NOVA SREDSTVA
"Usoda in bodočnost komunizma ležita v rokah Zapada ne pa Kremlja!"
(Dr. Toynhee)
Zadnji čas spet kaže nek nemir in iskanj e,kako hi se lotili komu= nizrna, kajti stari načini in sredstva so se izkazala brezuspešna,kar so nekateri bistri ljudje v naprej napovedovali. Na splošno se je Za = Pad preveč osredotočil na vojaško obrambo, pri tem pa je podcenjeval ID litično akcijo in domala zanemaril psihološko vojevanje. Toda prav tn= ko kot ni vojaško osvajanje edini način, s katerim komunizem doseza s\o je cilje, tako tudi ne sme biti zvolj vojaška obramba tisti edini no= ^in, s katerim se upiramo komunizmu in preprečujemo njegovo razširitev. Edino upanje naše zmage vendar ne leži v vojni, ki ni rešitev ampak le gotova pot v pogubo, temveč v tem, da dobimo bitko za človekovo dušo , za človekovo miselnost — na obeh straneh Železne zavese.
Naivno se nam zdi, še naprej žvečiti stara protikomunistična ge = sla, ki so v spremenjenih svetovnih prilikah že izgubila pravi okus ii privlačnost. Drži vendar, da z njimi samimi nismo dosegli kai prav posebnega.
Zato je treba^razmišljati več o praktičnih političnih in gospodar oko socialnih vprašanjih kot pa o ideoloških, kader imamo opravka bilo z neopredeljenimi narodi ali pa s komunističnimi režimi. Tudi'moramo sami pokazati več pobude in ne stalno reagirati na komunistično iniciativ?.
Ko se obračamo na ljudi onstran Zaveze, bodimo previdno, da jih ne odbijemo. Biti si moramo na jasnem,; da ni vse zlato,kar se sveti in da ni vse na zapadu absolutno popolno, na vzhodu po vse zanič. Taka uto Paganda se je-kruto maščevala, ko je prvi Sputnik 'zletel okoli Zemlie in prvi Lunik začel obkrožati Sonce. V zgodovini psihološkega vo^eva = nja bosta ta.dva satelita zaznamovana kot klasična primera najučinkovj tej se operacije, ki naj svetu dokaže 'superiornost nekega sistema.
Sprijazniti se moramo s tem, da bosta še dolgo .obstojala dva sves d^a socialna sistema, iz katerih bo neopredeljeni svet Azile in Airike črpal pozitivne in sebi odgovarjajoče lastnosti. IC0 rastejo no /e generacije, ki včerajšnjega reda poznale niso, bi zdrava pamet nam Kovala, naj Zapad ne stremi za tem,da doseže s silo povratek na gospo-darsk! ^socialni status qho' ante. Gotovo ni vse zaSič in ljudj?°ki s" ^ + ’ aamijodl?niDo, v kakšnem gospodarskem, sistemu hočejo *v?at0 n'\J ^a]?ad ra;)e stremi, da s praktičnimi potezami in ne z ideološkim razglabljanjem o ekonomsko-socinlnih teorijah pomaga ljudem onstran Zavