orkestra, ki pa so mu še kakšno, tokrat Habetovo noto pomagali navdihniti številni solisti in solistke ter seveda dirigenti. Lahko bi v tej seriji množice izvajalcev poleg orkestra izpostavil še dirigenta (klarinetista) A. Zupana in najmlajšega solista tega večera na (sopranskem) helikonu V. Krivoka-piča, še najstnika. S tem pa, da bi pohvalil vse nastopajoče, nikakor nočem razvrednotiti Habetovega res titanske-ga dela samo na tem področju: če ne bi bila piramida slovenskega godbeni-štva, zgrajena tako, kot je: od množice ali kar več kot stotnije le-teh orkestrov na najnižji stopnji delovanja pa vse do koncertnih pihalnih orkestrov. Kajti prav slednjim je namenjena večina tovrstnega Habetovega ustvarjalnega dela (skladb), ne pa seveda vseh. Tudi ta večer je letos ponovno spomnil na številne kvalitete, ki jih tako v ustvarjalnem kot poustvarjalnem pogledu beleži dandanašnji slovenski glasbeni trenutek: zagotovo eden od vrhuncev tovrstne evropske glasbene (re)produkcije. Skozi prizmo več kot 200-letnega razvoja slovenskega glasbenega šolstva ter v piramidnih naprezanjih številnih tovrstnih faktorjev pa sta bila (vsaj) letos v ospredju tako naš Tomaž Habe kot vrhunski Policijski (pihalni) orkester.
Dr. Franc Križnar
Deveti folklorni večer V Grobljah kot nekoč
Večer, kot si jih še želimo
folklorno društvo gro-blje Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, Domžale nas je v začetku septembra povabila že na 9. tradicionalni večer V Grobljah kot nekoč, ki so ga tokrat pripravili v Kulturnem domu v Radomljah. Gostitelji so pripravili pester program, ki ga je
setih letih plešejo z enakim veseljem kot ob začetku. Plesalci in plesalke ter odlični organizatorji različnih prireditev so tudi tokrat navdušili, najprej z dolenjskimi plesi in čudovito zapeto Na gori je moj dom. Folklorna skupina Kamnik nas je v obeh nastopih razveselila s spletom gorenjskih ple-
Kulturni dom Radomlje www.mojekarte.si 068 / ó8ó - 199
vodila Draga Jeretina Anžin, v njem pa so ob njih nastopili še otroška folklorna skupina Domžale, Folklorna skupina Kamnik, FS Ungarenca Szombatheyi z Madžarske, gojenci Glasbene šole Bučar iz Ljubljane, večer pa je z odlomkom iz Jurčičevega Desetega brata popestril Drago Plevel iz Kulturnega društva Groblje. Na kratko bi lahko večer ocenila: zadovoljni in veseli izvajalci in gledalci, ki so napolnili dvorano.
Prijeten večer so začeli najmlajši folkloristi, člani in članice otroške folklorne skupine Domžale, ki so tokrat namenili največ pozornosti enemu najstarejših slovenskih alpskih instrumentov opreklju. Sproščenost in folklora skozi otroško igro sta navdušila in nas spet prepričala, da se folklori na našem območju dobro piše. Kaj zapisati o gostiteljih, FD, Folklorni skupini Groblje, Domžale, ki po de-
sov. Gostje z Madžarske, FS Ungaren-ca Szombatheyi, so ob spremljavi instrumentov, med katerimi ne manjkalo violine, največ pozornosti namenili postavljanju in predstavljanju plesne kulture, opazovanju občutkov modernega človeka ob gledanju ljudskih plesov, ob tem pa s svojim plesanjem opozorili na zgodovino plesnega izročila. Navdušili so s plesom, petjem in vihravim topotanjem ter mladostno energijo ter si prislužili aplavz na odprti sceni.
Harmonikarji Glasbene šole Bučar so nam pod vodstvom Simona Bučarja zaigrali venček slovenskih narodnih pesmi, pozabili pa niti na skladbo Lojzeta Slaka in Slavka Avseni-ka, ki so ju obiskovalci tudi, bolj potiho sicer, ob ubrani glasbi tudi zapeli. Drago Plevel, režiser številnih domačih predstav Kulturnega društva Gro-blje, je navdušil z monologom Krjavlja
iz Jurčičevega Desetega brata, nato pa smo še enkrat zaploskali gostiteljem, ki so nas navdušili s spletom koroških plesov. Tudi avtorica tega spleta je Ne-venka Unk Hribovšek.
Za konec ni manjkala tradicionalna Nocoj je pa en lep večer in povabilo - ne pozabite - drugo leto se 8. septembra 2018 dobimo že na 10. Groblje kot nekoč - v Športni dvorani Domžale, še prej pa aprila pripravljajo festival otroških folklornih skupin. Folklorni večer so pripravili: dr. Franc Hribovšek, Franc Strle, Nevenka Unk Hribovšek, Betka Kralj, Andreja Šu-šteršič, Lidija Muzga in člani FS Gro-blje, Domžale. Za sceno je poskrbel Anton Košenina, za luč in ton Viljem Kaker, za cvetlični aranžma in šopke Cvetličarna Fani Vacik Črnuče.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so prireditev omogočili, posebej: Občini Domžale, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti RS, območni izpostavi Domžale, BKS Bank, AG, Bančna podružnica Ljubljana in KS Jarše--Rodica.
Čestitke FD, Folklorni skupini Gro-blje, Domžale za folklorni večer, kakršnih si še želimo in smo prepričani, da jih bo še več. Kot je povedal dr. Franci Hribovšek, predsednik društva, sodelovanje z društvi iz Domžal in okolja ter z 12. mednarodnim folklornim festivalom Od Celja do Žalca, ki je dobil same odlične ocene, je obrodilo lepe sadove in željo po nadaljevanju sodelovanja.
Vera Vojska Foto: Viljem Kaker
OBČINA DOMŽALE
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 25
kultura
ponedeljek, 2. oktober
20.00/abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN torek, 3. oktober
20.00/abonma gledališki RUMENI in IZVEN
Christina elemente: DRUŽINSKI PARLAMENT
Mestno gledališče ljubljansko / režija: Primož Ekart / igrajo: Lena Hribar, Jernej Cašperlin, Jožef Ropoša, Tanja Dimitrievska, Domen Valič / Tragikomedija, ki se konča točno tako, kot se pravkar končuje zgodba slovenskega plemena in njegovih družin.
sreda, 4. oktober /18.00 / brezplačne vstopnice / prireditve ob tednu otroka, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine
Liljana Poklukar Herman: MIŠKA SI POIŠČE NOV DOM
glasbeno-baletna pravljica/Glasbena šola Domžale, Glasbena šola Kamnik/avtorica glasbe: Helena Vidic/koreografija: Ana Trojnar/scenografija: Laura Medved Šemrov, Veronika Šareč/nastopajo: učenci GŠ Domžale in GŠ Kamnik/30'/3+
sobota, 7. oktober /10.00 / brezplačne vstopnice / prireditve ob tednu otroka, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine
DIČI, DIČA!
lutkovna predstava/Lutke Fru-fru/režija: Irena Rajh/nastopata: Ana Špik, AnžeVirant /40'/2+/Otroška poezija Otona Župančiča v sveži glasbeno-lutkovnl preobleki
sobota, 14. oktober /10.00 / Sobotna otroška matineja abonma otroški SOBOTNA MATINEJA In IZVEN
Rita Bartal Kiss: PU
lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Pupilla / režija: Rita Bartal Kiss / nastopata: Petra Kavaš, VitomirVratarič/40'/3+/Puje predstava o medvedku, o tistem, ki živi v stoletni hosti in ima najraje na svetu med.
sreda, 18. oktober/20.00/abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN četrtek, 19. oktober / 20.00 / abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN
JANI KOVAČIČ in ANA PUPEDAN »Besne pesmi«
koncert/nastopajojani Kovačič (vokal, kitara), zasedba Ana Pupedan/Prigodniceza vsakdanjo rabo, skupni projekt enega najpomembnejših slovenskih kantavtorjev in samosvoje, šaljive skupine Ana Pupedan.
sreda, 25. oktober / 20.00 / abonma koncertni MODRI in IZVEN
DOM SLADKI DOM
program: Berio, Peternel, Britten, Brahms, Habe, Misson, Mauko, Schulhoff, Stravinski /nastopajo: Nuška Drašček, Aco Bisčevlč, Irena Kavčič, Aljaž Beguš, Gea Pantner, Miha Firšt, Maruša Bogataj, Anja Gaberc, Jože Bogolin, Mate Bekavac
sobota, 28. oktober /10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Jacob Grimm:JANKO IN METKA
lutkovna predstava /Lutkovno gledališče Kranj/režija: Cveto Sever/nastopa: Boštjan Sever/4(y/3+ / Klasična Grimmova pravljica o bratcu in sestrici, ki se izgubita v gozdu.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 I www.kd-domzale.si
Q
knjige za odrasle
Elif Shafak
Three Daughters of Eve
Penguin Books, 2017
Elif Shafak v svojem najnovejšem romanu (zaenkrat pri nas na voljo samo v angleškem jeziku) ponovno brezsra-mno razgali bedo in hinavščino turške družbe. Glavno junakinjo Peri spremljamo skozi tri prepletajoča se obdobja; skozi otroštvo v Instanbulu (1981), študentska leta v Oxfordu (2001-2002) in v njeni sedanjosti, ko je del turške buržoazije v Istanbulu (2016). Peri, ki je bila vse življenje razpeta med očetovo zavračanje vseprisotne religije v turški družbi in materino predanostjo tej religiji, je usodno zaznamoval odhod na študij v Oxford. Tam je spoznala svojeglavo in divjo prijateljico Shirin ter predano muslimanko Mono, s katerima so postale bizarni prijateljski trio ('the sinner, the believer and the confused'). Shirin jo je navdušila nad profesorjem Azurjem, ki je na nekonvencionalen način poučeval predmet o bogu in v njem (bolj profesorju kot predmetu) je Peri uzrla možno rešitev za njeno notranjo razklanost in negotovost. Kmalu pa jo je profesor povsem obsedel in Peri je morala na boleč način spoznati tisto grenko resnico, da rešitve naših čustvenih in psiholoških problemov ponavadi niso zunaj nas ... Travmatičen dogodek v njenem sedanjem življenju jo spomni na potlačeno preteklost in jo spodbudi k razčiščevanju dolgoletne zamere s Shirin. Elif Shafak spretno in prefinjeno obračunava s totalitarnostjo in patriarhalnostjo turške družbe, nenehno opozarja na sramotni prepad med revnimi in bogatimi ter razgalja hinavščino turškega višjega sloja, ki sebično slalomira med sekularnostjo in religioznostjo Turčije in si od vsakega jemlje ravno toliko, kot je najbolj prikladno za njihovo dobrobit.
David Albahari
Gotz in Meyer
Cankarjeva založba, 2013
Učitelj, prvoosebni pripovedovalec romana, se pri svojih petdesetih letih začne ukvarjati s svojo preteklostjo in družinskim rodovnikom, kjer odkrije podatek o likvidacijskem kamionu, ki sta ga med drugo svetovno vojno vozila dva esesovca, s fiktivnima imenoma Gotz in Meyer. Njuna naloga 'ni velika' in zahteva le učinkovitost. Na vsaki vožnji sprejmeta okoli 100 ljudi, v glavnem Judov, in jih v predelanem, hermetično izoliranem tovornjaku zaplinita na poti do že pripravljenih jam. Ko govori o njunih dejanjih, sluteč, da se nista zavedala, čemu ta mehanizem služi, je v opisih velika mera prizanesljivosti, ampak kljub temu nam roman omogoči začutiti vso težo zla. Učitelj, ki je preobremenjen s strahom odkritij, organizira izlet s svojim razredom, kjer šolski avtobus postane Gotzev in Meyerjev tovornjak. Delo je napisano brez odstavkov in brez poglavij, bralec pa lahko iz največje bližine začuti bolečino žrtev in grozote zgodovine.
Timoty Snyder
O tiraniji
Totaliteta, 2017
v
(i
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Vademekum za obrambo in ohranitev državljanskih svoboščin, ki je nastal pod očitnim vtisom izvolitve novega ameriškega predsednika. Knjižica skuša upoštevati tviteraške možgane, ki se težko soočijo s kompleksnejšimi besedili in poglobljenimi študijami. Zato telegramsko, v dvajsetih točkah, s kratko in nazorno zgodovinsko podkrepitvijo, bralcu pomaga k krepitvi nekakšne osebne in družbene čuječnosti. Prehodi v tiranijo, ki jo brez bistvene pomenske razlike lahko zamenjamo z avtokracija ali diktaturo, se namreč ne pripetijo čez noč in ne brez privolitve množic.
Stefan Zweig
Neznankino pismo
eBesede, 2017
Neznankino pismo velja za eno najbolj znanih in najlepših novel Stefana Zweiga. Začne se s prihodom slavnega neimenovanega pisatelja domov, v svoje dunajsko stanovanje, kjer ga čaka pismo neznane ženske. Iz njenega pisanja razberemo, da ga je vse življenje ljubila. Nekoč sta se srečala in preživela skupaj nekaj strastnih noči, dokler on ni odšel na pot. Obljubil ji je, da ji bo ob vrnitvi pisal, a tega ni storil. Iz njune avanture se je rodil
otrok, ki ga je predano in z ljubeznijo vzgajala. Piše mu, ko ji umre sin in sluti, da verjetno za isto boleznijo umira sama. Namen njenega pisanja je končno razodeti svoja močna čustva do njega, obenem pa poskušati pri njem zbuditi spomin, da bi prepoznal žensko, ki ga je predano in brez pričakovanj ljubila vse življenje. Pretanjeno in sublimno.
knjige za otroke in mladino
Tuutiki Tolonen
Pošastna varuška
Mladinska knjiga, 2017
Mama treh otrok dobi brezplačne počitnice na Laponskem, nagrada pa vključuje tudi varuško za otroke. Oče je službeno odsoten, ko pride varuška, ki pa ni ravno običajna varuška, ampak ogromna gozdna pošast. Bolj malo govori, je okorna, spi v omari, a videti je neškodljiva in prijazna. Kmalu pa otroci ugotovijo, da je večina mam z njihovega območja odšla na počitnice in vsi imajo varuške pošasti. Te pa se vedejo čedalje bolj nenavadno. V knjižnici si izposodijo knjigo z naslovom Gozdne pošasti in skušajo razvozlati, kaj se pravzaprav dogaja. Odlična knjiga, polna vznemirljivih in zabavnih pustolovščin, hkrati pa knjiga o prijateljstvu in sprejemanju drugačnosti. Knjiga Pošastna varuška finske avtorice je prevedena že v skoraj dvajset jezikov, zanjo pa je pisateljica prejela nagrado Arvid Ly-decken, ki jo podeljuje Zveza finskih mladinskih pisateljev.
Simon Mlakar
Peter in čudežni rdeči kos Janez
Nekega dne, ko je Peter ravno hotel malicati suh kruh in pašteto, je na okno potrkalo. Na okno Petrove sobice je trkal rdeč kos Janez. Peter je nenavadnemu kosu odprl okno, kos je bil lačen in paštete je v hipu zmanjkalo. Samo suh kruh nikomur ne diši, tudi Petru ni, zato je s čudežnim rdečim kosom Janezom na rami odšel v trgovino po pašteto ... No, tu se pa zgodba šele začne! Policist Vinko Petra zapre v luknjo za tisoč let! Petru poskuša pomagati čudežni rdeči kos Janez, ki je odletel po pomoč, prebrali boste jezno pesem, vnel se bo pretep med tajnico Milico in policistom Vinkom, za konec se bo vnela še ljubezen ... Kaj pa Peter? Bo ostal zaprt v luknji?
David Litchfield
Medved in klavir
Zala,2017
Simpatična ' zgodba ' o ' medvedu,' ki.........
v gozdu naleti na klavir in počasi postane pravi klavirski mojster, ki ga občudujejo vse živali gozda, je zgodba o željah in naši nezmožnosti, da bi jih kadarkoli do konca potešili in o tem, kako ne znamo ceniti tistega, kar imamo oziroma o našem nenehnem hrepenenju po vsem, česar nimamo. Medvedu namreč sčasoma gozd postane premajhen za njegovo mojstrstvo in si zaželi odhoda v mesto. To mu tudi uspe, v mestu postane zelo slaven, izdaja albume, spozna ga ves svet, a vendarle vedno bolj spoznava, da tam v resnici ni srečen in da pogreša vse tisto, kar je nekoč imel v gozdu ...
medioteka
DVD
Ovna (Hrutar)
Demiurg, 2016
Na Islandiji že od nekdaj živijo živinorejci, ki se tradicionalno preživljajo z ovčerejo. Največja nesreča za odročne kmete je izbruh nalezljive bolezni, ker morajo cele črede v likvidacijo, v odstrel. Prav to se je zgodilo dvema bratoma, sosedoma, ki že 40 let zaradi starih zamer sploh ne govorita med seboj. Katastrofa sproži njun upor, ki je močnejši kot dotedanje sovraštvo. Brata združita moči in tudi za najvišjo ceno poskušata rešiti svojo čredo, vez z zemljo, ponos, identiteto, svoj vir zaslužka. Film je tragikomična zgodba o odvisnosti človeka od njegovih živali, hudomušna in topla pripoved o trdem boju dveh čudaških bratov za obstanek v neprijazni, pusti islandski pokrajini, in slikovit oris tamkajšnjega kmečkega življenja. Film je v iskrenem humornem podtonu pravi slavospev pristnemu načinu življenja.
26 | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Recenzija filma: Kvadrat
Švedski režiser Ruben Ostlund je eden tistih redkih ustvarjalnih posameznikov, čigar filmi vselej garantirajo optimalno filmsko doživetje, kar je nakazal že s svojim prejšnjim filmom Višja sila (Turist). Obstoječi filmski izdelek Kvadrat (The Square) je sicer dramaturško sicer nekoliko manj izčiščen in precizen, vendar gre po drugi strani za družbeno satiro, katere namen je že v osnovi zastavljanje vedno novih vprašanj, ne pa iskanje odgovorov nanje.
v sodobnem času nasploh. Čeprav celota - kot že rečeno -, nima neke logično konsistentne dramaturške linije, po drugi strani slednje za posamezne prizore nikakor ne moremo ugotoviti. Najbolj razvpita scena je prav gotovo tista z glavnega plakata filma, ko se sredi večerje za bogatunsko elito, pojavi 'divja žival' v podobi ruskega performerja Ole-ga (impozantni Terry Novary), ki v igralskem smislu naravnost vrhunsko imiti-ra gorilo in katerega naloga je s svojo
Zgodba govori o ločenem kustosu srednjih let Christianu (ravno prav zmedeni Claes Bang), ki se poleg posvečanja svojima odraščajočima hčerama aktivno ukvarja še z vodenjem galerije, družbeno angažiranimi temami (okolj-ska problematika, brezposelni) in občasnimi osvajalskimi pohodi na nasprotni spol. V to njegovo - na videz razmeroma brezskrbno - življenje pa se vmeša naključje: kraja mobitela in osebnih dokumentov kot posledica dobro premišljene prevare. Čeprav gre dejansko za rdečo nit filma, nam slednje ne pove kaj dosti, saj je praktično sleherna se-kvenca zgodba zase, iz katere lahko po-vlečemo določen moralni nauk. V tem duhu se tudi sami zaključki sekvenc ne sestavljajo v neko logično celoto kot pri kakšnem bolj klasičnem podajanju zgodbe, pač pa gre v okviru Kvadrata za čisto nekonvencionalen režijski pristop, ki gledalca ves čas izziva, provocira in sooča na način, da se le-ta neprestano poglablja vase. S tem so postavljeni temelji za čustveni tobogan tega univerzalno inovativnega filmskega izdelka, ki ne preizprašuje le poslanstva filmske umetnosti kot takšne, pač pa umetnosti
MARIA BONOMI iN SLOVENSKI KIPARJI V KAZEMATAH
Prva Galerija na potepu v sezoni se bo zgodila na domačih tleh. V Ljubljani si bomo ogledali dve zanimivi razstavi: v Galeriji Jakopič je na ogled razstava grafik Marie Bonomi, ki nas bo popeljala v skrivnosti umetniške grafike v okviru Grafičnega bienala. Sprehodili ali popeljali pa se bomo še na Ljubljanski grad, kjer bomo v Kazematah pogledali razstavo Razvoj slovenske kiparske misli, na kateri bo predstavljen izbor kipov slovenskih profesorjev kiparstva skozi čas. Razstavi sta
izjemno zanimivi in nudita vpogled v različne medije likovne umetnosti. Zberemo se pred Galerijo Jakopič, na Slovenski cesti 9, v soboto, 21. oktobra 2017, ob 9.30 uri. Če kdo potrebuje prevoz, lahko kontaktira tajništvo kulturnega doma Franca Bernika Domžale (01 722 50 50). Vstopnine: Galerija Jakopič: 8 evr; Ljubljanski grad - Kazemate: prost vstop. Strokovno vodstvo: Jurij Smole
Prijazno vabljeni!
Antični miti v francoski baročni preobleki
V soboto, 19. avgusta 2017, smo v dvorani Kulturnega doma v Grobljah prisluhnili recitalu mlade nadarjene sopranistke Marjete Cerar ob spremljavi francoskega čembalista Oliviera Gardea. Glasbenika sestavljata ansambel L'Arc et la Lyre.
kreacijo presenetiti in 'zabavati' zbrano srenjo. Po tem ko se omenjeni dogodek popolnoma izrodi, saj se Oleg v svoji vlogi ne zmore(ne zna) noče ustaviti, o tej situaciji zatem sploh ni več govora, kar bi v nekoliko drugačnih okoliščinah nedvomno lahko zelo zmotilo nadaljnje podajanje zgodbe, vendar se v navedenem primeru to ne zgodi. In ravno v tem je Ostlund najbolj genialen. Namreč, tako vztrajno seka ritem svoje pripovedi o odtujenosti sodobnega sveta, da jo s tem kvečjemu le še oplemeniti. Dolge sekvence v njegovem filmu pa nas opozarjajo, da nas sama neučakanost in potencialno pričakovanje nekega razpleta lahko usodno prikrajšata za dragocenost neposredne filmske izkušnje, ki se nam zaradi neizbežne želje po iskanju nekega čim hitreje obelodanjenega smisla ali celo vnaprej začrtanega jasnega cilja, vselej seveda tudi vztrajno izmika.
Kvadrat je tako film za vse filmske zanesenjake, ki si upate sami sebe še vedno občasno tudi presenetiti. Tudi za ceno premika iz lastne cone udobja.
Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale.
ŽIGA ČAMERNIK
rGALEJHM
P TIP j
Im
kulturno društvo groblje Program, poimenovan Europe, je bil zasnovan izključno s francosko baročno glasbo. Vsebina kantat t. i. galantnega stila je vsebino črpala iz mitoloških zgodb, med kantatami pa je čembalist Olivier Garde vpletel solistične skladbe, ki so dopolnjevale zastavljeno programsko zasnovo koncerta.
Marjeto Cerar krasi lepa zvočnost, brezhibna intonacija, odlična francoska izreka in dobro obvladovanje ogromne količine glasbene snovi. Na študiju v Ženevi se je mlada pevka resno lotila t. i. stare glasbe, saj suvereno obvladuje njene stilne značilnosti. Solistka je vsako kantato tudi na kratko simpatično predstavila, pojasnila pomen besedila in osnovni zaplet zgodbe. Morda sem v njenem izvajanju še pogrešal malce več dramskega elementa, saj izvedena dela predstavljajo čisto prave male 'monoopere', kjer glasba podčrta vsebino zgodbe. Čemba-list Garde je zgledno sledil solistki, jo ustrezno podpiral z zvočnimi poudar-
ki ali s senčenjem v t. i. lutenjskem registru. V solo skladbah se je izkazal kot izvrsten virtuoz ter poznavalec skladb Couperina in Rameauoja.
Poslušalci smo lahko uživali v imenitnem, zgledno zastavljenem in izvedenem koncertu. Solopevski koncert redko ponudi tako izbrušeno vsebi-
ROMAN SLEKOVEC
KOLIKO LJUBEZNI POTREBUJEŠ?
19. - 28. 10. 2017
► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 19. oktobra 2017, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole.
www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE
0
GD
vabi k sodelovanju bodoče
MUZEJSKE VODNICE / VODNIKE
po Slamnikarskem muzeju in Slamnikarski tematski poti
Pričakujemo: veselje do dela ) poznavanje domžalske zgodovine in slamnikarske tradicije ) (neobvezno) znanje tujih jezikov.
Za vodnice in vodnike bo organizirano brezplačno strokovno usposabljanje, ob koncu bo izveden preizkus znanja z možnostjo pridobitve potrdila »Slamnikarska vodnica oz. vodnik«. Število kandidatov bo omejeno.
Prijave s kratko predstavitvijo pričakujemo do 16. oktobra na e-naslov slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali pisno na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale, pripis: Slamnikarski vodnik.
Informacije: www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
no in formo, saj smo običajno deležni 'vsakega po malem' oziroma koncerta tipa 'The best of'. Koncert je pripravilo Kulturno društvo Groblje z neutrudnim Tonetom Košenino, ki se je izvajalcema ob koncu koncerta tudi zahvalil.
Tomaž Pirnat Foto: Miro Pivar
V Sočergi
srečanje
likovnikov
Sredi borovega gozda se je 6. septembra 2017 na 2. likovni koloniji v Sočergi zbrala druščina likovnikov 'štajersko primorske naveze', sodelovali pa so tudi umetniki od drugje in iz tujine.
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Kar 17 likovnikov je ustvarjalo barvne zapise novih motivov Istre v različnih tehnikah. Srečanja sta se že drugo leto udeležili tudi Binca Lomšek iz Likovnega društva Mengeš in Milivojka Cerar iz Doba. Ustvarjanje v tako čudovitem okolju je bilo plodno, druženje in izmenjava izkušenj pa prijetno in živahno. Gostitelja Dorica in Mario Benčič iz Likovnega društva Solinar iz Pirana sta v svoji vili sredi gozda pripravila nepozabno atmosfero in pogostitev. Koordinatorja in organizatorja letošnje likovne kolonije štajersko primorske naveze sta Marinka in Ivo As, ki sta poskrbela tudi za glasbeno podlago ob ustvarjanju, in zabavo. Za RTV Koper Capodistria, ki je posnela tudi prispevek o srečanju, sta izjavila, da se je ta oblika srečevanja likovnikov 'prijela', z željo, da postane tradicionalna. Na enodnevni koloniji je nastalo veliko del, ki bodo v kratkem razstavljena v avli RTV Koper Capodi-stria.
BESEDILO IN FOTO: J. ŠMON
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 27
KULTURA
Kofutnikova domačija - včeraj, danes, predvsem pa jutri
Mlade zanima naša kulturna in naravna dediščina.
Občina Domžale je skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale v zadnjih letih veliko naredila na področju varovanja in predstavitve kulturne dediščine v naši občini. Dobili smo Menačenkovo domačijo, Slamnikarski muzej, številno literaturo, povezano z dediščino pa tudi idejo, da del Domžal, v kateri so ti objekti, postane Muzejska četrt. V okvir varovanja kulturne dediščine je bila uvrščena tudi Kofutnikova domačija v Srednjih Jaršah. V prejšnji številki Slamnika ste lahko prebrali kar nekaj dejstev o dosedanjih aktivnostih, povezanih z ohranitvijo Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah, ki je bila kot objekt profane stavbne dediščine vpisana v register kulturne dediščine. Med drugim tudi, da se zanjo na osnovi že opravljenega dela posebne projektne skupine že pripravljajo potrebni dokumenti, ki bodo omogočili njeno uvrstitev med muzejske objekte. O delu projektne skupine boste lahko več prebrali v naslednji številki Slamnika.
Bralci, ki bolj podrobno spremljajo to področje, se bodo zanesljivo spomnili, da je bilo opravljenega že kar nekaj dela, predvsem pa, da je bila najbolj aktivna Osnovna šola Rodica v letih 2008 in 2009. Organizirala je Iniciativni odbor za zaščito Kofutnikove domačije, v katerem so sodelovali predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Krajevne skupnosti Jarše-Rodica, Občine Domžale, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in OŠ Rodica.
OŠ Rodica kot članica slovenske mreže Unesco šol že vrsto let posebno
V okviru Učne poti ob Mlinščici so učenci OŠ Rodica večkrat obiskali Kofutnikovo domačijo že v letu 2008.
pozornost namenja kulturni dediščini v svoji okolici. Posebej zanimivo in razveseljivo je, kako pomembno delo so opravili učenci OŠ Rodica in njihove mentorice v okviru različnih raziskovalnih nalog s področja zgodovine in etnologije, in sicer tako dobro, da so bili na nivoju države njihovi projekti največkrat nagrajeni z zlatimi priznanji. To vse kaže, da mlade kulturna in naravna dediščina zanimata, da ju raziskujejo z velikim navdušenjem, radovednostjo in veseljem - v svojem prostem času, in da jim niso tuje moderne metode tovrstnega raziskovanja. Ko namreč prebiraš njihove raziskovalne naloge, ugotavljaš, kako podrobno so se lotili vsebine, iskali različna gradiva, se pogovarjali z ljudmi, povezanimi s Kofutnikovo domačijo, in tako znali zbrati vrsto gradiv, ki bodo lahko pomagala pri delova-
nju domačije v prihodnje. Hkrati je treba poudariti tudi pomen opravljenega dela mentoric, ki so znale otroke zainteresirati in jih voditi, pomembno vlogo pa je opravilo tudi vodstvo OŠ Rodica.
Med številnimi projekti je bila prav zgodovina Kofutnikove domačije deležna njihove velike radovednosti, v okviru katere so pod mentorstvom Vilme Vr-tačnik Merčun, Saše Klemenc in Ide Fidler oblikovali vsebinsko zelo bogate raziskovalne naloge, ki bodo projektni skupini v veliko pomoč. V treh raziskovalnih nalogah so podrobno obdelali življenje v Kofutnikovi hiši (Teja Grad in Karmen Moneta), posebej so predstavili življenje Johana Giovanellija, ki se je rodil v Kofutnikovi domačiji (Mark Poljan-šek, Gaber Cencelj), zanimiva pa je tudi naloga Ameriška pisma iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah iz prve polo-
Zavesa nad poletnim kulturnim festivalom Studenec 2017 se je zagrnila
Ja, super ste, vsi igralci kot tudi režiser.
vice 20. stoletja (Miha Prajs, Žan Ferlič), posamezne delčke zgodovine Kofutni-kove domačije pa najdemo tudi v treh drugih raziskovalnih nalogah.
Vsaka raziskovalna naloga prinaša veliko vsebinskih in številčnih podatkov, vse tri skupaj pa celovito informacijo o Kofutnikovi domačiji in ljudeh. Posebej pomembna so pričevanja ljudi, ki jim je domačija pomenila dom, in zapisi njihovih spominov, ki jih ne more nadomestiti noben drug zgodovinski vir. Pri zbiranju tovrstnih podatkov se kaže izredna potrpežljivost, želja ohraniti vsako še tako drobno pozornost, česar pri mladi generaciji nismo vajeni. Tako zbrano gradivo bo še kako pomemben del bodoče predstavitve Kofu-tnikove domačije kot izrednega primerka kulturne dediščine. Ob tem je mlade treba pohvaliti, ker so v svojih nalogah pisali tudi o značilnostih obdobij in zgodovinskih dejstvih, ki skozi stoletja spremljajo domačijo, katere lastnica je Občina Domžale, ki skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika v zadnjih letih zagotavlja osnovno vzdrževanje objekta, opravili pa so tudi popis predmetov.
Ob tem se bo morda marsikdo vprašal, zakaj bi ohranjali Kofutnikovo domačijo. Zato, ker je ena zadnjih tovrstnih stanovanjskih hiš, ki je delno le-
sena, zidano ima le steno ob kurišču. Nekdaj je imela slamnato streho. V 19. stoletju, ko je nastala, je tipična domačija domžalskega podeželja. Pripoveduje nam zgodbo stavbne zgodovine tega območja kot tudi o načinu življenja malega kmeta že zgodaj povezanega z industrializacijo, še posebej s slamnikar-stvom. Življenjske zgodbe Kofutniko-vih, ki so tukaj živeli in delali, nam odstirajo tudi do zdaj redko na glas slišane zgodbe o rejništvu, o Tržačanih, pa tudi zgodbe 20. stoletja, npr. izgnanstvo med drugo svetovno vojno, življenje industrijskih delavcev ...
V naslednji številki bom v prispevku predstavila delo strokovne skupine, ki naj bi do konca leta pripravila predloge rešitev glede možne obnove. Pri delu komisija aktivno sodeluje tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Kranj. V kratkem pričakujemo tudi idejne zasnove z oceno stroškov obnove z umestitvijo v prostor, h kateri so bili povabljeni različni projektni izvajalci. Prav tako intenzivno deluje tudi posebna strokovna skupina, katere naloga je priprava interpretacijskega načrta in vsebinskih možnosti bodoče Kofu-tnikove domačije.
Vera Vojska Foto: arhiv OŠ Rodica
žl
AV
KULTURNI DOM DOB
GLEDALIŠČE ZA OTROKE
Naslov zaključnega prispevka o letošnjem kulturnem poletnem festivalu Studenec 2017 sem si izposodila iz enega od mnenj, ki sem jih našla na spletu in so bila namenjena oceni letošnje domače gledališke predstave Divji lovec. Kratka, a lahko bi rekla, sladka ocena, ki jo dopolnjujejo tudi druge objave zelo zadovoljnih obiskovalcem letošnjega festivala.
Med drugim je Nežka še zapisala: »Ja, super ste, vsi igralci kot tudi režiser. Iz Dolenjske pripeljem na vsako predstavo cel avtobus gledalcev in vsi so zelo zelo navdušeni. Hvala vam, ki se trudite.« Janez P. je bil kratek: »Odlično.« Razpisal se je Peter Teichmeister: »Ogledal sem si premie-ro spektakla Divji lovec in nadvse užival v igri akterjev ter v čudovitem petju, tako solistov kot zborov. Dovršeno in natančno ter lepo. Hvala za čudovito kulturno doživetje.« Nad premiero je bila navdušena tudi Kati: »Hvala vam vsem, ki se trudite iz leta v leto. Že nekaj let vas spremljam. Z navdušenjem jutri pridem skupaj s skupino spet. Pomagate ohranjati slovensko pesem in slovensko besedo. Še bolj pomembna pa so vsa sporočila, ki jih prejemamo skozi vaše predstave. Ta duhovna sporočila, ki jih drame, vaše uprizoritve, prinašajo v naše duše, so neprecenljivi dar. Hvala Bogu, da je tudi udeležba. Menim, da mi vsi od vaših predstav odnesemo tudi veliko duhovnega v naše osebno življenje in v naš vsakdan ...« Predstava je ugajala tudi Ale-nu: »Predstava, vredna ogleda. Čestitam. Res odlična.« Razpisal pa se je tudi Jože, ki je ob ogledu Divjega lovca obudil spomine na čas pred 35 leti, ko sta z ženo v KD Boštanj-Mlačevo 1982 nastopala v tej igri na domačih odrih po grosupeljski občini. In je med drugim zapisal: »Vsi igralci kot tudi pevci in glasbeniki so svoje vloge odigrali odlično. Skratka: Čestitke!«
Ob koncu letošnjega že 17. kulturnega poletnega festivala lahko torej ugotovimo, da je Divji lovec navdušil, enako tudi drugi odlično obiskani program, ki je, kot že tolikokrat doslej, polepšal večere prav vsakemu, ki je v poletnih dneh obiskal Poletno gledališče Studenec in se vedno znova prepričal, da Lojze zna - tako z igralsko ekipo kot z vsemi svojimi prijatelji, ki mu pomagajo. Ob tem se človek vpraša, od kod vse režiser in vsi sodelujoči v času dopustov jemljejo moč in energijo -najprej za vaje, nato za predstave. In letos je bilo tudi kar nekaj novih, ki si zaslužijo posebne čestitke. Bravo, vsi, pa tudi drugi prostovoljci, ki jih morda niti ne poznamo, pa brez njih ne bi šlo. Prav vsi prispevajo svoj delež h kulturnemu dogajanju v poletnih mesecih, ki ga sicer v Sloveniji skoraj ni, razen v nekaterih profesionalnih ustanovah ali festivalih.
Tudi od tistih, katerih mnenj na spletu ni, sem izvedela same pozitivne kritike in veliko navdušenje, ki spremlja vse festivale. Preden se zave-
sa dokončno zagrne, pa še mnenje režiserja Divjega lovca, ki je hkrati tudi predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Lojze Stražar je povedal: »Seveda smo veseli takih ocen in pohval, čeprav je vedno in nujno strmeti še k boljši izvedbi predstave in vsemu, kar spada zraven. Ni dobro, da bi se človek zaradi pohval kar zibal na lovorikah. Pohvale so sicer prijetna stvar, dobro pa se je zavedati, da je to tudi obveza, ki včasih celo nekoliko bremeni. Resnica pa je, da imam okoli sebe sijajne soustvarjalce, predvsem pa sem vesel, da imamo toliko srčnih obiskovalcev, seveda pa tudi kritičnih, ki nas uvrščajo na pravo mesto v kulturi.«
Hvala. Prepričana sem, da tudi drugo leto ne bo skoraj nič drugače, ko bo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pripravilo že 18. festival. Ampak malce drugače pa vendarle mora biti: kot smo lahko slišali, bo Lojze Stražar na veliki obnovljeni oder postavil že svojo 50. predstavo. Obletnica, ki ne sme kar tako mimo nas ...
Vera Vojska
Kulturno društvo Jožef Virk Dob
bo tudi v sezoni 2017/2018 poskrbelo za živahno dogajanje v KULTURNEM DOMU v DOBU.
V okviru že tradicionalnega nedeljskega abonmaja ŽIV-ŽAV
za najmlajše, bo pripravilo 7 gledaliških ali lutkovnih predstav gostujočih gledališč in domače gledališke skupine. Vse predstave pa bodo namenjene tudi obiskovalcem izven
abonmaja.
V nedeljo, 24. septembra se je predstavilo gledališče KUKUC Beltinci z razigrano predstavo Medvedja simfonija.
Druga predstava letošnje sezone pa bo v nedeljo, 15. oktobra ob 16. uri,
v izvedbi igralcev gledališča Lutkovni oder OTH Pirniče.
EJ, TA NAŠA BABICA
28 | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
POLITIČNE STRANKE
LTD / MAG. RENATA KosEc, poDžupANJA
Aktivnosti tretjega leta mandata
desus / marija pukl, predsednica oo
Evropa se stara, Slovenija se stara
Mineva tretje leto našega mandata in po pregledu volilnega programa LTD-Toni Dragar - Lista za vse generacije lahko ugotovimo, da smo v tem času naredili veliko na vseh področjih.
Samo v zadnjem letu so končane naslednje večje investicije: gradnja prizidka podružnične osnovne šole v Ihanu, energetska sanacija Osnovne šole Venclja Perka, obnova telovadnice v Osnovni šol Dob, nadaljujemo s širitvijo Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Odprli smo novo Mlinarsko brv v Radomljah, Dom krajanov - Gasilski dom Studenec, kolesarski poligon na Viru, zamenjali travnato rušo na glavnem nogometnem igrišču v Domžalah, nadaljevali s protipoplavnimi ukrepi na celotnem območju občine ter izvedli številne prenove cest, ipd.
Ohranili smo posluh še za druge vsebine in projekte. Uresničili smo projekt, na katerega smo čakali vrsto let - odprli smo Turistično-in-formacijski center Domžale, ki bo v prihodnosti skrbel za še pestrejše dogajanje v občini, hkrati pa bo z razvojem turizma naredil korak naprej na področju gospodarstva.
Premik naprej smo naredili tudi na področju podjetništva, saj smo skupaj z Obrtno-podje-tniško zbornico Domžale izpeljali prvi start up
ti Skupaj smo naredili veliko in tudi v prihodnje bomo nadaljevali z dobrimi zgodbami.
dogodek - Štartaj Domžale. Štirje mladi zmagovalci tako že stopajo na podjetniški poti in v prostorih zbornice uresničujejo svoje poslovne zamisli.
Področje mladih bomo uredili na podlagi dokumenta - Strategija za mlade 2018-2022, ki ga pripravlja komisija za mladinska vprašanja skupaj s Centrom za mlade Domžale.
Prav tako smo ponosni na mehkejše projekte - dogodke na tržnem prostoru (Dobrodošli v Domžalah, Kuhna na plac) in v Češminovem parku, izdajo pravljice Hrošček Simon širi zadovoljstvo, aktivnosti za večjo varnost otrok v cestnem prometu (Varno v šolo in domov), izvedbo čistilnih akcij in še bi lahko naštevali.
Če zaključim - skupaj smo naredili veliko in tudi v prihodnje bomo nadaljevali z dobrimi zgodbami.
Deleži med generacijami se spreminjajo tako, da se povečuje delež starejšega prebivalstva. To vpliva na vse sisteme in zato bodo nujne spremembe in predvsem prilagoditve na skoraj vseh področjih.
Lahko se delamo, da ni treba nič narediti in gremo naprej tako kot doslej, in čakamo kaj se bo zgodilo. Lahko spremembe vzamemo resno in pripravimo ukrepe. Lahko storimo več ali pa manj. Soočamo se z novo resničnostjo in bolj ko se je bomo zavedali, bolj bomo pripravljeni in uspešneje bomo izpeljali spremembe v sociali, zdravstvu, bivalnih razmerah in vseživljenjskem učenju.
Pomemben ukrep bi bil ustanovitev demografskega rezervnega sklada, ki bi bil garant večje varnosti v starosti, saj bi zagotavljal večjo stabilnost pokojninske blagajne. Osnutek zakona ima pomanjkljive opredelitve pri pomembnih zadevah, ki kažejo na njegovo slabo strokovno pripravo. Zakon bi moral biti opremljen s finančnimi izračuni in posledicami za državni proračun in druge javno finančne blagajne. Cilj sklada je dolgoročno zagotavljanje virov za dodatna sredstva za pokojninsko blagajno. S tem bi pomembno prispevali k vrnitvi zaupanja mladih v obstoječi pokojninski sistem. Zato je pomembna neodvisnost in samostojnost
slamnik@kd-domzale.si
%
A M
Slovenija se ukvarja predvsem z 'gašenjem požarov' s parcialnimi in nesistemskimi rešitvami.
demografskega sklada ter povečevanje in pleme-nitenje sredstev, s katerimi bo upravljal.
Družbena podjetja so se lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Podjetje je moralo prenesti na Kapitalsko družbo 10 odstotkov svojega premoženja, a se je prek različnih vlad z zakoni spreminjala namembnost in tudi deleži od kupnin so se porabljali za različne namene. Tako je iz tega naslova, po vseh prodajah podjetij, ostala le še peščica premoženja. Največji delež ima KAD v kapitalski naložbi v Zavarovalnici Triglav v višini 34 odstotkov in 28 odstotkov, ki jo obvladuje SDH. Izjemno pomembni so dodatni viri, in teh je država predvidela premalo za kakšno resnejšo vlogo, ki bi jo moral imeti sklad.
Koalicijske stranke so se zavezale, da bo zakon sprejet do 31.junija 2015, zdaj gremo proti koncu mandata, a sklad še vedno ni ustanovljen. Vprašamo se lahko: Ali sploh bo?
sDs / mag. ToMAž DEžELAK, ČLAN os IN pREDsEDNIK oo sDs
Ni ga junaka, ki ne lula in ne kaka
Pred dnevi ste lahko prebrali, da se je ob Kamniški Bistrici odprl t. i. 'pamp track', in da smo pridobili še eno brv čez to lepo reko ter tako polepšali in podaljšali sprehajalno pot. Do tukaj vse lepo in prav. Pravzaprav pohvalno. Kaj pa od tukaj naprej! Predstavljajte si: gremo na zaslužen sprehod ob naših 'domžalskih pljučih', po možnosti s seboj vzamemo še majhnega otroka in psa. In glej ga šmenta, na sprehodu srečamo precejšnje število tabel, ki nas prijazno opozarjajo na potrebe naših kuž-kov s sloganom: »Če sem tvoj,pospravi kakecza menoj.« Torej te table nam povsem nedvoumno narekujejo, da pospravimo za našim najboljšim prijateljem. OK. Ampak zdaj se raje posvetimo lastnikom (sprehajalcem). Tako kot naše kužke pa verjetno, vsaj če sodim po sebi, tudi nas kdaj prime. Sej veste, tja, kamor gre še cesar peš. Velikost v tem primeru ni pomembna! Povsem normalno boste rekli! Že, že ampak kam pa lahko gremo?! Tisti, ki je postavil otroška igrišča, fitnese, mostičke, pitnike in klopce, se več kot očitno ni nikoli sprehodil do njih, saj bi drugače poleg igrišč ali na ključnih točkah, kjer se spre-
nsi / ljudmila novak, predsednica nsi in poslanka
Vrnimo Sloveniji pravičnost in uresničimo njene potenciale!
V zadnjih nekaj tednih sem obiskala različne kraje po vsej Sloveniji in imela sem priložnost govoriti s številnimi ljudmi. Ponovno sem se lahko prepričala, na kako lepem koščku sveta živimo ter koliko čudovitih in sposobnih ljudi premoremo. Imamo številne naravne znamenitosti in tako raznoliko domovino, da smo turistično zelo zanimiva desti-nacija, talente naših ljudi pa vedno bolj spoznavajo in cenijo po vsem svetu.
Kljub vsem danostim in pogojem pa že nekaj let stopicamo na mestu in ne uspemo vsega povezati v pravo zgodbo o uspehu. Gospodarska in finančna kriza sta pokazali na številne pomanjkljivosti naše države in razkrili, da smo slabo pripravljeni na pretrese in bolj viharne čase. Pokazalo se je tudi, da ljudje na najvišjih funkcijah v državi niso kos težkim nalogam. Zdrsu v gospodarsko recesijo so sledila leta politične nestabilnosti, ki so jih spremljala množično odpuščanje v podjetjih, protesti in ljudske vstaje ter politična preigravanja in nesoglasja glede pravega izhoda iz krize. In na tej točki smo danes še vedno, saj vlada Mira Cerarja, proti našim pričakovanjem, ni zmogla tega napora, da bi Slovenijo pripravila na ključne izzive prihodnosti, ki jih prinašajo starajoča družba, tehnološki napredek, podnebne spremembe, itd.
Številni ljudje mi v pogovorih izražajo tudi svoje razočaranje in nemoč nad pomanjkanjem pravičnosti, posledično pa vedno manj zaupajo tudi v institucije naše države. Iskreno si želim, da bi ljudem povrnili zaupanje v našo domovino, saj je
lista reza / rok GRASIC
Pošteno goljufanje
M Dejstvo je, da si pri 32 milijonih evrov letnega proračuna ta 'luxuz' (beri WC) lahko privoščimo.
hajalci najraje zadržujejo, postavil kakšne javne sanitarije. Po domače 'skret'. Verjetno je oče občine mislil, da bomo pač mal' 'stisni' zobe, pa potem to opravili doma s toliko večjim veseljem. Sej veste po načelu, če si nekaj resnično želimo, je sreča toliko večja, ko to uresničimo. Ker sam menim, da temu ni tako, te dragi župan vabim, da jo kdaj mahneš po sprehajalni poti, pa ne do prvega vogala, ampak cel krog. Potem lahko čudežno spoznaš, da bi vsi potrebovali kakšno javno stranišče. Upam si trditi, da bi z njegovo postavitvijo dvignili/postavili osnovni standard kulture/higiene in zadostili potrebam sprehajalcev. Dejstvo je, da si pri 32 milijonih evrov letnega proračuna ta 'luxuz' (beri WC) lahko privoščimo. Zato upam, da novembra, ko bo rebalans proračuna, ne bom spet slišal: »Pa kaj ga ta (avtor teh vrstic) spet serje.«
Stop! Zadosti je! Kakor vsaka reč imajo tudi neštete trgovske akcije in znižanja svojo mejo. Ob vsej poplavi izdelkov in neverjetnih popustov se klasičen potrošnik ne more več znajti. Ne gre! Na vsakem koraku te bombardirajo s 1001 akcijo, z neverjetnim popustom ali pa s ponudbo, ki je ne smeš zamuditi.
Pa saj so akcije in vsesplošne ugodnosti tudi dobre - omogočijo namreč, da izdelek kupimo po normalni ceni. Razprodaj se namreč, hočem, nočem, redno poslužujem. Se mi pa zdi, da vedno večkrat trgovina nekaj zašuštra. Ali želi preveč obračunati artikel in se ne drži popusta na etiketi ali je izdelek čudežno deformiran in smo prisiljeni v reklamacijo ali pa nas hoče trgovec pošteno ogoljufati! V prvih dveh primerih trgovini niti ne posvečam kaj dosti časa; zaposlene obvestim o napaki, in ponavadi steče vse, tako kot bi moralo. Včasih pa temu ni tako ...
Tega sem bil deležen v zadnjih dneh. Pri neimenovanem operaterju na veliko oglašujejo, da, ob sklenitvi naročniškega razmerja in vezavi za dve leti naročnik, če je to dijak ali študent, prejme stoevrski bon za telefon. Ob enem pa razmerja
Če se tudi vam dogodi kakšna potrošniška krivica ... Ne čakajte. Ukrepajte. Pišite. Samo ne bodite tiho!
ne more skleniti oseba, mlajša od 18 let, bon pa ni prenosljiv. No, ste uganili, kako lahko koristite bon, če ste, na primer, 16-letni dijak? Ne morete ga. Na noben način! Kaj pa rečete na to, da ena največjih trgovskih verig z obutvijo kupcem nikakor ne prizna reklamacije poletnih sandal, ki se jim je pretrgal bistven pašček in tako ne služijo več svojemu namenu? Za povrhu pa te še obtoži, da med hojo zadevaš z nogama, in da je to bistven podatek, zakaj so se sandale strgale. Neverjetno!
Če se tudi vam dogodi kakšna potrošniška krivica . Ne čakajte. Ukrepajte. Pišite. Samo ne bodite tiho! Da, imate pravico, da ste jezni, da ste ogorčeni in da pričakujete ter želite boljše. Pritožite se - najprej podjetju in zatem še inšpektoratu, če je to potrebno. Če boste spregovorili, vam zagotavljam, da ste že skoraj uspeli. Vsaj počutili se boste bolje, osvobojeno! Ne pustite, da vas pošteno ogoljufajo.
nsi/mag.aleš trtnik
Kakšna (naj) bo Slovenija leta 2037?
lÉHm
Verjamem, da lahko s spoštovanjem različnih mnenj, jasno vizijo prihodnosti, odločnostjo, večjo mero pravičnosti in medsebojnim sodelovanjem Slovenijo pripeljemo med najuspešnejše države na svetu.
to edina prava pot, na kateri lahko gradimo svojo državo. Vrnitev pravičnosti in uresničitev potencialov, ki jih ima Slovenija, sta tudi dva ključna razloga, da sem se odločila, da kandidiram za predsednico države. Verjamem, da lahko s spoštovanjem različnih mnenj, jasno vizijo prihodnosti, odločnostjo, večjo mero pravičnosti in medsebojnim sodelovanjem Slovenijo pripeljemo med najuspešnejše države na svetu.
Neverjetno presenečenje, ki dokazuje, da je v slogi moč, so nam pripravili slovenski košarkarji, ki so brez izgubljene tekme postali evropski prvaki. Le malokdo je že od vsega začetka verjel, da jim lahko uspe priti do tako želene medalje. A srčnost, požrtvovalnost in ekipni duh so naše košarkarje popeljali na evropski vrh. Lahko so nam v navdih in zgled, kako si je treba zastaviti visoke cilje in nato narediti vse, kar je v naši moči, da jih dosežemo.
Čeprav se 20 let zdi veliko, pa je z vidika države to obdobje, ki ni tako oddaljeno in si ga pametna politika vzame za izhodišče svojih načrtov. Zdi se, da je Slovenija po uspešni osamosvojitvi in včlanitvi v Evropsko unijo, ki sta bili nekako samoumevni cilj, zastala pri določanju lastnih ciljev in prioritet. Nepripravljene nas je ujela še gospodarska kriza, ki je pokazala, da prehod v demokratični sistem ni enostaven in da številnih domačih nalog še nismo naredili. Navada je pač železna srajca in tako so se številne slabe prakse in vzorci iz prejšnjega režima, kjer je bila država največkrat razumljena kot sovražnik, prenesle v samostojno Slovenijo. Zato naša mlada demokracija še vedno ne diha z enakimi pljuči kot na primer Avstrija, Nemčija in ostala Zahodna Evropa, kjer demokratična kultura obstaja že dalj časa in so jo ljudje vzeli za svojo.
Trenutno nestabilno mednarodno okolje, številni spopadi na Bližnjem vzhodu, odhod prve članice iz sicer zelo pestre družine evropskih držav ter svarila pred morda novo finančno krizo so okoliščine, ki zdajšnji čas delajo poseben in prelomen. Zlasti v smislu smeri, ki jo bo ubrala Slovenija. To pa je zelo odvisno od tega, kakšne voditelje bomo izbirali ter katerim idejam in vizijam bomo dali prednost. Želim si, da bi izbrali proevropsko pot in se čim prej lotili prenove naših ključnih državnih sistemov in institucij. Naša domovina na to čaka že kar nekaj let, namesto akcije pa smo videli le mimohod političnih no-
M Želim si, da bi izbrali proevropsko pot in se čim prej lotili prenove naših ključnih državnih sistemov in institucij. Naša domovina na to čaka že kar nekaj let, namesto akcije pa smo videli le mimohod političnih novincev, ki nalogam in odgovornosti (logično) niso bili dorasli in so zapravili številne priložnosti.
vincev, ki nalogam in odgovornosti (logično) niso bili dorasli in so zapravili številne priložnosti.
Ker zgledi vlečejo, je bistveno, da Slovenci čim prej spoznamo, da je za vodstvene funkcije v državi treba izbrati zaupanja vredne ljudi, ki se bodo zavedali, da je politika predvsem delo za soljudi in za prihodnost, na katero se velja dobro in pravočasno pripraviti. Volitve so res praznik demokracije, saj ima vsak polnoletni državljan možnost, da s svojim glasom vpliva na to, kdo nas bo vodil. Izkoristimo jo!
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9	slamnik | 29
šport
slamnik@kd-domzale.si
NOVI ROBIN HOOD IZ NOZIC
Če kdo dobro pozna streljanje z lokom in vse zakonitosti, povezane s tem športom, je to zagotovo 17-letni Žiga Ravnikar iz Nožic, ki že dobrih deset let trenira v Lokostrelskem klubu Kamnik.
Miha Ulčar
Foto: arhiv Žige Ravnikarja
Gotovo ni človeka pod soncem, ki ne bi poznal anekdote o legendarnem angleškem junaku Robinu Ho-odu. Marsikdo si je zagotovo ogledal kakšno verzijo filma in seveda užival ob junaških dejanjih legendarnega junaka. Še posebej je bil spreten pri-reljanjem z lokom. Filmski ustvarjalci so pač naredili tako, da je lahko zadel tarčo tudi z zavezanimi očmi. Seveda je resnica, kar se tiče streljanja z lokom, daleč od tega, kar nam prikazujejo filmska platna. Če kdo dobro pozna streljanje z lokom in vse zakonitosti, povezane s tem športom, je to zagotovo 17-letni Žiga Ravnikar iz Nožic, ki že dobrih deset let trenira v Lokostrelskem klubu Kamnik. Za njim so številna tekmovanja in seveda tudi odmevni rezultati. Počasi se prebija v člansko vrsto, med drugim je vključen tudi v program za olimpijske igre v Tokiu leta 2020. V pogovoru z njim smo izvedeli, da ukvarjanje z lokostrelstvom zahteva tako fizično kot psihično pripravljenost. Svoje pa doda tudi veter, zato je vmes tudi malo matematike. Pri ukvarjanju s tem športom, z olimpijskim lokostrelstvom, ga podpirata tudi njegova starša, oče Primož in mama Valerija, ki sta oba tudi aktivno vključena v Lokostrelski klub Kamnik.
Običajno je, ko povprašaš mladega fanta, s čim se rekreativno ukvarja, da bo kot iz topa ustrelil, da igra nogomet. Žiga Ravnikar, ki se je pred desetimi leti začel ukvarjati z lokostrelstvom, temu ne oporeka. Za hobi se tudi zapodi z žogo, za samo sprostitev pa se loti tudi ribolova, saj je član Ribiške družine Domžale. Obiskuje Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani, njegova največja ljubezen pa je lokostrelstvo in vse, kar je povezano z njim.
»Za lokostrelstvo me je navdušila moja mami, ki mi je povedala za ta šport. Nekega dne, bilo je to leta 2007, sem na osnovni šoli, ki sem jo obiskoval, videl plakat. Obiskal sem klub v Kamniku in naredil tudi tečaj. Zelo sem se navdušil nad tem športom. Začel sem počasi, korak za korakom. Zadnja štiri leta pa se s tem športom ukvarjam aktivneje,« nam o svojih začetkih zaupa Žiga.
Žiga se ukvarja s tarčnim lokostrelstvom. Pri tej disciplini so vse razdalje tarč že vnaprej znane (npr. pri kadetih 60 metrov, pri mladincih in članih pa 70 metrov). »Gre za olimpijsko disciplino, kjer se v kvalifikacijah strelja z 72 puščicami. Je pa razložiti, kako se streljajo dvoboji, malo bolj zakomplici-rano,« pravi. Po kvalifikacijah streljajo na izločanje. Pravi tudi, da je lokostrelstvo šport, ki zahteva fizično in psihično pripravljenost: »Da znaš nadzorovati svoje fizične mišice in da znaš zaznavati napake. Pri lokostrelstvu je namreč lahko vsaka minimalna napaka v gibu usodna za slab strel. V psihološkem smislu pa se moraš zbrati in se skoncentrirati samo na strel in ne na zadetek. Pomembno je tudi, da zaznavaš napake in da ob morebitnih slabih strelih ostaneš miren in se trudiš odpraviti napake.« Svojo vlogo ima tudi veter, ki je po Žigovih besedah tako fizični kot močen psihični dejavnik: »Imeti moraš občutek, ko streljaš. Vsako tek-movališče ima poseben balon, kjer se lahko opazuje, kam piha veter. Po tem se ve, ali se bo streljalo malo bolj levo ali malo bolj desno.«
Žiga pravi, da so treningi načeloma vsak dan, če je le možno. Si pa vsake
toliko časa vzame kakšen dan počitka, da si malo zbistri glavo. Treningi trajajo po tri ure. Začnejo se tako, da se za ogrevanje strelja na blizu. »Potem pa začnemo s streli na tarče in pisanjem rezultata, da se še psihično pripravimo. Sledijo še različne vaje s pripomočki. Na koncu pa naredimo še vaje za moč in vzdržljivost. Trening se lahko nato zaključi s streli na pet metrov, da končamo trening z dobrimi streli,« pove Žiga.
Poleg vsakodnevnih treningov imajo vsake toliko časa tudi priprave z reprezentanco, ki trajajo po en teden. Gre pa za še bolj intenzivne vaje, saj so v ta šport vpeti vse dni priprav.
Matej Zupanc je njegov klubski in tudi reprezentančni trener. »Svoje dni so me trenirali tudi Boris Andrejka, Mateja Andrejka Fideršek in Matej Fider-šek s Homca, ki so veliko pripomogli, da še treniram lokostrelstvo. Začel pa sem pri Dušanu Letnarju, zadnjih pet let pa je moj trener Matej Zupanc, ki je pred leti dobil tudi naziv najboljšega evropskega trenerja v tej disciplini.«
Če se ukvarjaš s športom, so obvezni del tudi tekmovanja. Žiga je najprej začel s šolskimi tekmovanji, nadaljeval s tekmami slovenskega pokala (zunanja in dvoranska tekmovanja), srednjeevropskimi tekmovanji, evropskimi pokali, evropskimi prvenstvi, svetovnimi prvenstvi. Z dvanajstimi leti se je že udeležil tekme za svetovni pokal v kraju Nimes v Franciji, kjer je osvojil 24. mesto med kadeti.
»Leta 2014 sem prvič prišel v slovensko reprezentanco, ker sem nastopil na evropskem prvenstvu v Ljubljani. Leta 2015 sem se udeležil dvoranskega evropskega prvenstva mladincev do 21 let v Kopru, kjer smo ekipno osvojili bronasto medaljo (Rok Bizjak, Gašper Štraj-har). Istega leta je nato prišla že zunanja sezona. Udeležil sem se evropskega mladinskega pokala v Celovcu, kjer sem v mešanih ekipah z Ivano Laharnar osvojil bronasto medaljo. Nato je prišlo prvo svetovno prvenstvo, ki je potekalo v Yanktonu v ZDA, kjer sem posamezno osvojil 17. mesto in za las izgubil proti svetovnemu prvaku v izločilnem dvoboju. (Tega ne bom nikoli pozabil. Nisem imel sreče z vetrom). Z Ivano Laharnar sva bila takrat v mešani ekipi peta in prva izmed sodelujočih evropskih držav. Pozneje sva na evropskem mladinskem pokalu v Rimu v mešanih ekipah osvojila še četrto mesto,« nam o svojih rezultatih pove Žiga. Kar pa seveda še ni vse. Leta 2016 je na svetovnem dvoranskem prvenstvu, ki je potekalo v Ankari v Turčiji, posamezno osvojil deveto mesto in ekipno sedmo mesto. Istega leta je na evropskem mladinskem pokalu Heviz na Madžarskem osvojil prav tako
deveto mesto in ekipno četrto mesto. Na evropskem prvenstvu v Bukarešti je kot posameznik dosegel sedemnajsto mesto, ekipno (Žiga Ravnikar, Nik Bizjak, Žan Lukšič) pa so postali evropski kadetski prvaki. V letu 2016 je Žiga zmagal na vseh državnih prvenstvih ter osvojil dvoranski in zunanji pokal. Je tudi nosilec desetih državnih rekordov v mlajših kategorijah. Tega leta je Žiga ob občinskem prazniku prejel tudi nagrado Občine Domžale.
Na vprašanje, kako je s podporo staršev, je Žiga kot iz loka ustrelil, da je podpora njegovih staršev ogromna: »Tako psihično kot finančno me starša zelo podpirata, saj je lokostrelska oprema zelo draga. Starša me spremljata na vseh tekmovanjih po Sloveniji ali pa na kakšni tekmi izven države v bližini. Lokostrelstvo je
postalo del naše družine. Tudi moja starša sta zelo aktivna v Lokostrelskem klubu Kamnik. Sta namreč tudi v vodstvu kluba.« Starša nam zaupata, da ju je Žiga 'okužil' z lokostrelstvom, čeprav sama ne streljata.
Velikokrat se nam v življenju zgodi, da bi radi vrgli 'puško v koruzo', saj pridejo v življenje tudi težki trenutki. Tudi Žiga se je srečal s takimi trenutki, ko je prišla kriza in ni našel takoj izhoda iz nje: »Prišel je trenutek, ko nisem našel izhoda iz krize. Sploh nisem imel volje več do treninga. Sta me pa starša prepričala, da sem nato nadaljeval s treningi in tudi izplaval iz krize, za kar sem jima seveda zelo hvaležen.«
In kaj pravi Žiga o svojih načrtih za prihodnost? Prvi cilj je udeležiti se vseh mladinskih tekem in dosegati dobre rezultate ter počasi prehajati v
člansko vrsto. »Moj največji cilj je Tokio 2020, kjer bodo potekale olimpijske igre. Sem tudi v programu za te igre. S korejskim trenerjem, ki vodi priprave, imamo namreč večkrat skupne treninge.«
Za vse, ki bi se radi pobliže seznanili z lokostrelstvom, Žiga pravi, da je najbolje kontaktirati Lokostrelski klub Kamnik, ki je tudi najbližji lokostrelski klub. Tam večkrat priredijo tečaje, kjer interesente seznanijo z lokostrelstvom in s tekmovanji. Veliko delajo tudi na raznih prestavitvah po šolah in večjih prireditvah. Letos se bodo v oktobru -mesecu požarne varnosti predstavili tudi na dnevu odprtih vrat PGD Homec. Prepričani smo, da bomo o noškemu Robin Hoodu v prihodnosti slišali še velikokrat. Lok je namreč napet in tarča postavljena. Dobre volje in motivacije pa Žigi tudi ne manjka. □
30 | slamnik
spürt
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Vročemu poletju sledila jesenska ohladitev
V povsem takšen vremenski stavek bi lahko strnili prvi del sezone za člansko ekipo Nogometnega kluba Domžale.
Zmagoviti niz za Radomljane
Za člansko ekipo NK Kalcer Radomlje je več kot uspešno tekmovalno obdobje. V zadnjih štirih obračunih v 2. slovenski ligi so uspeli nanizati kar štiri zmage in se povzpeti na tretje mesto lestvice.
nk Domžale Fantje so nas pod vodstvom trenerja Simona Rožmana razvajali poleti z osvojitvijo naslova pokalnega prvaka in nato z izjemno uspešno evropsko potjo, ki smo jo podrobno opisali v avgustovski številki. A tako kot za vsakim dežjem posije sonce, tudi za vsako poletno vročino pride dež, kar smo vsi na lastni koži občutili vsi v septembru.
In tudi 'rumena družina' na svojih rumenih dresih. Evropski začetek sezone je terjal velik davek, to je zdaj že jasno. »Treba bo narediti preklop,« je po koncu evropske poti proti francoskemu velikanu Marseilleju dejal Miha Blažič ter imel v mislih slovensko prvenstvo in pokal, a vse kot (na žalost) kaže, ne bo šlo tako hitro. Avgusta domžalski nogometaši sploh niso okusili slasti zmage, saj so doma remizirali z Gorico (1:1) in Aluminijem (0:0), z enakim izidom pa se je končala tudi sicer izjemno všečna, mediji so jo poimenovali kar evropska, tekma v Mariboru. Zadnje srečanje v avgustu je zaznamoval boleč poraz proti Krškemu kar z 2:4.
»Reprezentančni premor prihaja v pravem času,« je takrat dejal tvorec uspehov, trener Rožman, ki je tako kot vsi Domžalčani lahko z nasmeškom pogledal na reprezentančni seznam, na katerem sta bila dva člana NK Domžale - Amadej Vetrih in Matija Širok. Svoj debi v dresu Slovenije je proti zmagi nad Litvo s 4:0 dočakal tudi Domžalčan Jan Repas, ki se je avgusta iz Domžal preselil v francoski Caen.
Med tekmami reprezentance so ob odhodu Repesa, Ivana Firerja, Mihe Blažiča in Veljka Batrovica vodilni v klubu poskrbeli, da se njihova odso-
atletski klub domžale Na prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke U16 v Velenju 9. in 10. septembra so domžalski atleti osvojili osem medalj. Že uvodna disciplina dneva, met kladiva, je prinesla dvojno domžalsko zmago. Z novim osebnim rekordom 42,24 metra je slavila Lucija Florjančič, najbolj pa se ji je prav tako s svojim rekordom 39,41 metra približala Alenka Pirnat. Dvojno uvrstitev na oder za zmagovalce smo videli še v suvanju krogle, kjer je naslov državnega prvaka v Domžale pripeljal Matic Križman (13,60), bronasto medaljo je za dosežek 12,40 metra okoli vratu prejel Alan Radič. Tako Matic kot Alan sta na oder za zmagovalce stopila tudi drugi tekmovalni dan, tokrat v metu diska, le vlogi sta bili zamenjani. V napetem dvoboju - vodilno trojico je na koncu ločilo le 41 centimetrov -je slavil Alan, ki je s 37,87 metra kar za štiri metre izboljšal osebni rekord, Matic je bil tretji s 37,46 metra.
Po zlatu je kar prepričljivo posegel tudi Jan Emberšič, ki je kladivo zalučal 54,89 metra daleč in tako poskrbel tudi za nov klubski rekord med pionirji U16, ki je bil že pred tem od meseca maja v njegovih rokah (53,21). Do medalje je pritekla Maja Per, ki je sicer branila lansko zmago v teku na 2000 metrov, a je tokrat zasedla drugo mesto s časom 6:51,33. Maja je teden dni pozneje, 17. septembra, na tekmi pokala Slovenije v gorskih tekih v Češnji-cah pri Tuhinju slavila med pionirkami in je le še korak oddaljena od zmage v skupnem seštevku pokala petih tekem, že njenem tretjem zaporednem.
tnost na zelenici ne bi poznala. Znova je domžalski dres oblekel Marko Alvir, ki se je po dobrih igrah v lanski sezoni ob Kamniški Bistrici preselil k praški Slaviji, stari znanec slovenskega nogometa Agim Ibraimi, tudi že član Olim-pije in Maribora, ter Dario Melnjak in prvi Jamajčan v slovenskem nogometnem prostoru Shamar Nicholson.
Devetega septembra se je nato zdelo, da se vse postavlja na svoje mesto, saj je v 8. prvenstvenem krogu sledila visoka zmaga na domačem terenu proti kranjskemu Triglavu kar s 6:1. Dvakrat je zadel Lovro Bizjak, po enkrat pa Gaber Dobrovolc, Rubin Hebaj in z enajstih metrov Senijad Ibričič, avtogol pa je dosegel igralec Triglava Luka Majcen. Teden dni pozneje so Domžalčani gostovali v Ljubljani, kjer jih je na derbiju premagala Olimpija z 1:0, veliko pa je bilo govora o sodni-
Ob odličnih uvrstitvah na državnem prvenstvu v Novem mestu veseli tudi izbor nastopajočih, ki bodo 30. septembra v Varaždinu na Hrvaškem zastopali Slovenijo na peteroboju reprezentanc pionirjev in pionirk Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. V reprezentanco je izbranih kar pet članov AK Domžale: Alenka Pirnat, Maja Per, Jan Emberšič, Alan Radič in Matic Križman.
Teden dni pozneje so si medalje na prvenstvu Slovenije delili še najboljši pionirji in pionirke v kategorijah U12 ter U14. Znova zelo uspešno tudi za domžalsko atletiko, saj sta padla dva klubska rekorda, Maruška Vuk pa se domov vrača z novo zlato medaljo z
ških odločitvah, predvsem o nedoso-jeni enajstmetrovki za Domžale v 35. minuti po igranju z roko enega izmed igralec Olimpije pri rezultatu 0:0.
Slaba volja se je še dodatno poglobila na uvodni tekmi pokala, v katerega so domžalski nogometaši vstopili kot branilci lovorike. A se spotaknili že na prvi oviri, kjer je bila v Fazanari-ji s 3:1 boljša Mura. »Razočaranje nad rezultatom in našo predstavo je razumljivo veliko. Ne bežimo od odgovornosti, treba bo spremeniti določene zadeve,« se je srečanja dotaknil trener Ro-žman, ki bo moral, kot vse kaže, storiti 'reset' v glavah nogometašev in na dan znova potegniti všečne in učinkovite evropske predstave izpred mesecev, ki se jih vsi še dobro spominjamo. Sončno navdahnjene.
Domen Jarc
Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si
državnih prvenstev. Maruška je zlati biser atletinj letnika 2006 (U12), saj je v letošnji sezoni na državnih prvenstvih osvojila štiri zlate medalje in sploh ni bila poražena. Za piko na i je 16. septembra v Novem mestu slavila v teku na 60 metrov z novim klubski rekordom v tej starostni kategoriji 8,69 sekunde. Pod drugi klubski rekord se je podpisal Izak Bogovič, ki je med pionirji U14 nov domžalski mejnik v teku na 60 metrov prestavil na 8,09 sekunde. Na žalost je bilo to dovolj le za nehvaležno četrto mesto.
To so izjemni uspehi mladih članov Atletskega kluba Domžale, ki kažejo na to, da se za prihodnost ni bati.
Domen Jarc
nk kalcer Radomlje Prvo zmago v nizu so si rumeni bojevniki priigrali proti NK Zarica Kranj, ko so Roglic, Gr-vala in Hajric poskrbeli za končni rezultat 3:1. Na naslednjo tekmo so se fantje odpravili v goste k NK Fužinar Ravne, kjer pa so bili še bolj strelsko razpoloženi. Za petardo proti Fužinarju so mrežo nasprotnika vztrajno tresli Roglic, Grva-la, Hajric celo dvakrat in Kovjenic.
Sledila je domača tekma proti Dravi, do tedaj neporaženi ekipi z najboljšim napadom v ligi. Naši fantje so začeli odlično in že v 9. minuti povedli z
zadetkom Cerarja. Še naprej so domi-nirali in kmalu povišali vodstvo na 2:0. Uspešen je bil Hajric. V drugem polčasu so sledile krizne minute naših, kar so gostje izkoristili za dva zadetka in poskrbeli za izenačenje ter napeto končnico. Radomljani so na koncu z igralcem več prek najboljšega strelca
kk helios suns Po nekajletnem vodenju kluba se je z mesta predsednika poslovil Aleš Klavžar, ki ostaja v upravnem odboru domžalskega ko-
šarkarskega prvoligaša. Na njegovo mesto prihaja David Kubala, generalni direktor Skupine Helios, ki s tem nadaljuje tradicijo kluba, po kateri je prvi mož družbe Helios tudi prvi mož kluba, so sporočili po sestanku upravnega odbora KK Domžale. To dokazuje velik pomen košarke za samo podjetje in celotno družbeno okolje. Helios tudi naprej ostaja generalni pokrovitelj domžalske košarke.
Že pred tem je potekal tudi občni zbor kluba, kjer so bili predstavljeni rezultati minule sezone, prav tako pa pogled v novo sezono, kjer pričakujejo še večjo izpostavljenost mladih košarkarjev, ki so se lani prvič brusili pod prvoligaškimi koši. Na srečanju so poudarili tudi dobro delovanje Šole košarke, kjer se je lani udejstvovalo kar
druge lige Anela Hajrica zadeli še tretjič in se veselili pomembne zmage.
Na zadnji tekmi, ki je bila 9. septembra v Športnem parku Radomlje, so se rumeni bojevniki pomerili z ekipo ND Ilirija 1911. Z odlično napadalno predstavo so zadeli kar petkrat in se Iliriji oddolžili za boleč poraz v pokalu. Tokrat je bil strelsko najbolj razpoložen Cerar, ki je poskrbel za dva zadetka v mreži gostujoče ekipe. Pri festivalu zadetkov so se mu pridružili še Hajric, Grvala in Roglic.
Fantom čestitamo za prikazano in
jim želimo veliko uspehov še naprej!
Vse navijače vabimo, da se nam pridružijo v Športnem parku Radomlje in s svojim navijanjem pomagajo nogometašem pri tem, da bi njihov zmagovalni niz trajal čim dlje.
Besedilo in foto: Gala Andric Rebolj
500 otrok, kar je pripeljalo tudi do tretjega profesionalnega trenerja v mladinskem pogonu, ki se mu je pridružil Jure Prinčič. Do nekaj sprememb je
prišlo tudi v vodstvu kluba, kjer je Andrej Vidic postal član nadzornega odbora, Peter Žibert pa član častnega sodišča kluba.
V začetku septembra je na Dunaju potekal tudi žreb skupin za novo sezono Helios Alpe Adria Cup, tekmovanja, kjer v novi sezoni generalno sponzorstvo prevzema domžalska družba, kar se izraža tudi v imenu. Košarkarji Helios Suns bodo nasprotnike obiskovali v Avstriji, na Češkem in Slovaškem, kjer jih v skupini D čakajo gostovanja pri UBSC Reiffeisen Graz, Sluneta Üstl nad Labem ter Basktebal Levice. Prvo tekmo bodo Domžalčani odigrali doma proti slovaški ekipi Basketbal Levice.
(mkk)
Povratek v šolske klopi atleti zaznamovali z odličnimi rezultati
Septembra so na atletsko sceno stopili pionirji Atletskega kluba Domžale, ki so na državnih prvenstvih osvojili kar devet medalj, od tega pet najžlahtnejšega leska. Pika na i uspehom so novi trije klubski pionirski rekordi.
Košarkarji Helios Suns z novim predsednikom kluba
David Kubala, generalni direktor Skupine Helios, bo novi predsednik KK Helios Suns
Alan Radič (na sredini) in Matic Križman (desno) sta se oba okitila z naslovom državnega prvaka, konec meseca pa bosta prvič nastopila tudi v reprezentančnem dresu.
LETNIK LVII I SEPTEMBER 20l7 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I 3i
šport
na kratko
Ženska košarkarska Extra liga v novi podobi
Košarkarice ŽKD Ledita, ki so v prejšnji sezoni slavile v mednarodni Ženski košarkarski Extra ligi, bodo v letošnji sezoni branile naslov v spremenjeni zasedbi lige.
Predsednica lige je z novo sezono postala Domžalčanka Elvira Rošic Klju-čanin, podpredsednik Miha Bučalič iz Zasavja, novi komisar lige Tonček Če-bulj, vodja tekmovalne komisije Nina Dolenc iz Žiri in mediator Sead Rošic.
Vodstvo lige smo povprašali po vtisih prve sezone, in kot pravijo, je bila vrhunska, več kot so pričakovali. »Že prvo leto smo postali izredno prepoznavni, dobili smo ogromno pohval od prvoligaških klubov, sodnikov in Košarkarske zveze Slovenije. Prva sezona je bila res super in če jo bomo letos nadgradili, smo zmagali,« pravi predsednica lige in ŽKD Ledita Elvira Rošic Ključanin.
Poleg spremembe imena v Žensko Extra Ligo (ŽEL), se je v ligi povečalo tudi število klubov iz osem na deset. Ekipe, ki bodo letos na novo tekmovale v Ženski Extra Ligi, so ŠD Koš Koper, KK Jelša Šmarje in ŽKK Radost Čakovec. Od lanskoletnih letos ne bomo spremljali ekipe Koš Celovec, ki si je vzela leto dni odmora. »Zagotovo bodo vse ekipe pripomogle k močnejši ligi, tekmovanje želimo dvigniti na višji nivo. Vsaka ekipa je med seboj konkurenčna, zmagovalci niso znani do konca. Kar se same lige tiče, je novo tudi to, da letos še nimamo generalnega pokrovitelja in smo odprti za vse možnosti sodelovanja,« k podpori vabi predsednica. Tekmovanje v ligi se sicer začne 15. oktobra, tudi letos pa načr-
Mi smo zate tukaj
Vedno, ko pišem o dejavnosti Kluba borilnih veščin Domžale, pišem o njihovi prizadevnosti, pridnosti, hrabrosti, borbenosti in pozitivnem odnosu do športa, ki se kaže v rednih treningih in prizadevnosti vodstva kluba, da bi se člani in članice dobro počutili.
klub borilnih veščin domžale
Njihov predsednik Marjan Bolhar, tudi ambasador športa, je pravzaprav njihov vzornik, ki tudi letošnje poletje ni počival. Na različnih treningih in pripravah, tudi na ravni države, je pridobival nova znanja in spretnosti, ki mu bodo še kako pomagale pri nadaljnjem delu v tem športu.
Za Klub borilnih veščin Domžale je značilno, da v njem dela tudi vrsta prizadevnih in hrabrih deklet. Kickboxing je namreč postal že zelo razširjen po svetu in dekleta v klubu pravijo, da ni boljšega kondicijske-ga treninga, s katerim si izoblikuješ telo in sprostiš negativno. Tako dekleta vseh starosti vabimo, da se odločijo in pridejo v klub.
Novo sezono začeli z uspehi na tekmovanjih
V začetku septembra je v Murski Soboti potekalo 48. odprto prvenstvo v namiznem tenisu, kjer smo dosegli odlične uspehe.
tujejo All stars kot zaključni turnir četverice, ki bi ga radi ponovno pripeljali v Domžale.
Naslov prvakinje iz minule sezone letos brani ekipa ŽKD Ledita iz Domžal, a letos ne predvidevajo tako lahkega naskoka na naslov kot lani, ko so bile vso sezono neporažene. »Letos smo prevetrili ekipo, imamo nekaj novih igralk, od nekaterih smo se poslovili. Imamo pa letos veliko boljše pogoje za treniranje in tekmovanja, stremimo k temu, da bi bila baza treniranja in tekmovanja na Srednji šoli Domžale,« poudarja prva trenerka Leditk. Želijo si, da bi se čim več njihovih tekmovalk vključilo v šolske programe SŠ Domžale. »Naša glavna usmeritev lige ostaja razvoj mladih igralk. Želim si namreč, da se skozi ligo izoblikuje še večje število mlajših igralk, da pridobivajo samozavest, ker je to ključnega pomena za njihov košarkarski razvoj.«
Ligo je priznala tudi Košarkarska zveza Slovenije, s katero so sklenili dogovor, da igralke, ki igrajo v Extra ligi, ne morejo biti registrirane za igranje v 1. SKL in obratno. »S tem smo zaščitili obe ligi, predvsem pa bistvo našega lige, ki ni namenjena profesionalnim igralkam, ampak razvoju mladih igralk,« še dodaja Rošic Ključaninova.
Košarkaricam želimo uspešen začetek sezone in toliko zmag, kot so jih osvojile v minuli sezoni.
Mateja Kegel Kozlevčar
namizni tenis Trikrat smo stali na najvišji stopnički: Rok Trtnik je zmagal pri mladincih, Neža Poga-čar Žun pri najmlajših kadetinjah in Matej Prezelj pri mladincih v tolažil-ni skupini. Viceprvak pri kadetih je postal Aljaž Goltnik, pri mlajših ka-detinjah v malem finalu Živa Markič in pri mlajših kadetih David Grad.
Začenjajo se namiznoteniški treningi v okviru osnovnošolskih športnih krožkov, ki jih v osnovnih šolah vodita trenerja David Orešnik in Janez Stibrič. Vključite se v te krožke in igrajte namizni tenis, saj je to prijetna, zanimiva in zabavna igra, potekajo pa tudi tekmovanja, na katerih se boste lahko pomerili s sovr-
Napis pod fotografijo: Za podporo slovenski reprezentanci v Luksemburgu smo na treningu izdelali plakat.
S tretjim mestom sta se okitila Andraž Kramžar pri najmlajših kadetih in Brina Markič v tolažilni skupini mlajših kadetinj.
Začenjajo se ligaška namiznote-niška tekmovanja. V 1. slovenski na-miznoteniški ligi (1. SNTL) bodo za ekipo NTS Mengeš 1 nastopali: Klemen Jazbič, Andraž Avbelj, David Orešnik, Mitja in Javor Zavec; vodja ekipe je Gregor Gostiša. Prva tekma jih čaka že v soboto, 7. oktobra, ko se bodo ob 17. uri v domači dvorani v Mengšu (poleg slaščičarni Flere) pomerili z ekipo NTK Murska Sobota. V domači dvorani bo naslednja liga-ška tekma v soboto, 21. oktobra, proti ekipi NTK Kema iz Puconcev. Vabljeni k ogledu in navijanju!
V 2. SNTL bodo letos nastopali Aljaž Frelih, Nejc Erjavec, Tim Pavli in okrepitev Rok Trtnik. Vodja ekipe je Žiga Zupan. Prvi tekmi bosta 7. oktobra v gosteh (Rakek, Logatec), 21. oktobra pa v domači dvorani v Mengšu ob 10. in 14. uri proti ekipama iz Mute in Interdiskonta. Igrali bomo tudi v 1. gorenjski namiznoteniški ligi, kjer bodo mlajši člani nabirali prepotrebne ligaške izkušnje.
stniki iz osnovnih šol po vsej Sloveniji. Kdor pa želi trenirati večkrat tedensko, se lahko včlani v naš klub v Mengšu, s starši se oglasite v popoldanskem času v naši dvorani, da se dogovorimo o podrobnostih. Informacije pa lahko dobite tudi pri trenerju Davidu (031 502 157) ali Janezu (031 612 835).
Še nekaj mednarodnih novic. V Luxemburgu ravno v času pisanja tega prispevka poteka evropsko ekipno namiznoteniško prvenstvo za člane in članice, tudi z našo udeležbo. V okviru slovenske članske ženske reprezentance igrata naši članici Ana Tofant in Katarina Stražar. Dekleta so prvo tekmo proti Izraelu zmagale s 3:1, čaka jih še nastop proti ekipama Anglije in Grčije. Fantje (z Bojanom Tokičem na čelu) so prvo tekmo proti prvakom iz 2014, ekipi Portugalske, pričakovano izgubili, čaka jih še tekma proti Slovaški in Avstriji. V septembru je potekala še cela vrsta mednarodnih tekmovanj (Varaždin, Otočec ...), več o njih v naslednji številki.
Janez Stibrič
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Trening karateja
Če bi se nam želeli pridružiti in skupaj z nami trenirati karate, to še vedno lahko storite. Vpis smo namreč podaljšali v oktober 2017, zato vas vabimo, da nas obiščete na eni izmed naših lokacij. Treningi potekajo v Domžalah, Trzinu, Dragomlju, Lukovici, Mengšu in Radomljah ter na Krtini in Rodici. Za več informacij lahko obiščete tudi našo spletno stran www.sankukai.org ali med 11. in 14. uro pokličete na 031 231 440. Skupine se pridno polnijo, zato pohitite! Se vidimo.
NAMIZNOTENIšKI TURNIR
Prvi namiznoteniški turnir na kamniti mizi
V soboto, 2. septembra 2017, smo prijatelji Braneta Modra v njegov spomin pripravili prvi namizno-teniški turnir na kamniti mizi. Tekmovanje se je odvijalo pri Vagonu v Študi ob kamniški osi in na njem je sodelovalo 20 igralcev tega športa. Najprej je Gašper razložil pravila igre, kajti igrali smo tudi z
lesenimi deskami, kot smo igrali v starih časih, ko vsi nismo imeli loparjev. V dobrem razpoloženju smo tudi obujali spomine na našega Braneta. Po končanem turnirju smo razdelili tudi nagrade za prve tri tekmovalce in si zaželeli, da se vidimo tudi naslednje leto na drugem turnirju.
Prijatelji iz Štude
Pa še nekaj konkretnih aktivnosti, ki jim je klub namenil posebno skrb: 21. septembra so v Češminovem parku Domžale sodelovali v projektu Veter v laseh; 24. septembra so sodelovali na dobrodelnem dogodku, katerega izkupiček je bil namenjen socialno ogroženi družini v Volčjem Potoku, le dan pozneje pa so se borili na balkanskem kickboxing prvenstvu v Črni gori, o rezultatih pa v naslednji številki.
Danes pa še povabilo: v okviru projekta Mi smo zate tukaj vabimo k vpisu vse, ki se želijo ukvarjati z njihovimi športi. Več informacij namladiboksardob@gmail.com. Dobrodošli!
Vera Vojska
AVTO S ET d. 0.0. Setnikar
Tel. : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166
Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 041/597 567
E-mall: ¡nfo@avtoset.sl, Internet: www.avtoset.sl
Dragomelj 26, 1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od B. do iS. ure, SERVIS: od B. do 17. ure
32 | slamnik
ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2017 I LETNIK LVII
šport
na kratko
šah
Od tu in tam
Murska Sobota - V prvi ligi mladink je na prvenstvu, ki ga je priredila Radenska Pomgrad, nastopilo osem ekip, odigrale so pet kol v počasnem času. Zmagala je Krka Novo mesto pred Novo Gorico in Triglavom Krško. Domžalčanke so osvojile solidno peto mesto. Igrali sta sestri Kaja in Jerneja Grošelj, prva je zbrala dve, druga pa zelo solidne tri točke iz petih partij. Na četrtem mestu so bile TZ Prevodi Dvojka iz Kranja, za Domžalami sledijo Radenska Pomgrad, Kočevje in Rimex Ilirska Bistrica.
Domžale - V Domžalah se je septembra začela Mala šahovska šola. Namenjena je mladim šahi-stom do okoli 10. leta starosti, ki radi igrajo šah, si želijo nabrati več znanja ter se preizkusiti na tekmovanjih. Vodil jo bo šahovski mentor Lan Timotej Turek, potekala pa bo tedensko ob torkih od 18.00 do 19.45 v šahovski sobi na Balinišču v Domžalah. Začetek je bil v torek 12. septembra, šola bo potekala celo šolsko leto, novi kandidati lahko pridejo enkrat na ogled. Več informacij o šahovskih šolah na spletni strani ŠD Domžale.
Loče ob Baškem jezeru (Latschach am Faaker See) - V Ločah ob Baškem jezeru na avstrijskem Koroškem je potekal že 34. mednarodni šahovski turnir Faaker See Open, ki ga že leta organizirajo predvsem koroški Slovenci na Avstrijskem. Tokrat se je zbralo 134 udeležencev iz osmih držav, slavil pa je Belgijec Malakhatko, pred Ukrajincem Kazakovim, oba sta velemojstra, in domačinom mednarodnim mojstrom Groetzem. Nastopilo je tudi osem Slovencev, najbolj se je izkazal Andraž Šuta, ki je z 6,5 točkami zasedel sedmo mesto. Član Domžal Jože Skok je s 5,5 točkami pristal na 29. mestu in osvojil tretjo seniorsko nagrado, bi pa lahko tudi drugo, če ne bi v zadnjem kolu odstopila Avstrijka, ki jo je sicer premagal, saj mu je s tem zmanjšala srednji buholz zaradi slabše uvrstitve.
Na srečanju veliko mladih
Šahovsko društvo Domžale je v začetku septembra organiziralo v Sahara baru na Viru prijateljsko srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 30 članov društva. Seveda ni šlo
Med prijateljskim turnirjem ŠD Domžale
brez šaha, zato so pripravili tudi šahovski turnir v hitropoteznem šahu, na katerem je zmagala mojstrica Špela Orehek. Taka prijateljska srečanja so več kot dobrodošla in tudi prilika za dogovore za prihodnja tekmovanja. Seveda je najbolj razveseljivo, da se je srečanja udeležilo veliko mladih, tudi v spremstvu svojih staršev, ki so pravzaprav med največjimi podporniki društva, saj otrokom šahi-stom ves čas stojijo ob strani in jih tudi spremljajo na tekmovanjih. Mladi šahovski navdušenci in mimoidoči pa so se zabavali tudi ob vrtnem šahu, ki je bil postavljen na igrišču ob Kamniški Bistrici v bližini prizorišča srečanja.
Jože Skok
slamnik@kd-domzale.si
Odlični uspehi
V nedeljo, 10. septembra 2017, je v Mariboru pod okriljem kluba Level up, potekalo državno prvenstvo za kadete, mladince in študente v olimpijskem dviganju uteži
tak Dvigovalke in dvigovalci Težkoa-tletskega kluba Domžale so poleti trdo trenirali. Zadnjo soboto v avgustu so tako že imeli prvi preizkus v drugem delu sezone. Čez širna polja in nepregledne ravnice Vojvodine žita ne manjka, odličnih dvigalcev uteži tudi ne. KDT Spartak iz Subotice je organiziral tradicionalni mednarodni turnir, ki so se ga udeležile zelo kakovostne ekipe iz Hrvaške, Madžarske, Srbije, Romunije in Slovenije. Ekipa TAK Domžale je zasedla zelo dobro četrto mesto, samo 14 točk jih je ločilo do stopničk. Za TAK Domžale so nastopili: Petra Pavlič, ki je v potegu dvignila 70 kg in v sunku 85 kg, Anže Kosmač poteg 115 kg in sunek 130 kg in Valentin Orešek poteg 100 kg, sunek 122 kg. V začetku septembra je bilo v Mariboru mladinsko državno prvenstvo, nato pa TAK Domžale spet potuje v Vojvodino, KDT Radnički Sombor bo organiziral mednarodni turnir, konec meseca pa se v Celju začenja drugi del ekipnega državnega prvenstva.
V nedeljo, 10. septembra 2017, je v Mariboru pod okriljem kluba Level up, potekalo državno prvenstvo za
I
EDINA SOLA RUSKEGA
r BALETA V SLOVENIJI
Šolo vodi koreografinja in balerina Sankt Peterburške akademije, Margo Isaeva. Poučevanje baleta poteka po svetovno priznani metodi prof. A. J. Vaganove.
Balet za vse starostne skupine ■ Body balet za odrasle ■ Individualno učenje baleta ■
Vpisi še potekajo!
VPISI na 064/198-467
Domžale, Ljubljanska cesta 106/a,
Ljubljana, Zaloška 69
Več na : Šola Ruskega Baleta
Veter v laseh odpihnil oblake
Po več deževnih dneh smo s prireditvijo Veter v laseh pregnali oblake in privabili sonce. Center za mlade Domžale je pod okriljem Športne unije Slovenije v četrtek, 21. septembra, pripravil športno-družabno prireditev Veter v laseh. Ta je bila dopoldan namenjena domžalskim osnovnim šolam, popoldan pa družinam in skupinam mladih.
Dopoldanskega dela se je udeležilo 600 učencev iz šestih domžalskih osnovnih šol. Preizkusili so se lahko na več kot 20 poligonih. Poleg športnih aktivnosti, kot so košarka, nogomet, kolesarjenje, boksanje, ameriški nogomet, ples in drugi športi, so lahko svoje znanje in veščine nadgradili še na drugih delavnicah, ki spodbujajo zdrav način življenja. Tako so spoznali delo gasilcev, policistov, reševalcev ter se naučili ločevanja odpadkov.Nismo pa pozabili niti na umetniške duše, ki so svojo ustvarjalno žilico lahko pokazale na ustvarjalnih delavnicah ter pri reševanju kvi-zov in knjižnih ugank.
Prireditev so omogočili: Športna unija Slovenije, Občina Domžale, Tu-ristično-informacijski center Domžale, Javno komunalno podjetje Prodnik, Prodajalna kmetijskih izdelkov in sadja Branko Ložar, Krka, d. d., Me-dex, Športni center Fit fit in ŠAD Mavrica.
Na prireditvi so sodelovala naslednja društva in organizacije: Plesna šola Miki, Sankukai karate klub Domžale, Klub borilnih veščin Mladi boksar Dob, Telovadno društvo Partizan Domžale, Žensko košarkarsko društvo Ledita, ŽKK Domžale, KK Helios Domžale, KK Lastovka, Domžale Tigers, Športno društvo Energija, Kin-
kadete, mladince in študente v olimpijskem dviganju uteži. Člani Težko-atletskega kluba Domžale so se izvrstno izkazali. Jaka Žagar je v kadetski konkurenci (do 17 let) v kategoriji do 94 kg osvojil prvo mesto. Ob tem je postavil tudi tri državne rekorde. V potegu je dvignil 80 kg, v sunku 95 kg ter v olimpijskem biatlonu 175 kg. V študentski konkurenci je odlično tekmoval diplomirani kineziolog Anže Kosmač. V kategoriji do 85 kg je osvojil zlato medaljo z rezultatom 118 kg v potegu in 137 kg v sunku. Drugi del sezone se je dobro torej začel, zahvala gre težkim treningom saj le-ti dajejo želene rezultate. Tekmovalke in tekmovalci TAK Domžale se tega še kako dobro zavedajo. Počepi zadaj in spredaj, vlečenja, sunki iz stojal, nalog na moč in piljenje tehnike so stalni repertoar napornih treningov v klubu. Kdor se tega v dviganju drži, tistemu medalja ne ubeži! Tež-koatletski Klub Domžale pa že nadaljuje s tekmovanji, kaj kmalu namreč odpotuje na močan mednarodni turnir v Sombor.
Valentin Orešek
Dopoldan so mlade spodbujali pod-županja Občine Domžale mag. Renata Kosec ter športni ambasadorji kick boksar Marjan Bolhar, plavalec Robert Žbogar in judoist Andraž Jereb. Podobni poligoni kot dopoldan so obiskovalce čakali tudi popoldan. Takrat je bila prireditev namenjena družinam in skupinam mladih. Tisti, ki so se pomerili v vsaj devetih disciplinah, pa so se potegovali tudi za privlačne nagrade,
Vital, Športno Atletsko Društvo Mavrica, Triatlonski klub UTRIP, BODIFIT Domžale, NK Domžale, ZAVOD 1-2-3, Center socialnih in rekreativnih aktivnosti, Visit Domžale, KD Franca Ber-nika, Knjižnica Domžale, Policijska postaja Domžale, Prostovoljno gasilsko društvo Domžale mesto, Javno komunalno podjetje Prodnik, Zdravstveni dom Domžale, Šola zdravja in Center za mlade Domžale.
Klasični balet, balet in ples
Beseda balet izhaja iz italijanske besede'ballo', plesati. Vendar ni vsak ples balet, kot tudi ni vsak balet klasičen ruski balet.
V veliko pomoč pri razumevanju je poznavanje zgodovine in razvoja. Vse se je začelo v baroku v Franciji, kjer so leta 1661 odprli Kraljevo akademijo plesa v Parizu. Tehnika klasičnega baleta je dobila svoja pravila in posamezni koraki imena, ki so še danes povsod francoska. S širitvijo baletne umetnosti po svetu so nastale različne baletne šole. V sam vrh spada ruska baletna šola, ki je še danes sinonim za nekaj najlepšega, kar lahko graciozni plesalci na odru odplešejo, in je priznana kot vodilna pri izraznem plesu.
Vendar pa balet zahteva veliko discipline in trdega dela, vsakodnevne treninge in tudi kak krvav prst na nogi, če plesalke plešejo 'en pointes' (na konicah prstov). Oblačila so pri klasičnem ruskem baletu natanko določena, kot je določeno, kako treningi potekajo, kako se ogreti, katere vaje se izvajajo ob drogu, kakšni so skoki, tla v dvorani ... To je dosledno izdelan sistem gibanja, v katerem ni naključij in improvizacije. Pri baletu gre za poznavanje lastnega telesa in discipliniranje vsakega giba, prožnosti in lepote telesa,
ki postane orodje v rokah plesalca. Napačno izveden gib, rahel premik telesa, slabo obvladovanje vsake mišice od konic prstov od nog do glave plesalca vrže iz ravnotežja in ves trud je zaman.
Dandanes je v plesu veliko improvizacij, prilagajanj in zanemarjanj osnov. Dokler plešemo le zase in nas to osrečuje, ni nič narobe, dobro pa je poznati osnove, saj je balet veliko več kot navaden ples. To je način življenja, dojemanja sveta, baletno šolanje vpliva na telesne zmožnosti, duševno trdnost, so pa za klasični balet potrebne tudi določene telesne značilnosti. Balet izboljšuje držo telesa in podpira njegov razvoj, zato se je z baletom pametno začeti ukvarjati v rosnih letih. Če pa vas ta ples pritegne, ko ste že v zrelih letih, če uživate, ko gledate Labodje jezero in občudujete neskončno lahkotnost plesalcev na odru, ni še nič zamujeno. Verjetno ne boste postali prva balerina Bolšoj teatra, ne boste niti blizu Ani Pavlovi, Rudolfu Nu-reyevu ali Ani Klašnja, vsekakor pa lahko usvojite nekatere veščine in ob baletu uživate. oglasno sporočilo
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9	slamnik | 33
slamnik@kd-domzale.si	^J^JJ^^^^E
Nekoga lahko še tako ljubiš, toda nikoli ne moreš ljubiti ljudi tako, kot jih lahko pogrešaš. (John Green)
ZAHVALA IN V SPOMIN
naši mami Pepci
Naša mama Jožefa Rode, rojena Rojc iz Homca se je poslovila dne 13. 8. 2017 in odšla v novo življenje, kjer spoznava onostranstvo v vsej svoji prostranosti.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja in prejete darove. Hvala g. župniku Lojzetu Hostniku, Tonetu Rojcu in Tonetu Česnu, ki so jo z lepim obredom pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Homškemu pevskemu zboru, Roku za zaigrano pesem Jaz sem otrok Marijin in homškim gasilcem za redarstvo.
Hvala vsem, ki se je spominjate in ste se tako številno poslovili od nje.
Vsi njeni
Ljudje, ki jih ljubimo, ne gredo proč, z nami hodijo ne vedoč Ne vidimo jih in ne slišimo, a vendar so z nami, še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji.
ZAHVALA
Ob boleči nenadni izgubi
mojega dragega moža, očeta, dedija in tasta
Draga Javornika
z Rodice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in donacije. Hvala gasilskemu društvu Jarše-Rodica in ostalim društvom. Posebna zahvala g. Jožetu Ručigaju za poslovilni govor. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Vrbančič. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, da ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
14. septembra so minila tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil naš mož, oče, stari ata in praded
Janez Capuder
z Vira
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga imate v lepem spominu. Zelo ga pogrešamo.
Vsi, ki smo ga imeli radi
Veselje, ki si ga imel, ti bolezen je vzela,
naš spomin pa seže v leta,
ko bila so še vesela.	' *
Tvoja dobra volja, dragi oči, naj za večno se ohrani, ko skupaj bomo zbrani, vedno boš med nami.
V SPOMIN
6. septembra je minilo 10. leto, odkar se je poslovil naš dragi mož, oči, stric in stari ata
Martin Volkar
z Vira pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Pogrešamo te! Vsi njegovi
Vera Kokalj
roj. Vahtar
2. 3. 1933 - 10. 10. 2016
Lansko leto v Kanadi moja mama je umrla na zahvalni dan - na ta dan mi zahvaljujemo Boga za vse njegove blagoslovitve.
Kaj ona ne bo mogla več izraziti v besedi, bo sedaj lohka »rekla« vsako leto - hvala »Bučka«, da sem ob tebi lohka doživela brezpogojno ljubezen.
Dokler se ne vidiva, pančki v miru v tej zemlji tvojega rojstva. »Erika Amerika«
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
V SPOMIN

25. septembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi
Viktor Stanič
z Vira
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Na sončno jesensko nedeljo je v 86. letu v miru zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
Marija Narobe
roj. Sadar, Pipanova Minka iz Štude
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, članom PGD Študa ter vsem ostalim za izrečena sožalja in tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče in pecivo. Iskrena hvala za darovane svete maše.
Zahvaljujemo se patronažni sestri Marjani za obiske in nego ter prijaznemu osebju v Domu svete Katarine v Mengšu za oskrbo in pomoč.
Hvala g. župniku Boštjanu Gučku za ganljivo darovano sveto mašo in pogrebni obred.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za kakršnokoli pomoč, vsem, ki ste našo mamo Minko imeli radi ter pospremili k zadnjemu počitku. Hčerka Marinka ter sinova Jože in Janez z družinami
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a spomin nate bo večno ostal .
ZAHVALA
V 50. letu je tiho odšel naš dragi
Janko Cencelj
Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, spodbudne besede, izrečena sožalja in darove. Hvala dr.Olgi Ložar za nesebično zdravniško pomoč, hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za spodbudne besede in poslovilni govor, hvala terapevtki Romani za njena dobra dela in potrpežljivost, hvala direktorici podružnice Domžale Kamnik Zasavje gospe Manji Konečnik in vodji poslovalnice Domžale gospe Mojci Golob ter ostalim sodelavcem, ker ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem gasilcem in KS Dob za pomoč in poslovilna govora.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči.
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Tiho kakor je živel, nas je v 82. letu zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
Štefan Jug
iz Češenika 13 a
Zadnja leta je živel v Bodoncih.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za kakršnokoli pomoč ter vsem, ki ste našega ata Štefana pospremili na zadnjo pot.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je .
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, brat in stric
Anton Svetlin
iz Domžal
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem skupine Krt, patronažni sestri Poloni iz ZD Domžale, čebelarjem s Krtine in iz Domžal ter Pogrebni službi Vrbančič. Vedno boš v naših srcih!
Vsi njegovi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 87. letu sklenil naš dragi mož, oče, ata, brat, stric in tast
Božo Stupica
iz Domžal
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
ZAHVALA
V avgustu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga
Fani Zalokar
roj. Prvinšek Vir, Šaranovičeva 25 a
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, predstavnikom ZB Vir, KS Vir in DU Vir za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem sestram, negovalkam in osebju MGC Bistrica Domžale za vso skrb in nego v zadnjih letih. Zahvala gospodu župniku Pavlu Juhantu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem kvarteta Krt za lepo zapete pesmi.
Vsi njeni
34 | slamnik	številka 9 | september 2017 | letnik lvii
objave
slamnik@kd-domzale.si
ZAHVALA
V 84. letu starosti se je končala življenjska pot
Vere Kotnik
s Količevega
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in podarjene sveče. Iskrena hvala tudi g. Aleksandru in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred.
Hči Sonja in sin Emil
Glej, zvezdo, tam žari! Ko ne vem, kam ne kod, vem, da to si ti. (Polona)
ZAHVALA
V 94. letu starosti se je poslovila draga žena, mama, babica, prababica in sestra
Neža Limoni
iz Želodnika 6
Vsem, ki ste se ji poklonili z dobro mislijo in jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njeni
Ti v kraje romaš nam neznane, odkoder več vrnitve ni, slovo nam bridke seka rane, solze rosijo nam oči. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenila naša draga žena, mami, mama, sestra, teta in tašča
Dragica Drašček
roj. Štruklec iz Sp. Jarš, Jelovškova 16
Hvala vsem za izkazano sožalje ob izgubi naše drage žene in mami.
Vsi njeni
Spodnje Jarše, Radomlje
V SPOMIN
Franc Flere
(1945-2017)
Umrl je Franc Flere. Izvirni ljudski godec, legendarni srčni harmonikar, ustanovitelj in vodja ansambla, skladatelj številnih uspešnic. Človek, ki je bil najbolj srečen, če je srečo z igranjem na harmoniko in s petjem delil ljudem v veseli družbi, in ti ljudje so ga imeli radi, kot so ga imeli radi vsi ljubitelji narodno--zabavne glasbe, ki so radi prisluhnili njegovim nepozabnim skladbam, med katerimi so nekatere skoraj ponarodele. Med njimi Ljubezen mamina, Belo pismo, Marjetka, Kadar češnje zacveto, Rdeči nageljni in mnoge druge.
Glasbenik se je rodil 3. julija 1945 na Krtini in lahko bi zapisali, da mu je bila ljubezen do glasbe položena v zibelko, pa naj gre za harmoniko - frajtonarico, ali petje. Preden je šel k vojakom, se je prijavil na oddajo Pokaži, kaj znaš, Pokazal je neverjetno igranje, a za tisti čas ni bilo dovolj. Po vrnitvi domov je leta 1963 ponovno poskusil, tokrat zelo uspešno - ne samo, da je bil sprejet, v oddaji je celo zmagal. Nekateri, ki so ga tedaj spremljali na oddajo in navijali zanj, po več kot petih desetletij niso pozabili vrhunskega nastopa - polnega ljubezni do harmonike, ob katerem so obnemeli tako strokovnjaki kot ljubitelji tovrstne glasbe.
Prav po tem nastopu sta znana glasbenika, Vilko Ovsenik in Boris Kovačič, v njem prepoznala izjemni čut za glasbo, zato jima je Franc veliko hvaležnost vseskozi javno izkazoval. Odprla sta mu vrata na radio, kar je pomenilo začetek čisto posebne, izjemne glasbene poti Franca Flereta, ki za vedno ostaja legenda.
Dve leti po vrhunski predstavitvi na radiu je ustanovil ansambel Franca Flereta, ki je navduševal staro in mlado s svojimi nikoli pozabljenimi melodijami. Ansambel je posnel več plošč, prvo leta 1969, ko sta v triu z njim igrala kitarist Janez Omahna in basist Ciril Jerman. Pozneje se je zasedba večkrat spremenila, vendar je Franc Flere tudi v drugih zasedbah, s pevci in pevkami, ohranil svoj zven in čudovito igranje na frajtonarico. Vse to je bilo vedno prisotno v njegovem igranju in petju, pa naj je bilo na nastopih na različnih festivalih, snemanju, igranju na prireditvah ali le veseli družbi. Vsi so cenili njegov izjemni in neokrnjeni čut za glasbo. Na vseh festivalih, kjer je sodeloval, je pustil izjemen vtis in povečeval svojo priljubljenost. Poseben spomin o njegovem igranju je ostal na treh Ptujskih festivalih, kjer je dobil več nagrad za najboljšo instrumentalno izvedbo. Bolj kot festivalski nastop pa je Flere ostal Ptujčanom v trajnem spominu z neumornim igranjem množici ljudi, ki se njegove glasbe ni nikoli naveličala. Enako je bilo povsod drugje.
Prva besedila za Fleretov ansambel je napisal Ivan Malava-šič, nato pa se je začelo plodno sodelovanje z Ivanom Sivcem, piscem besedil in pisateljem, ki je o življenju in delu Franca Flereta napisal tri knjige: Godec pred peklom, Godec v vicah in Godec v nebesih.
Hvala, spoštovani glasbenik Franc Flere, za vse prijetne trenutke, za melodije, s katerimi si se zapisal v zgodovino naro-dno-zabavne glasbe in v srca vseh, ki jo imajo radi. In ko bomo zaslišali njegovo najbolj znano Ljubezen mamino, bomo nehote pomisli ... To je Fleretovo igranje, ki spremlja nas kot sonce, ko sije na vse konce in nikdar ne usahne ...
Tvojim domačim izrekamo iskreno sožalje.
Župan Toni Dragar in vsi, ki nam je in bo njegova glasba lepšala življenje
V	SPOMIN
Venčeslav Perko -Poba
V	sredo 20. septembra 2017 smo se poslovili od enega zadnjih udeležencev NOB, občana Občine Domžale ter aktivnega člana KO ZB NOB Slavka Šlandra.
Spoštovanemu tovarišu Venčeslavu Perku, možu, očetu, tastu, dedku in prijatelju se je v 91. letu zaključila njegova življenjska pot.
Poba, kot smo ga vsi klicali, se je rodil v Šmartnem pri Litiji 8. avgusta 1927. Svoje otroštvo je preživel v Gabrovki, kjer je bil njegov oče učitelj. V Domžale so Perkovi prišli pred začetkom druge svetovne vojne. V času nemške okupacije se je Poba vključil v aktivni odpor proti okupatorju. Z aktivisti OF in člani VOS (varnostno obveščevalna služba) je sodeloval v diverzantskih akcijah na območju Domžal in Kamnika. Leta 1943 ni mogel več ostati doma in je moral kot 15-letnik oditi v partizane.
Pridružil se je Kamniški četi. Še iste zime se je s četo odpravil na Primorsko po orožje. Med potjo je utrpel hude omrzline. Okreval je na Primorskem na osvobojenem ozemlju, kjer je tudi ostal. Postal je partizan 17. slovenske brigade Simon Gregorčič v sestavi 32. divizije, IX. korpusa Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Z brigado se je udeležil pohoda v Beneško Slovenijo ter več hudih bojev in bitk, med njimi tudi avgusta 1944 krvave bitke na Krnskem pogorju in januarja 1945 bitke na Trnovem pri Gorici. Najhuje pa mu je bilo, ko mu je šele februarja 1945 v Štanjelu soborec France Habjan iz Domžal povedal, da so mu v Domžalah izdajalci
že 20. septembra 1944 ubili očeta Venclja Perka, sestro Jelo pa zaprli in izročili Gestapu v Kamniku in jo poslali v internacijo.
Poba se je v sestavi Gregorčičeve brigade udeležil tudi zaključnih operacij za osvoboditev Trsta. Na Predmeji je bil konec aprila 1945. ranjen. Svobodo je, še ne polnoleten, dočakal v partizanski bolnici Pavla. Njegova mati ni vedela ali je preživel vojno. Da je živ, je izvedela, ko je okreval in se vrnil domov.
Po osvoboditvi je bil demobiliziran, saj je moral nadaljevati šolanje in tudi z vojno prekinjeno mladost.
Udeležil se je več zveznih mladinskih delovnih akcij, v katerih je prostovoljno sodeloval pri izgradnji in razvoju takratne nove države. Bil je udeleženec delovne akcije Brčko-Banovici v Bosni in Hercegovini, pa tudi sečnje drv za ogrevanje v slovenskih gozdovih.
Zaposlil se je v Domžalah v tovarni Helios Domžale, pozneje pa v Induplati Jarše, kjer je ostal vse do upokojitve. Dolga leta je bil v Induplati tudi predsednik sindikata. Ob svoji poklicni poti je aktivno sodeloval tudi na drugih funkcijah in aktivnostih družbenega življenja v občini Domžale.
Od same ustanovitve je bil tudi aktivni član Ribiške družine Bistrica in strasten ribič. Več let je bil tajnik ribiške družine, od 1999 pa je bil njen častni član.
Skupaj z ženo Pepco sta ustvarila tesno povezano družino. Veselila sta se hčerke Urške in sina Venčeslava, snahe Danijele in vnuka Matije. Vedno sta jim bila na voljo za podporo in nasvet. Pobu je bil še posebno v veselje njegov vnuk Matija, ki mu je prenesel znanje in radost do ribolova. Zadnja leta sta dostikrat načrtovala skupne ribiške podvige, vendar tega Pobu zdravje ni več dopuščalo. Zaradi težav z dihanjem je zadnji dve leti ostajal doma. Njegov vdih je postajal vse bolj kratek in tih, 18. septembra je spokojen zaspal za večno.
Tovariš Venčeslav Perko - Poba nam bo ostal v spominu kot svetel zgled pokončnega človeka, trdno stoječega za svojimi prepričanji.
Slava in večni spomin našemu tovarišu Venclju Perku - Pobu.
KO ZB NOB Slavka Šlandra
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
v SPOMIN
Marica (Marija) Majhenič
Na tretjo septembrsko soboto smo se številni prijatelji, sosedje skupaj z najbližjimi svojci na domžalskem pokopališču poslovili od Marice (Marije) Majhenič.
Rojena je bila 21. avgusta 1929 v Žireh na Gorenjskem v številni družini Demšarjevih, v kateri se je rodilo 13 otrok. Dva od njih sta zgodaj umrla zaradi davice. Oče je bil poštni uslužbenec, mama pa gospodinja.
Marica je pred vojno obiskovala osnovno šolo v Žireh in je morala po nemški okupaciji Gorenjske v začetku aprila 1941 nadaljevati šolanje v nemškem jeziku. Nemški okupator je Gorenjsko priključil Tretjemu Reichu kot nemško deželo. Prihod nemškega okupatorja je usodno zarezal tudi v Demšarjevo družino, ki se je zgodaj vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Položaj na Gorenjskem enako kot na Štajerskem je takrat za Slovence postajal vedno hujši, saj so Nemci takoj začeli izseljevati učitelje, duhovnike in drugo inteligenco po vnaprej pripravljenih seznamih. Mlade fante so začeli mobilizirati v nemško vojsko, da so trpeli in umirali daleč od rodne grude širom po Evropi. Danes je skoraj nepredstavljivo, da so Nemci mobilizirali na Gorenjskem in Štajerskem v štirih letih več kot 60.000 mladih fantov oziroma mlajših moških. In v takem položaju so se morali številni zavedni Slovenci in njihove družine odločiti: ali bodo njihovi sinovi krvaveli in umirali na tujem za nemške osvajalne cilje, ali pa oditi v gozd in se boriti na domačih tleh proti okupatorju. Tako sta tudi dva Maričina brata Ciril in Janez odšla v partizane, dve starejši sestri in svaka pa so delali na terenu kot aktivisti Osvobodilne fronte. Tudi Marica je že kot 13-letno dekle nosila pošto in ilegalni tisk po okoliških vaseh in hribih. Ilegalno pošto pa je, kot
nam je večkrat pripovedovala ob naših obiskih, hranila kar pod nemškimi učbeniki. Že med vojno je Marico in vso družino hudo prizadela vest, da je v napadu na Štampetov most pri Vrhniki 1944. padel komaj 18-letni brat Ciril. Ko je Marica skupaj z množico Ljubljančanov 9. maja 1945. leta pozdravljala prihod partizanov v Ljubljano, je med njimi nestrpno iskala brata Janeza, sicer učitelja. Izvedela je, da je brat umrl 3. maja 1945 v Gorici, ker ga je 1. maja ustrelil ostrostrelec. Sestrinega moža Maksa pa so v Žireh domači izdajalci tik pred koncem vojne razmesarili z bajoneti in ga napol zakopanega pustili ležati v gozdu. Sestri Dana in Franja sta ga potem odko-pali in z vozičkom prepeljali domov v Žiri, da ga je družina pokopala.
Po vojni je Marica dokončala šolo za fotografko v znanem Foto studiu Holynski v Ljubljani nasproti Name. Tam je spoznala tudi bodočega moža Vilija. Leta 1950 se je po poroki z Vilijem preselila v Domžale, kjer se jima je še istega leta rodil prvi sin Vili, dve leti pozneje drugi sin Stanislav-Aco, čez pet let pa še hčerka Meta. Z možem Vilijem sta potem v nekdanji Turkovi trgovini nasproti nekdanje Kavarne Slokar (kjer je zdaj sedež policijske postaje) ustanovila daleč naokoli znani Foto studio Majhenič. Skozi njun studio so šle potem cele generacije Domžalčanov in okoličanov, pa tudi Ljubljančanov, da bi se ovekovečili na res vrhunskih fotografijah poročnih parov, birmancev in drugih družinskih dogodkov. Mož Vili je potem dobil naziv fotograf - umetnik. Njuno delo sta potem nadaljevala sinova Vili in Aco. Več kot 50 let so bili fotografi Majheniči tudi svojevrstni kronisti različnih kulturnih in družbenih dogodkov v naši občini. Njihov bogat arhiv bi slej ko prej moral dobiti mesto v domžalskem muzeju.
Marica se je skupaj z možem Vilijem že kmalu po prihodu v Domžale vključila v delo krajevne organizacije Zveze borcev Venclja Perka in občinskega združenja ZB. Več kot 20 let je potem aktivno delala v krajevnem in občinskem odboru, v naši organizaciji pa več kot 65 let do zadnjih dni. Neštetokrat nam je pomagala s fotografijami in sodelovala pri ohranjanju spomenikov NOB. Nikoli ji ni bilo žal časa za obiske bolnih članic in članov-borcev in aktivistov NOB. Ob naših obiskih zadnja leta, ko so jo že hudo mučile različne bolezni, se je vedno rada spomnila številnih sodelavcev v organizaciji ZB - sosede Bože Habjanove, Pepce Burjeve, in drugih. Do zadnjih dni se je v pogovorih s sosedo in prijateljico Majdo Vodnik vedno zanimala za naše delo, za vsakega od nas. Ostala je zvesta svojemu mladostnemu prepričanju in izročilu svoje družine kot ene tistih številnih zavednih in pokončnih slovenskih družin, ki so v najbolj usodnem času za obstoj slovenstva vedele, kje je njihovo mesto ne glede na ceno, ki so jo morali za to plačati.
Zato bomo Marico ohranili v našem spominu kot vzor skromne in poštene tovarišice, dobre mame in babice ter prababice, ki se je vedno najbolj veselila svojih šestih vnukov in vnukinj ter šestih pravnukov in pravnukinj.
Na koncu smo bili zaprošeni, da prenesemo na posebno željo zahvalo gospoda Marka Zadrgala iz Komende gospe Marici za pomoč nečakinji nekdanjega župnika v Komendi gospoda Viktorja Demšarja pri ureditvi njegove spominske sobe v Glavarjevi knjižnici v Komendi.
Franci Gerbec
letnik lvii | september 2017 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 35
OBJAVE
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 11/03-skl. US, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odl. US, 35/14 - odl. US in 23/17), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, 22. oktobra 2017
VOLIŠČE 4.10.01 - OSNOVNA ŠOLA DOB I., Šolska ulica 7, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št.1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7 a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36 a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3 a in 5. Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 - OSNOVNA ŠOLA DOB II., Šolska ulica 7, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24 a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36 a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29 a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40 a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3 a in 5. Češenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10_
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41_
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico
VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC, _Bolkova ulica 46, Homec_
Homec: I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica -del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31 a, 32, 32 a,
33,	34, 34 a, 35, 36, 37, 38 in 38 a.
Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I, Šolska ulica 5, Ihan Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarje-va ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emon-ska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 - OSNOVNA ŠOLA IHAN II, Šolska ulica 5, Ihan Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu
Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarje-va ulica in Ulica Slavka Pengova.
VOLIŠČE 4.10.08 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8 Bišče in Mala Loka.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.09 - SLAMNIKARSKI MUZEJ,
_Kajuhova cesta 5, Domžale_
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2 a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12 a, 20, 20 a, 22, 24, 24 a, 24 b, 28, 28 a, 30, 30 a, 32, 34, 36, 37, 38, 38 a, 38 b, 40, 40 a, 40 b, 40 c, 42, 42 a, 45 a, 45 b, 46, 46 a, 47, 47 a, 47 b, 49, 49 a, 51 in 51 a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15 a in Ulica Simona Jenka. Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.10 - RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA DOMŽALE,
_Krakovska 18 A, Domžale_
Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št.: 1, 3, 5, 7, 11, 13,
13 a, 13 b, 15, 17, 19, 21, 21 a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31 a, 33, 35, 35 a, 39,
41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.11 - GASILSKI DOM ŠTUDA, _Študljanska 86, Domžale_
Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53 a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5.
Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE I,
_Prešernova cesta 43, Radomlje_
Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21 b, 23, 25, 25 a, 27, 27 a, 29, 31, 33,
34,	35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13 - KULTURNI DOM RADOMLJE II,
_Prešernova cesta 43, Radomlje_
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica.
Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1 a, 1 b, 2, 3, 4,
4	a, 5, 6, 7, 7 a, 7 b, 7 c, 8, 8 a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24 a, 28, 30, 32, 40, 40 a, 42, 43, 44, 45, 46, 46 a, 46 b, 47, 47 a, 47 b, 47 c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5,
5	a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA, Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen in Kolovec.
Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolov-ška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta.
Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I,
_Šaranovičeva cesta 19, Vir_
Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8,
9,	10, 11, 12, 12 a, 13, 14, 15, 15 a, 16, 17, 17 a, 17 c, 18, 18 a, 19, 19 a, 20, 21, 22, 23, 23 a, 24, 25, 26, 26 a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37 a, 38, 40, 42, 44, 44 a, 46, 46 a, 46 b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gub-čeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6 a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10 a in Zoisova ulica št. 1 a, 3, 4, 6, 8, 18,
19, 20, 22, 24, 30, 30 a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45,
45 a, 45 b in 51.
Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II,
_Šaranovičeva cesta 19, Vir_
Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10 a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4 a, 4 b, 5, 6 a, 9,
10,	11, 12, 13, 14, 14 a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25 a, 26, 27, 28, 31, 46, 46
a,	46 b, 47, 47 a, 47 b, 48, 48 a, 48 b, 49, 49 a, 49 b, 49 c, 50, 50 a, 50
b,	52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60 a, 61 in 61a. Podrečje.
Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC PALČEK VIR,
_Dvoržakova ulica 15, Vir_
Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49 a, 50, 53 in 53 a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6 a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Ku-harjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št.: 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25. Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.18 - KOLIČEVO KARTON, d.o.o.,
_UPRAVA, Papirniška cesta 1, Vir_
Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št.: 2, 4, 8, 10, 10 a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLAKRAŠNJA,
_Krašnja 14 A, Lukovica_
Kompolje, Koreno, Krajno Brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 - KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA,
_Stari trg 1, Lukovica_
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v Rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Mlakarjeva ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta.
Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lu-kovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM
ANTONAMARTINA SLOMŠKA ŠENTVID,
_Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici_
Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.10.22 - ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO RAFOL-
ČE, Rafolče 11_
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE,
_Podgora pri Zlatem polju 1_
Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče in Zlato Polje.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.24 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA,
_Blagovica 33, Blagovica_
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jel-nik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jel-nik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.25 - VEČNAMENSKI OBJEKT,
_Češnjice 8, Blagovica_
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce.
VOLIŠČE 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE, Trojane 35 Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.27 - KULTURNI DOM MORAVČE, _Vegova 9, Moravče_
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Maroko-va ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica.
Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.28 - GOSTINSKI LOKAL NAD LOGOM,
_Cesta heroja Vasje 13, Moravče_
Češnjice pri Moravčah, Drtija,
Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.29 - PRI URANKARJU,
_Gabrje pod Limbarsko goro 6_
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Moše-nik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.30 - PRI FRANCU MAJDIČU, Negastrn 8_
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.31 - PGD KRAŠCE, Krašce 4_
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.32 - GASILSKI DOM PEČE, Peče 50_
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št.: 8 in 9, Podgorica pri Pe-čah, Pretrž in Zgornje Koseze.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.33 - DOM KRAJANOV HRIB, Hrib nad Ribčami 7 Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.34 - KRAJEVNA SKUPNOST
VRHPOLJE PRI MORAVČAH,
_Vrhpolje pri Moravčah 14_
Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj.
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM,
_Ljubljanska cesta 58, Domžale_
Predčasno glasovanje Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM,
_Ljubljanska cesta 58, Domžale_
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Volišče je dostopno invalidom.
Republika Slovenija
Okrajna volilna komisija	Predsednica
10. volilnega okraja	Okrajne volilne komisije
4. volilne ENotE	Helena Mejač, univ. dipl. prav.
Številka: 041-2/2017-2 Datum: 28. 8. 2017
36 | slamnik	številka 9 | september 2017 | letnik lvii
objave
slamnik@kd-domzale.si
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 11/03-skl. US, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odl. US, 35/14 - odl. US in 23/17), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, 22. oktobra 2017
VOLIŠČE 4.11.01 - SREDNJA SOLA DOMŽALE
POKLICNA IN STROKOVNA, _Ljubljanska 105, Domžale_
Domžale: Kamniška cesta št.: 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106 a, 108, 110, 110 a, 112, 114, 114 a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134 a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengo-va, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02 - GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale
Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št.: 1, 1 a, 1 b, 1 c, 1 d, 3, 3 a, 3 b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.03 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, _Bistriška cesta 19, Domžale_
Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št.: 1a, 1 b, 1 c, 1 d, 1 e, 3, 5, 7, 9, 9 a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št.: 2, 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, _Bistriška cesta 19, Domžale_
Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št.: 2 a, 2 b, 2 c, 2 d, 4 a, 4 b, 4 c in 4 d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20.
VOLIŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE III, _Bistriška cesta 19, Domžale_
Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119 a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št.: 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
VOLIŠČE 4.11.06 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, _Kettejeva ulica 13, Domžale_
Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 12 a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št.: 13, 14, 14 a, 15, 16, 18, 20,
22,	24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Sta-retova ulica, Šolska ulica št.: 1, 1 a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.07 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA, _Cesta talcev 12, Domžale_
Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.08 - ČISTILNI SERVIS (ZOREC), Depala vas 5 Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.09 - ZB NOB OBČINE DOMŽALE, _Ljubljanska 36, Domžale_
Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št.: 47, 49, 49 a, 49 b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6 a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.10 - DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, _Ljubljanska 58, Domžale_
Domžale: Cankarjeva ulica št.: 1, 2, 2 a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št.: 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54 a, 55, 56, 58, 58 a, 59, 60, 61, 61 a 62, 63, 63 a, 65, 65 a, 67 in 67 a, Masarykova ulica vsa, razen št.: 18, 19, 20, 21, 22 in
23,	Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št.: 1, 2, 3, 3 a, 4, 5, 7, 9, 9 a, 10 in 11, Taborska cesta št.: 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.11 - VARNOST LJUBLJANA d. d., PE DOMŽALE, _Ljubljanska 68, Domžale_
Domžale: Kamniška cesta št.: 2, 3, 5, 5 a, 6, 8, 8 a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št.: 64, 66, 68, 70, 72, 72 a, 74, 76, 76 a, 80, 80 a, 82, 84, 84 a, 86, 88, 90, 90 a in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12 -
OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 180_
VOLIŠČE 4.11.21 -
Dragomelj in Pšata.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Šolska 1a, Spodnje Jarše_
Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10,
11,	11 a, 11 b, 12, 12 a in 14b, Masarykova ulica št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šu-bljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.14 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, _Jarška cesta 37, Srednje Jarše_
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Ro-žičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.15 - OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, _Pelechova 83, Preserje pri Radomljah
Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št.: 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27 a, 27 b, 27 c, 27 f, 28 a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56, V boršt, Roje. Volišče je dostopno invalidom
VOLIŠČE 4.11.16 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN I, _Mengeška cesta 7b, Trzin_
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 2, 3, 3 a, 4, 4 a, 5, 5 a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12 a, 12 b, 12 c, 12 d, 12 e, 12 f, 13, 13 a, 13 b, 13 c, 13 d, 13 e, 13 f, 13 g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št.: 6, 7, 8, 8 a, 9, 9 a, 10, 11, 11 a, 11 b, 11 c, 12, 12 a, 12 b, 13, 14, 14 a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.17 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN II, _Mengeška cesta 7b, Trzin_
Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št.: 15, 16, 16 a, 18, 18 a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št.: 4, 4 a, 6, 6 a, 7, 7 a in 8, Na jasi, Onger št.: 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št.: 1, 4, 6, 8, 10, 11,
12,	14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št.: 1, 5 in 5 a, Vegova ulica, Za hribom št.: 1, 1 a, 2, 3, 4, 4 a in 5 in Župančičeva ulica.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.18 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN III, _Mengeška cesta 7b, Trzin_
Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št.: 4, 4 a, 6, 6 a, 7, 7 a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št.: 17, 19, 19 a, 19 b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51 a, 52 a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Rašiške čete št.: 1, 5 in 5a in Zorkova ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.19 - GASILSKI DOM TOPOLE, Topole 21_
Topole.
OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II, Šolska ulica 11, Mengeš_
Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1 a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13 a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.22 -
DOM POČITKA MENGEŠ, Glavni trg 13, Mengeš
Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2 a, 2 b in 2 c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2 a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.23 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I, _Trdinov trg 8, Mengeš_
Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2 a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4 a, 5, 6, 7, 7 a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38 a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.24 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II, _Trdinov trg 8, Mengeš_
Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8 a, 10, 12, 14, 16, 16 a, 16 b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2 a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1 a, 2, 2 a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16 a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22 a, 22 b, 22 e, 22 f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32 a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št.: 54, 56, 56 c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.25 - VRTEC SONČEK, Zoranina 5, Mengeš
Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobelj-ska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.26 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU, _Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu_
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.
VOLIŠČE 4.11.27 - KMEČKI TURIZEM BLAŽ, Dobeno 9, Dobeno Dobeno.
VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM, _Ljubljanska cesta 58, Domžale_
Predčasno glasovanje Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM, _Ljubljanska cesta 58, Domžale_
Volišče za volivce, M nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.20 - OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I, _Šolska ulica 11, Mengeš_
Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drno-vo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2 a, 2 b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica. Volišče je dostopno invalidom.
Republika Sloveniia Okraina volilna komisiia
11. VOLILNEGA OKRAjA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 041-3/2017-2 Datum: 28. 8. 2017
Namestnica predsednice Okraine volilne komisiie ANITA JANjOŠ, UNIV. DIPL. PRAV.
LETNIK LVII | SEPTEMBER 2017 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 37
objave
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14; v nadaljevanju: Uredba), Občina Domžale objavlja:
NAMERA
O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2018
I.	Predmet zakupa
Občina Domžale oddaja v zakup tri (3) nestandardne zaprte stojnice z oznakami 13-z, 14-z in 15-z na tržnem prostoru v Domžalah (v nadaljevanju: nestandardne zaprte stojnice).
Nestandardne zaprte stojnice je mogoče vzeti v zakup za namen prodaje suhomesnatih izdelkov ali mlečnih izdelkov (jogurti, kefir-ji, maslo, namazi, skuta, smetana, siri) iz lastne proizvodnje.
Izhodiščna cena za zakup ene (1) nestandardne zaprte stojnice za celo leto 2018 je določena s sklepom župana in znaša 1.980,00 evrov z DDV.
II.	Pogoji prijave
Ponudbo za zakup nestandardne zaprte stojnice (v nadaljevanju: ponudba) lahko oddajo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo suhomesnatih ali mlečnih izdelkov (jogurti, kefirji, maslo, namazi, skuta, smetana, siri) in imajo svoje živilske obrate registrirane pri pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Ponudnik lahko v svojo ponudbo vključi tudi druge izdelke iz lastne proizvodnje, pod pogojem, da je prodaja teh izdelkov v skladu z Odlokom o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/2009). Ponudba drugih izdelkov lastne proizvodnje sme obsegati največ eno desetino (1/10) celotne ponudbe.
Vsak ponudnik lahko odda ponudbo samo za zakup ene (1) nestandardne zaprte stojnice.
III.	Pogoji zakupa
Izhodiščna cena za zakup ene (1) nestandardne zaprte stojnice je določena s sklepom župana in znaša 1.980,00 evrov z DDV.
Zakupnina za nestandardno zaprto stojnico se poravna na podlagi sklenjene neposredne pogodbe za zakup nestandardne stojnice na tržnem prostoru (v nadaljevanju: neposredna pogodba) v osmih (8) dneh po izstavitvi računa s strani Občine Domžale, na podračun Občine Domžale, odprt pri Banki Slovenije, številka 0122 3010 0001 491.
Plačilo zakupnine v določenem roku je bistvena sestavina neposredne pogodbe. Če zakupnik ne poravna zakupnine v navedenem roku, se šteje, da je neposredna pogodba razdrta s prvim dnem zamude.
Zakupnik zakupljene nestandardne zaprte stojnice ne sme dati v podzakup.
IV.	Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov
Merilo za izbor najugodnejših ponudnikov je višina ponudbene cene za zakup nestandardne zaprte stojnice.
Nestandardne zaprte stojnice bodo z neposredno pogodbo oddane v zakup trem (3) najugodnejšim ponudnikom, pri čemer bomo upoštevali, da bo izbran vsaj en (1) ponudnik za prodajo suhome-snatih izdelkov in vsaj en (1) ponudnik mlečnih izdelkov.
V primeru, da bi več ponudnikov ponudilo isto višino ponudbene cene, se bo z njimi izvedel postopek s pogajanji. V primeru, da bo tudi po izvedenem postopku s pogajanji več ponudnikov ponujalo isto višino ponudbene cene, bo o izboru najugodnejših ponudnikov odločil žreb Komisije za oddajo stojnic v zakup.
V.	Potrebna dokumentacija in navodila za pripravo ponudbe
Ponudnik odda svojo zavezujočo ponudbo tako, da izpolni obrazec PRIJAVA, ki je sestavni del te namere in podpiše vzorec zakupne pogodbe, ter ju, v roku in na način iz zadnjega (IX.) člena te namere predloži Občini Domžale.
Ponudnik mora v obrazcu PRIJAVA obvezno navesti ponudbeno ceno za zakup nestandardne zaprte stojnice na tržnem prostoru. Vzorec zakupne pogodbe mora biti podpisan s strani odgovorne osebe ponudnika.
Ponudnik mora k ponudbi, izpolnjeni na način iz prejšnjega odstavka, priložiti izpis iz registra živilskih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter priložiti potrdilo o vpisu dejavnosti v poslovni register.
Ponudba mora biti veljavna do vključno 23. 12. 2017.
Obrazec PRIJAVA in vzorec zakupne pogodbe sta dostopna na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko Za občane in občanke/ Razpisi, povabila in javna naročila/ Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Zainteresirani ponudniki lahko omenjeno dokumentacijo prevzamejo tudi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
VI.	Odpiranje in vsebina ponudb
Prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za oddajo stojnic v zakup, imenovana s sklepom župana.
Odpiranje ponudb bo Komisija za oddajo stojnic v zakup izvedla v ponedeljek, 6. 11. 2017. Odpiranje ponudb ne bo javno.
Ponudbe se bodo odpirale in obravnavale po vrstnem redu, v katerem bodo predložene. Pri odpiranju ponudb bo komisija za oddajo stojnic v zakup najprej ugotavljala, ali so slednje izpolnjene na način iz petega (V.) člena te namere. Na podlagi tako ugotovljenih popolnih ponudb bo sestavila prednostni seznam v skladu z merilom iz četrtega (IV.) člena te namere.
Nepopolne ponudbe in ponudbe, v katerih je ponudbena cena za zakup nestandardne stojnice nižja od izhodiščne cene, komisija za oddajo stojnic v zakup ne bo upoštevala.
VII.	Sklenitev zakupne pogodbe
Z izbranimi ponudniki bodo sklenjene zakupne pogodbe najpozneje v desetih (10) dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik v navedenem roku ne bo sklenil zakupne pogodbe, bo Občina Domžale sklenila zakupno pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom s prednostnega seznama.
VIII.	Drugi pogoji
Občina Domžale si pridržuje pravico, da, ne glede na ostala določila te namere, kot najugodnejšega ponudnika ne izbere nobenega od ponudnikov, ki so oddali svoje zavezujoče ponudbe.
IX.Rok	in način predložitve ponudb
Ponudbo pošljite po pošti na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali oddajte osebno v vložišču Občine Domžale, soba št. 4.
Ponudba se šteje za pravočasno, če jo Občina Domžale prejme (po pošti ali osebno v vložišču) do vključno petka, 27. 10. 2017. Ponudbe, prispele po tem roku, bo Občina Domžale štela za prepozne in jih bo neodprte vrnila pošiljatelju.
Na kuverti oziroma ovitku mora biti vidna oznaka »PONUDBA - NE ODPIRAJ!« z navedbo: »Namera o sklenitvi neposrednih pogodb za zakup nestandardnih zaprtih stojnic na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2018«. Na hrbtni strani kuverte oziroma ovitka mora biti naslov pošiljatelja.
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: 01 721 42 51, oziroma se v času uradnih ur osebno oglasite v prostorih Občine Domžale, na Oddelku za finance in gospodarstvo, soba št. 73.
Občina Domžale župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za finance in gospodarstvo (v nadaljevanju: pristojni oddelek občinske uprave) v skladu s 6. in 7. členom
Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN PRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETO 2018
I.	Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa za zakup tržnega prostora in prodajo na tržnem prostoru za leto 2018 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je zakup stojnic na tržnem prostoru v Domžalah za leto 2018.
Stojnice na tržnem prostoru, ki so predmet tega razpisa, so odprte stojnice, označene z oznako od 1-o do 23-o in standardne zaprte stojnice, označene z oznako od 1-z do 12-z ter 16-z in 17-z.
Stojnice iz prejšnjega odstavka oddaja v zakup pristojni organ občinske uprave.
II.	Pogoji prijave
Pristojni oddelek občinske uprave sklene z vložnikom, izbranim na podlagi postopka iz VI. točke tega javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: zakupnik), zakupno pogodbo. Predmet zakupne pogodbe je prodaja naslednjih vrst blaga:
a.	vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja,
b.	živil in pijač, za katere so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln,
c.	suhe robe,
d.	izdelkov domače in umetnostne obrti,
e.	cvetja, gozdnih sadežev,
f.	raznih sadik,
g.	izdelkov, ki so namenjeni promociji Občine Domžale,
h.	sveč,
i.	galanterije in pletenine lastne proizvodnje,
j. drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo blaga od točke a. do točke i. Zakupniki so lahko trgovci, ki imajo lastno proizvodnjo, razen v primeru, da gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov navedenih pod točko j., ko ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo.
Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi.
Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana. Pristojni oddelek občinske uprave ne sklene zakupne pogodbe z vlagateljem, ki mu je bila v preteklih dveh letih odpovedana zakupna pogodba zaradi kršitve določil zakupne pogodbe ali Splošnih pogojev za prodajo na stojnicah v Domžalah.
III.	Zakupna cena in uporaba stojnic
Zakupna cena za eno (1) odprto stojnico na tržnem prostoru znaša 7,00 evrov na dan.
Zakupna cena za eno (1) standardno zaprto stojnico na tržnem
prostoru znaša 120,00 evrov na mesec. Za standardno zaprto stojnico na tržnem prostoru je možen samo mesečni zakup, zakupnik pa mora izvajati prodajo vsaj tri (3) dni na teden.
Zakupnik mora pred nastopom prodaje na tržnem prostoru poravnati celotno zakupnino.
Vložnik lahko z vlogo zaprosi za zakup največ dveh (2) stojnic na tržnem prostoru. Kadar pristojni oddelek občinske uprave odobri uporabo stojnic na tržnem prostoru skladno s pogoji, določenimi s točko b. naslednjega odstavka (izredna prodaja), lahko vlagatelj izjemoma zaprosi za zakup treh (3) ali več stojnic na tržnem prostoru, ob pogoju, da le-te niso že oddane v zakup.
Stojnice so v uporabi:
k. od torka do sobote med 8. in 17. uro. V času predprazničnih nakupov, v mesecu decembru, lahko zakupnik podaljša čas prodaje do 20. ure oziroma ga uskladi z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale.
l. ob odobritvi pristojnega oddelka občinske uprave tudi pred določenimi prazniki ob nedeljah in ponedeljkih, in sicer:
-	8. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom,
-	25. marec (prodaja cvetja) - teden dni pred praznikom,
-	cvetna nedelja (prodaja oljčnih vejic, butaric) - teden dni pred praznikom,
-	1. november (prodaja cvetja in sveč) - teden dni pred praznikom,
-	božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic) -od 5. do 31. decembra.
IV. Način prijave in potrebna dokazila
Vložnik odda vlogo na obrazcu, ki je priloga k besedilu tega javnega razpisa. Obrazec lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko /Za občane in občanke/Razpisi, povabila in javna naročila/Podjetništvo, turizem in kmetijstvo.
Javni razpis je odprt do zasedbe oziroma zakupa vseh stojnic na tržnem prostoru.
Vložnik mora k svoji vlogi priložiti naslednje priloge:
a.	kmetovalec mora predložiti izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG-MID,
b.	če gre za proizvode na podlagi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je potrebno predložiti dovoljenje pristojne upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
c.	trgovec, ki ima lastno proizvodnjo in trgovec, ki prodaja ekološka živila ali izdelke kulturnega, vzgojnega, etnološke-
ga ali estetskega pomena, mora predložiti uradno veljavno dokazilo o proizvajalcu izdelkov, ki jih želi prodajati (npr. dokazilo o vpisu dejavnosti v poslovni register),
d.	izdelovalec izdelkov domače in umetnostne obrti mora predložiti Certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, s katerim potrdi, da je določen izdelek mogoče šteti in poimenovati kot predmet domače in umetnostne obrti,
e.	drug posameznik mora predložiti uradno veljavno dokazilo, da sam izdeluje izdelke, ki jih želi prodajati (potrdilo o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno),
f.	vlagatelj, ki želi prodajati živila živalskega izvora (mleko, mlečni izdelki, jajca, čebelji pridelki in izdelki iz medu, mesni izdelki) mora predložiti tudi izpis iz registra živilskih obratov, ki ga izda pristojni območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
V.	Postopek izbire
Pristojni oddelek občinske uprave pred obravnavo vsake prejete vloge preveri, ali je vsebinsko in postopkovno v skladu z določili tega javnega razpisa in Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale. Pri obravnavi vlog in izbiri zakupnikov upošteva predvsem pestrost ponudbe.
V primeru, da pristojni oddelek občinske uprave prejme več vlog, kot pa je na voljo stojnic na tržnem prostoru, imajo prednost pri izboru tisti vložniki, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje.
Z izbranimi zakupniki bodo sklenjene zakupne pogodbe za obdobje najdlje do 31. 12. 2018.
Sestavni del zakupne pogodbe so tudi Splošni pogoji za prodajo na stojnicah v Domžalah, št.: 0072-23/2012 z dne 9. 11. 2012.
VI.	Oddaja vloge
Vložniki oddajo svoje vloge, skupaj s potrebnimi dokazili, osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljejo na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, ali na elektronski naslov: vlozisce@domzale.si.
Za dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko pokličete na telefonsko številko: 01 721 42 51, oziroma se v času uradnih ur osebno oglasite v prostorih Občine Domžale, na Oddelku za finance in gospodarstvo, soba številka 73.
Občina Domžale župan Toni Dragar
38 | slamnik	številka 9 | september 2017 | letnik lvii
objave
slamnik@kd-domzale.si
OBČINA DOMŽALE
na podlagi 21. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 6/15-Uradno prečiščeno besedilo 1, 3/17, v nadaljevanju: odlok) objavlja
RAZPIS CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018
1.	PREDMET RAZPISA
Občina Domžale za šolsko leto 2017/2018 razpisuje:
-	do 5 celoletnih štipendij za nadarjene dijake in študente, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in ki s svojo nadarjenostjo dosegajo izjemne rezultate (v nadaljevanju: štipendije nadarjenim dijakom in študentom),
-	do 1 celoletno štipendijo za nadarjenega študenta, ki se izobražuje v državah članicah Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije in ki s svojo nadarjenostjo dosega izjemne rezultate (v nadaljevanju: štipendija za nadarjene študente, ki se izobražujejo v državah članicah Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije),
-	do 5 celoletnih štipendij za dijake, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega z odlokom določenega zneska (v nadaljevanju: štipendije socialno šibkim dijakom),
-	do 4 celoletne štipendije za dijake in študente, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji za deficitarne poklice (v nadaljevanju: štipendije deficitarnih poklicev): mesar, mizar, zidar, krovec klepar, kamnosek, oblikovalec kovin, slikople-skar črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar.
Ne glede na zgoraj navedeno se morebitne nepodeljene štipendije socialno šibkim dijakom in štipendije deficitarnih poklicev podelijo nadarjenim dijakom in študentom, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji.
Višina mesečne štipendije znaša 181 evrov za dijake in 237 evrov za študente in se ob izpopolnjevanju pogojev in meril iz odloka izplačujejo dijakom najdlje do 5. ravni izobrazbe, študentom pa najdlje do 7. ravni izobrazbe. Štipendija za nadarjene študente, ki se izobražujejo v državah članicah Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije, se izplačuje največ eno študijsko leto.
V razpisu uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.
2.	POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE
Kandidati za štipendije:
-	morajo biti državljani Republike Slovenije,
-	morajo imeti stalno prebivališče v Občini Domžale
-	morajo biti vpisani kot dijaki ali študenti za polni učni ali študijski čas,
-	ne smejo biti ob prvem vpisu v prvi letnik srednje šole starejši od 18 let ali ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo ali drugo stopnjo izobraževanja starejši od 26 let,
-	ne smejo biti zaposleni ali prejemati druge štipendije.
3.	OBRAZEC IN OBVEZNA DOKAZILA
Vsi kandidati morajo predložiti:
-	izpolnjen obrazec »Vloga za dodelitev štipendije«,
-	življenjepis,
-	dokazilo o vpisu v tekoče šolsko ali študijsko leto oziroma ustrezen prevod dokazila, v kolikor se kandidat izobražuje v državi članici Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije,
-	dokazilo o učnem ali študijskem uspehu preteklega šolskega ali študijskega leta oziroma ustrezen prevod dokazila, v kolikor se kandidat izobražuje v državi članici Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo nadarjenim dijakom in študentom, poleg navedenega obvezno priložijo še:
-	dokazila, s katerimi izkazujejo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih,
-	dokazila o vključevanju v delo društev ali drugih organizacij v občini Domžale v zadnjih dveh letih.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene študente, ki se izobražujejo v državah članicah Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije, poleg navedenega obvezno priložijo še:
-	ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v državah članicah Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji,
-	dokazila, s katerim kandidat izkazuje izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo socialno šibkim dijakom priložijo še:
-	veljavno dokončno odločbo pristojnega Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) o dodeljenem otroškem dodatku za kandidata za tekoče leto (s potrdilom o dokončnosti).
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo deficitarnih poklicev priložijo še:
-	dokazila o vključevanju v delo društev ali drugih organizacij v občini Domžale v zadnjih dveh letih.
4.	MERILA PRI PODELJEVANJU ŠTIPENDIJ:
A.	Štipendije nadarjenim dijakom in študentom
Štipendijo nadarjenim dijakom in študentom lahko prejmejo dijaki od vključno drugega letnika dalje s prav dobrim (povprečna ocena vseh številčno izraženih ocen preteklega šolskega leta je vsaj 4,00) ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, ter študenti od vključno drugega letnika dalje, ki imajo vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta (kot prvi letnik šteje le letnik po pridobljeni 2. ravni izobrazbe za dijake in letnik po pridobljeni 5. ravni izobrazbe za študente).
Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja.
B.	Štipendija za nadarjene študente, ki se izobražujejo v državah članicah Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije
Štipendija nadarjenim študentom za izobraževanje v državah članicah EU, z izjemo Republike Slovenije, se lahko dodeli kandidatu, ki je predhodno opravil najmanj dva (2) semestra oz. najmanj en (1) letnik izobraževanja in ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta oziroma zadnjih dveh (2) preteklih semestrov na ravni za katero kandidira.
Prednost pri izbiri ima kandidat z boljšim uspehom oz. kandidat, ki dosega izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja in ki izkaže, da se v državah članicah Evropske unije, z izjemo Republike Slovenije izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanja javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa.
C.	Štipendije socialno šibkim dijakom
Pri podeljevanju štipendij socialno šibkim dijakom se upošteva dijakov socialni položaj. Pogoj za pridobitev štipendije socialno šibkim dijakom je veljavna dokončna odločba pristojnega Centra za socialno delo o dodeljenem otroškem dodatku za dijaka, ki kandidira na javni razpis za podelitev štipendije socialno šibkim dijakom (v nadaljevanju: dokončna odločba CSD o dodeljenem otroškem dodatku). Štipendijo socialno šibkim dijakom lahko prejemajo dijaki dokler prejemajo otroški dodatek.
Socialni položaj se ugotavlja na podlagi priložene dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku in morebitnega priporočila pristojnega Centra za socialno delo (v nadaljevanju: priporočilo CSD).
Štipendijo socialno šibkim dijakom lahko pridobijo dijaki, pri katerih iz dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku izhaja, da je povprečni mesečni dohodek na osebo največ do 30% od neto povprečne plače in redno opravljajo šolske obveznosti, ne glede na uspeh.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko pristojni upravni organ upošteva tudi priporočilo pristojnega centra za socialno delo.
Prednost pri dodelitvi štipendije socialno šibkim imajo dijaki, ki predložijo priporočilo CSD. V primeru, da je priporočil CSD več, imajo prednost tisti dijaki, ki izhajajo iz družin, katerih socialni položaj, ki je razviden iz dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku, je slabši.
Č. Štipendije dijakom in študentom deficitarnih poklicev
Štipendijo deficitarnih poklicev lahko prejmejo dijaki od vključno drugega letnika dalje praviloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, ter študenti od vključno drugega letnika dalje, ki imajo praviloma vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta (kot prvi letnik šteje le letnik po pridobljeni 2. ravni izobrazbe za dijake in letnik po pridobljeni 5. ravni izobrazbe za študente).
Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno.
5.	PRIJAVE
Obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo priporočeno najkasneje do ponedeljka, 16. oktobra 2017, na naslov Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale ali oddajo osebno na vložišču Občine Domžale, soba 4.
Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko: Razpisi.
Pristojni upravni organ bo obravnaval popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z določili odloka. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 01 724 13 05.
Datum:	Občina Domžale
Številka: 1103-4/2017	župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM POZIVU - ENERGETSKA sanacija večstanovanjskih stavb
Občina Domžale obvešča vse upravnike in solastnike večstano-vanjskih ter poslovno-stanovanjskih stavb na območju občine, da je od 29. septembra 2017 na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, pod rubriko »razpisi/razno«, objavljen JAVNI POZIV: Energetska sanacija večstanovanjskih stavb.
Poziv je namenjen upravnikom oziroma lastnikom večstano-vanjskih stavb z območja občine Domžale, ki bi želeli ob pomoči Občine Domžale pridobiti tehnično dokumentacijo za celovito
energetsko sanacijo, izboljšanje podobe objektov in ureditev parterja njihovih objektov.
Na razpis se lahko prijavijo lastniki oziroma v njihovem imenu upravniki večstanovanjskih objektov, ki so starejši od 20 let. Rok za prijavo je od dneva objave do 26. oktobra 2017 do 12. ure. Podrobnejše informacije, pogoji prijave in dokumentacija so na razpolago na navedeni spletni strani.
Občina Domžale, Urad župana
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Kaj se dogaja
V primeru Magna so vsa prvorazredna okoljska združenja, Uma-notera, ZEG, Alpe Adria Green, Slovenski e-forum zatajila. So bila ustrahovana, prestrašena, kako drugače motivirana, ali je bila samo igra za ustvarjanje videza skrbi za okolje, ki daje državi legitimnost demokratične skupnosti, v kateri imajo vsi državljani možnost odločati o pomembnih stvareh? Jih je skrbelo, da za svoje delovanje ne bodo več deležna državnih dotacij?
Pri Magni je sporno to, da je oblast ponudila tujemu kapitalistu v pozidavo najboljša kmetijska zemljišča. Žalostno je, da so trije ministri, agronomi po izobrazbi, Majcnova, Počivalšek in Židan, ki bi prvi morali reči odločni ne takim ravnanjem, z buldožersko zagnanostjo podpirali uničevanje največjega naravnega bogastva, kmetijske zemlje in gozda. Manj pomembno je, ali so škodljive emisije v zrak, tla in vode večje ali manjše, bistveno je, da bomo za vedno izgubili 100 ha najboljših obdelovalnih površin.
V občini Domžale je z osnutkom občinskega prostorskega načrta namenjeno pozidavi 380 ha kmetijskih površin. Bo kdo od odgovornih v državi ukrepal in preprečil sprejetje špekulativno naravnanega prostorskega načrta? Ali je v tej državi še kaj zdrave pameti?
Jože Nemec, Domžale
Bazna postaja
Ob koncu leta 2013 je bila v neposredni bližini stanovanjskega bloka v središču Radomelj na zasebnem zemljišču postavljena bazna postaja družbe Telekom. Po nestrinjanju stanovalcev in peticiji staršev, ki imajo v bližnjem vrtcu nastanjene otroke, so stekle aktivnosti za premik antene na bolj oddaljeno lokacijo. Po štirih letih je prišlo do izgradnje nove, fiksne bazne postaje ob Kamniški Bistrici, ki je od stare oddaljena slabih sto metrov. Kljub dejstvu, da meritve obremenitev okolja s sevanji ne presegajo z zakoni določenih mejnih vrednosti, smo številni prebivalci zaskrbljeni. Verjamemo, da tovrstne naprave ne spadajo v bližino vrtcev, šol ali stanovanjskih objektov. Pričakovali smo tudi izboljšanje v estetskem smislu, saj so, resnici na ljubo, antene grde in kazijo podobo krajev. Žal je situacija še slabša. Stara antena je bila vidna na širšem območju Radomelj, novo pa je možno opaziti že iz Domžal. Bazne postaje so v glavnem locirane ob avtocestah, na hribih, na od prebivalcev bolj oddaljenih točkah, zato je toliko bolj nenavadno, da je občina pristala na postavitev v bližino hiš, šole in celo vrtca. Podobnih zgodb je bilo v Sloveniji že veliko in v večini primerov je Telekom uveljavil svoje interese. V Novem mestu so v skoraj enaki situaciji prebivalci s protesti dosegli le to, da je podjetje na oddajnik namestilo velikansko plastično smreko. Ni nujno, da je vse legalno tudi pametno, vse novo lepo in vse koristno tudi zdravo. Telekom se ob vsaki zaskrbljenosti ljudi naslanja na nedokazljivost škodljivosti neionizirajočih sevanj. Spomnimo se, kaj so pred desetletji govorili o azbestnih kritinah ali kajenju. Če (ko) bo nedvomno dokazano, da je bila ljudem narejena škoda, kdo bo prevzel odgovornost? Telekom za postavitev takšnih objektov potrebuje soglasje lokalne skupnosti. Mislil bi, da
MALI OGLASI	
Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. t: 040 608 421	Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Najboljše inštrukcije vseh predmetov v Domžalah. Jaka - Zoisov štipendist. t: 070 725 776	Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk ter akumulatorjev. t: 040 780 078
Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149	
	Odkup vozil od letnika 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816
	
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slammk@kd-doiTizale.si	
SIMfiX
DomZalc Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjimax-slo.com
flVTODEU - AVTOMEHANIKA - VULKflNIZERSTVO
LETNIK LVII I SEPTEMBER 20l7 I ŠTEVILKA 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I 39
Iv
križanka
gre za soglasje okolja, v katerem antena stoji, a o tem žal odločajo občinski uradniki. Vem, da so se nekateri predstavniki občine trudili in naredili veliko v smeri premika antene. Zdaj, ko je nova antena postavljena, pa nisem prepričan, če so storili dovolj.
David Beovič, Radomlje
Do kdaj še takšna sramota na domžalskem pokopališču?
Odprto pisno županu Občine Domžale Toniju Dragarju
Spoštovani gospod župan, že več kot 20 let se številni občani mesta Domžale in drugi obiskovalci, ki prihajajo na zadnje slovo od svojih sorodnikov, znancev in prijateljev na domžalsko pokopališče, sprašujejo, kako je mogoče, da so razmere pri poslovilnem objektu takšne, da so žalujoči in pogrebci izpostavljeni najhujšim vremenskim nepri-likam. Zadnja leta so poleti ob vedno hujši vročini razmere takšne, da zlasti starejši ljudje med pogrebom omedlevajo, duhovniki, praporščaki in drugi, ki skrbijo za dostojno slovo od umrlih, pa so še posebej izpostavljeni nenormalnim vremenskim pogojem. Pri zadnjem slovesu od naše prijateljice, znanke in sosede gospe Marice Majhenič pa je zelo močan naliv tako neusmiljeno do kože premočil žalujoče sorodnike, pogrebno osebje, praporščake in duhovnika, da so se po pogrebu name obrnili številni ogorčeni pogrebci z vprašanjem, zakaj Občina Domžale že več desetletij ne stori dobesedno ničesar za izboljšanje razmer, da bi se žalujoči lahko dostojno poslovili od pokojnih. Prosili so me, da vam v njihovem imenu zastavim vprašanje, zakaj Občina Domžale ne zagotovi vsaj osnovnih pogojev za kulturno in dostojno slovo od pokojnih. Osnovni problem je nadstrešek in verjetno tudi ustrezno tlakovana (ne asfaltirana) površina pred poslovilnim objektom. Znano je, da je bilo v zadnjih 20 letih organiziranih veliko očitno brezplodnih sestankov med predstavniki domžalskih KS in občinsko upravo, kakor tudi, da je občina naročila že več idejnih projektov. Rezultati teh 'prizadevanj' so vidni in jih občutimo na koži vsi, ki se pridemo poslovit od naših najbližjih na to pokopališče. Znano je tudi, da so nekateri občinski 'dvorni arhitekti' risali in predlagali občini megalomanske milijonske projekte z novim poslovilnim objektom, visokimi stebri brez nadstreška za pogrebce in pa 200 in več metrov dolg nov betonski nadhod nad železnico do cerkve na Goričici.
Toda vsi obiskovalci domžalskega poslovilnega objekta oziroma pogrebci potrebujemo samo skromen, ne predrag nadstrešek, urejen tlak in sanitarije za obstoječim poslovilnim objektom. Brez novega poslovilnega objekta bomo verjetno lahko že zdržali nadaljnjih 10 ali 20 let, čeprav seveda nekateri od nas že pod zemljo in nam bo res vseeno, ali bodo pogrebci še vedno do
kolen v vodi, vmes pa bodo marsikoga odpeljali na urgenco - ali pa kar v bližnjo vežico zaradi posledic vročinske kapi.
Seveda je, spoštovani gospod župan, lepo in pohvalno, da občina vsako leto asfaltira po nekaj sto metrov ceste v vsaki KS, gradi nove in nove brvi čez Kamniško Bistrico ali pa zgradi stalno prazno parkirno hišo. Zato pa seveda potem 'plavamo' na domžalskem pokopališču ali pa z mokrimi obkladki 'spravljamo k sebi' omedlele pogrebce. Zelo zanimivo je, da imajo vsa večja pokopališča v občini lepo urejene poslovilne objekte s primernimi nadstreški. Tudi to je prav in lepo, toda ostaja odprto vprašanje: zakaj si mesto Domžale tega ne zasluži in do kdaj bo to še 'zdržalo'. Zato vas, gospod župan, sprašujem v imenu velikega števila občanov mesta Domžale, ki so
pripravljeni takoj podpisati tudi ustrezno peticijo, do kdaj nameravate odpraviti sedanje sramotne in nekulturne razmere pri poslovilnem objektu na domžalskem pokopališču?
Prosim, pojasnite nam tudi, ali bi se morala občina za kaj takega zadolžiti in ali je občina to sposobna zagotoviti tudi brez tega. Seveda nas v zvezi s tem zanima tudi, ali je morda Občina Domžale prezadol-žena, pa si kaj takega morebiti sploh ne more privoščiti. Zagotavljam vam, da bodo občani mesta Domžale zelo zadovoljni, če jim boste odgovorili, da je Občina Domžale sposobna in pripravljena odpraviti to sramoto še do volitev naslednje leto jeseni. To jim bo zelo olajšalo odločanje o kandidatih za svetnike in župana.
Franci Gerbec
nagradna križanka 8
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 8-2017:
Andrej Mohar iz Doba (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018)
nagradna križanka
9
Cirila Klemen iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018)
Helena Juvan iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
KOŠARKAR NAJ BO
nagradna križanka 9
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2017/2018
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 16. 10. 2017, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
AVTOR:
SLAVNO
TANKA,
GREGA GQVATÂ mest0 MHTAR p™|S«a ARMENIJE
NEKDANJI FINSKI TEKAČ NA DOLGE PROGE, OLIMPUEC NURMI
srd. pevka manoj-
lovhS
koncertna dvorana
GERMA-NISTKA ŽGUR
GRŠKO-LATINSKI
IZRAZ ZA ZRAK
KITAJSKA PONEV ZA KUHANJE
TORKOVA PRILOGA ČASNIKA DELO
BOGATA-ŠINJA
JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA ASADA
SPOPAD
MED ŽIVALMI
PLAVALNI SLOG
ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA
slikar in grafik justin
AMERIŠKI JEZIKOSLOVEC CHOMSKY
ČEŠKA IGRALKA (ANNY)
ŽENSKA, KI DERE
NAJSTAR. ČLAN, DOYEN
STARA JAPONSKA PRESTOLNICA
VELIK AKVARIJ ZA MORSKE ŽIVALI
ŠPANSKA UTRDDA
AVSTRAL REŽISER LUHRMANN
VOJAŠKA STOPNJA
VZDEVEK
ALEŠA KERSNIKA
PEVKA ZABAVNE GLASBE, ČLANICA SKUPINE PEPEL IN KRI HABERL
MAJHNA	JAp0NSKI SSff
KRIŽANKE KRAVA >S PESŠPIC KOVEGlAPRSTANA
~~-—'	POD V SOBI
OBER
AMERIŠKI EKONOMIST (LAWRENCE)
VEČJA
SKUPINA VRTAČA LJUDSTEV POLJ. SM.
V GANI SKAKALNI __CENTER
MOJZESOV DRAT
NEKDANJI MADŽARSKI POLITIK (FERENC)
PREVLEKA TELESA
KINEMATOGRAF
DEL BESEDE
MESTU V ITALIJI, ZNANO PO PLEMIŠKI RODBINI
PEČENJE
KRALJEVIČ IZMAHAB-HARATE
STALNA ČLOVEŠKA NASELBINA
SREDSTVO, KI PREPREČUJE DELOVANJE STRUPA
TAJVANSKI FILMSKI REŽISER (ANG)
VETRNI JOPIČ S KAPUCO
ZAKOVICA JAPONSKI TENIŠKI IGRALEC NIŠIKORI
SLAVILNA PESEM, HVALNICA
PORTUGALSKI NOGOMETAŠ (CRISTIANO)
DEL KNJIGE
ZASTAREL IZRAZ ZA VRV
KEMUSKI ELEMENT (znak D
ZVITA DERAČICA V PREŽI-
HOVI JAMNICI
NADZEMNI DELI REPE
SEDMA ČRKA GRŠKE ADECEDE
POMOČ: ALKAZAR-španska utrdba, ANTIDOT-sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa, ESTE-po plemiški rodbini znano italijansko mesto, KONTA-večja vrtača, OCEANARLI-velik akvarij za morske živali, ODEON-koncertna dvorana, PEKA-pečenje
4o I slamnik
OKOLJE
ŠTEvILKA 9 I sEpTEMBER 2oi7 I LETNIK LvII
slamnik@kd-domzale.si
Vodni detektiv ima 20 let
V septembru je Galerija Domžale gostila retrospektivno razstavo ob 20-letnici Vodnega detektiva, izobraževalnega programa, ki že 20 let spodbuja osnovnošolsko mladino po vsej Sloveniji k raziskovanju voda in lokalnega okolja ter h kreativnemu razmišljanju o vodi in problemih, vezanih na vodo.
Okrogla obletnica je prilož-most, za pregled in zaključke o doseženih rezultatih ter razmišljamo o prihodnosti.
Kot krajinsko arhitektko, arhitektko in prostorsko planerko me je vedno zanimala fizična oblika oziroma fizična pojavnost v prostoru. Zakaj je neka oblika boljša ali lepša od druge, kako fizična oblika vpliva na naše počutje, občutenje in razmišljanje. Kmalu me je začela zanimati preprosta arhitektura in oblike, ki nastajajo kot človekov odtis v prostoru, v krajini, identiteta prostora, identiteta krajine. Zanimal me je odnos človeka do narave in kako se ta odraža v prostoru ter kako lahko vplivamo na pojavnost človeka v prostoru. Ugotavljala sem, da ta oblika bolj kot katera koli druga odraža stanje duha, ki pa se v vsej človeški zgodovini ni bistveno spremenil. Vedno je osvajalski. Vedno si je človek del narave vzel, si jo prilagodil in preoblikoval tako, da je ta označevala njegovo prisotnost v prostoru. Človek je vedno bil kreator svojega prostora in to bolj ali manj zavestno. Medtem ko ustvarjalce arhitekture zanima 'visoka umetnost', se v prostoru odvija kolektivna kreacija kot identiteta prostora, ki izraža stanje duha, odnos človeka do narave, stopnjo odtujenosti človeka od svojega bistva, narave.
Danes vsi govorimo o trajnostnem razvoju, o ustvarjanju boljšega življenja za nas vse, da pri tem ne smemo pozabiti narave, ki nam omogoča življenje. Kot kreatorji hiše oblačimo v zelenje, ker je
Otroci iz vrtca Črnuče so z vlakom obiskali Domžale ter se ustavili v Galeriji Domžale, kjer so si ogledali razstavo.
to modno, ker prihranimo pri energiji, ustvarjamo zeleno-modro infrastrukturo, ker nam koristijo njene storitve za rekreacijo in sprostitev, medtem ko zaradi naših posegov v prostor propadajo gozdovi, rastlinski in živalski sistemi, izgubljamo pitno vodo, sredi morja pa nastajajo nepredstavljivo veliki otoki odpadne plastike in morje, 'prajuha', iz katere je vzniknilo naše življenje, vsebuje vse več mikroplastike in drugih sintetičnih snovi - vse to nastaja kot naša kolektivna kreacija, kot odraz stanja duha naše civilizacije.
Oblika oziroma odtis na površini zemlje, ki ga ustvarja naša kolektivna zavest, je nepredstavljivo velik ter ne najbolj lep in harmoničen. Postali smo
močni kreatorji, ki se velikosti in veličine svoje moči ne zavedamo. Ali smo kot kreatorji svojega sveta sposobni preseči egoistične cilje in apokaliptične težnje zdajšnjega 'trajnostnega' razvoja?
Leta 1996 sem se začela ukvarjati z vodami in se kot arhitektka učiti od drugih strok o vodnih in na vodo vezanih naravnih sistemih. Ko sem to znanje poskušala prenašati nazaj v svojo stroko in sem na lastni koži doživljala fru-stracijo premagovanja vrzeli v razumevanju istega besedila, ki smo ga skupaj pripravljali 'vodarji' in 'prostorci', se je rodila ideja o Vodnem detektivu, o izobraževalnem programu med osnovnošolsko mladino, ki bo dolgoročno razširila celostno razumevanje voda, kar
počnem že 20 let. V vseh teh letih je pri vsakoletnem natečaju letno sodelovalo od 650 pa do 7000 otrok, od 40 do 200 mentorjev ter od 25 pa vse do 140 šol iz vse Slovenije. Lahko ocenimo, da se je programa v vseh teh letih udeležilo več kot 40.000 otrok, približno 250 mentorjev in okoli 190 šol. Med njimi pa je kar 13 šol, ki so dosegle vidne nagrade vsaj petkrat v teh 20 letih. Med njimi sta tudi OŠ Rodica in OŠ Roje.
V tem času smo osemkrat izvedli tridnevne seminarje za mentorje. Cilj seminarja je bil fragmentirano in po-predalčkano znanje medsebojno povezati in osmisliti v vsakdanjem življenju. Nenazadnje pa je projekt Vodni detektiv v letu 2001 dobil tudi mednarodno priznanje, in sicer Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V tem obdobju je nastalo tudi nekaj pravljic, poljudno-znanstvenih knjižic za otroke, priročnikov za mentorje in drugega gradiva, pri katerem smo sodelovali z različnimi raziskovalci in raziskovalnimi institucijami iz Ljubljane.
Od 2002. do 2008. smo na povabilo nizozemskega ministrstva za transport, javna dela in vodno gospodarstvo sodelovali na pilotnem projektu Viet-namsko-Nizozemskega sodelovanja pri pripravi Celovitega programa upravljanja z obalnim območjem province Hue z nalogo. Cilj naloge je bil pripraviti gradivo za učitelje, relevantno za problematiko območja province Hue, ki naj bi dolgoročno pripomoglo k zmanjšanju človeških žrtev, predvsem zaradi
plazov, poplav in kontaminirane pitne vode. Gradivo se je potem integriralo v program izobraževanja.
Letos smo pripravili retrospektivno razstavo, ki je nastala s podporo MOP in JP Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., iz Ljubljane ter drugih donatorjev in številnih prostovoljcev. Retrospektivna razstava prikazuje 20 različnih in še vedno aktualnih tem in vsaka zase je zaključena izobraževalna celota. V Galeriji Domžale je šlo v septembru že za četrto postavitev razstave, saj le-ta potuje po osnovnih šolah po Sloveniji. V Domžalah smo jo postavili ob podpori OŠ Venclja Perka v prostorih, ki nam jih je dal na razpolago Kulturni dom Franca Bernika.
Ob okrogli obletnici je prav, da se zahvalimo vsem sponzorjem in dona-torjem, ki so nas podpirali. To je predvsem naš partner, ministrstvo za okolje in prostor, in številni drugi, med katerimi naj omenim Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Hkrati pa naj se zahvalim vsem mentorjem, ki vsako leto animirajo številne mlade, in vsem prostovoljcem, ki požrtvovalno donira-jo svoj čas in delo za skupno dobro, saj brez vse te podpore projekt ne bi živel.
Da pa bo projekt živel tudi naprej, bodo že v oktobru, v Mesecu prostora, poskrbele delavnice Načrtovalske igre v poplavnem prostoru, ki jih bomo izvedli z učenci zadnje triade nekaterih domžalskih in ljubljanskih osnovnih šol.
mag. Marta Vahtar ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale
KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK?	ANTON KOMAT

UČNE URE ZGODOVINE
Zaton velesil se je vedno začel z notranjim razkrojem učinkovite samoorganizacije in kulturnim kolapsom družbe.
Vsi imperiji so padli od znotraj, vdori barbarov so bili le zadnji sunek v trhlo državno strukturo. Kar 400 let je bilo potrebnih, da se je iz ruševin antičnega sveta zgradila Evropa Karla Velikega. Podobnosti razpada rimskega imperija in stanja današnjega sveta so pretresljive. Brez takojšnjih radikalnih sprememb je propad Zahoda neizbežen. Ali smo zreli za nujne družbene spremembe ali nas bo reorganizirala katastrofa? Mnogo žrtev bo ob ekološkem zlomu in preživeli bodo morali organizirati družbo povsem znova, iz ostankov tistega, kar jim bo še ostalo.
Že v 3. stoletju se je Rimski imperij za las izognil propadu. Državljanske vojne, prvi vdori barbarov in hude epidemije bolezni (malarija, koze) so silno oslabili vojsko in načeli Pax Romana. Vse bolj so se kazali znaki hude ekonomske krize. Ko se je širjenje imperija ustavilo, se je ustavilo tudi plenjenje kolonij, davki in pritok suženjske delovne sile, hkrati se je zmanjševalo število rojstev (prebivalstvo je od 30 upadlo na 10 milijonov. Zato je bila država z razbohoteno birokracijo in številno armado prisiljena povečevati davke (od leta 324 do 364 so se davki podvojili) in z devalvacijami denarja sprožati inflacijo. Poplava brezvre-dnega denarja je postala neobvladljiv problem. Današnje tiskarne denarja ne delajo nič drugače. Množično so začele propadati male kmetije in vedno več zemlje je bilo neobdelane. Hrana se je silno podražila. Cene žit so bile v četrtem stoletju dvestokrat višje
kot v času principata. Vse več je bilo brezpravnih množic, ki so se kopičile v večjih mestih. Kot v današnjih slu-mih. Hitro je propadal srednji sloj prebivalstva, ki je zapuščalo mesta in se zaradi golega preživetja preseljevalo na podeželje. Po drugi strani se je razraščal razvrat elite, danes zgornjih pet odstotkov. Grabežljivi cesarji, senatorji in druge elite 5. stoletja so bili tako obsedeni z bogatenjem in oblastjo ter uživaštvom in razsipnostjo, da so uničili lastno kulturo in imperij. Tacit, predvsem pa Seneka, sta brezuspešno rohnela proti razkošju in dekadenci. Cene primerkom 'lepih umetnosti' so poletele v nebo, kot danes na borzah umetnin. Pretiravalo se je z dragocenim nakitom in zlatom. Orgije, požrtije in razvrat so bili na dnevnem redu.
Medtem je bila javnost omamljena s prividi panem et circenses (kruha in iger). Razvedrilo ima vedno neizmerni političen vpliv, to je rimska oblast učinkovito zlorabila. Junaki konjskih dirk, gledaliških predstav, predvsem pa gladiatorskih bojev so bili zvezdniki. Oblegale so jih oboževalke in želi so ogromne denarne nagrade. Podobnost z današnjimi zvezdniki športa in filma je na dlani. Gladiatorji so postali zasebna vojska, kot jo imajo danes tajne službe, korporacije in kriminalci. Izguba odgovornosti za državljanske dolžnosti ter obsedenost z zabavo in norostmi sta vodila v propad kulture, prevlado pohlepa, sebičnega in-dividualizma in nasilja. Hiter vzpon kristjanov je pretresel temelje rimske družbe. Tudi Neronova prevara s požarom Rima, ki jo je naprtil kristjanom,
ni porodila uspeha. Iskanje in umor grešnega kozla sta se spreobrnila v odločitev kristjanov za sveto mučeništvo. Vsaka podobnost z zdajšnjimi radikalnimi islamisti je zgolj naključna. Rim ni nadaljeval 'protiteroristične vojne', ampak je cesar Konstantin podelil krščanstvu status privilegirane religije, in dobičke Cerkve izvzel od plačevanja davkov. Zaradi pomanjkanja vojakov iz vrst svobodnih rimskih državljanov so novačili tuje, zlasti germanske plačance, ki so v zameno dobili zemljo. Vojska se je profesionalizirala. Poprej so bili vojaki državljani podvrženi železni vojaški disciplini, od zdaj so prevladovali plačanci. S tem je postala vprašljiva njihova zvestoba imperiju. Služili so tistemu, ki jih je več plačal. Vojaška disciplina plačancev je zelo upadla, Rimljani pa so ostali brez vsakih vojaških znanj in izkušenj. Danes večina Zahoda temelji na profesionalni vojski.
Gradnja limesa je potekala več stoletij, da bi utrjena meja ločevala Rim od barbarskih ozemelj. Presenetljiva je podobnost z zamislijo Schengen-ske meje. Barbari so okrog leta 400 prvič prebili limes s severa, danes skozi Schengensko mejo nemoteno prehajajo ljudje z juga. Zaradi klimatskih sprememb je v severnih predelih Evrope in Azije zaradi mraza zavladala strahotna lakota in pognala množice v emigracije proti jugu. Prvi so krenili Goti (Ostrogoti, Vizigoti), ki so prek Ukrajine prečkali Donavo in vdrli v Trakijo (evropski del Turčije) in Dacio (sedanja Romunija). Dne 31. decembra 406 je v celotni dolžini vse do izliva v morje poledenel Ren, sicer
U Brez takojšnjih radikalnih sprememb je propad Zahoda neizbežen. Podan je skrajni rok za ukrepanje, petnajst let! Ali nas bo reorganizirala katastrofa?
velika naravna ovira za množično preseljevanje ljudstev. Pot je bila odprta in 300.000 Germanov (Vandali) je lahko množično prečkalo zmrznjeno reko. Sledila so jim številna ljudstva. Že leta 410 so Vizigoti opusto-šili Rim, leta 439 so Vandali zasedli Španijo in Kartagino. Drugo smer so ubrali Franki, ki so zasedli Galijo in jo poimenovali Francija. Leta 476 je germanski poveljnik Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja. Sledil je strašen naval Hunov (Atila) v 5. stoletju in Avarov v 6. stoletju, ki je sovpadel s preseljevanjem Slovanov. To je poduk klimatskih sprememb, ki jim vedno sledijo vdori beguncev.
Ali prepoznate številne analogije z današnjim propadanjem Zahoda, tako EU kot ZDA? Imperij ZDA je zavladal na podlagi dveh svetovnih vojn in zatona SZ. Zdaj širi ustvarjalno destrukcijo in kaos, na ruševinah katerih raste moč globalnih korporacij, ki izrinjajo nacionalne države iz političnega dogajanja. Ne sesuva se samo imperij ZDA, ampak sesuva vse okrog
sebe, tudi EU, v upanju, da bo s tem podaljšal svoj obstoj.
Da bi družba vzdrževala razvoj, mora nenehno reševati probleme, ki se pojavljajo. Za reševanje problemov pa potrebuje dodatne naravne vire in energijo, ki povečujejo kompleksnost družbe. Opravka imamo s tipično obliko pozitivne povratne zveze, ko en pojav vse bolj pospešuje drugega. V tej spirali je posebna točka, v kateri se vsi dosegljivi viri in vsa razpoložljiva energija uporabijo zgolj za vzdrževanje obstoječega stanja. Imenuje se točka razcepa. V njej družba obtiči in postane izjemno nestabilna v vsaki točki samoorganizacije. Že majhen sunek od zunaj lahko podre njeno ureditev, da pride do zloma, do kolapsa. Potem se družba na novo samoorganizira na nižji stopnji kompleksnosti ali pa jo po svoje preuredijo barbari. Prav zato je zgodovina propada Rima tako poučna.
Marca 2014 je Goddard Space Flight Center pri NASA objavil neodvisno študijo, ki je bila objavljena v elitni reviji Elsevier Journal. Študija napoveduje neizogibni kolaps globalne industrijske civilizacije. Temeljna vzroka sta ropanje naravnih virov in nepravična delitev družbenega bogastva. Uporabili so novi transdisciplinarni model HANDY (Human and Nature Dynamical Model), ki je obravnaval vse velike probleme sveta: hrano in vodo, energijo, klimatske spremembe in populacijsko dinamiko. Brez takojšnjih radikalnih sprememb je propad Zahoda neizbežen. Podan je skrajni rok za ukrepanje, petnajst let! Ali nas bo reorganizirala katastrofa? □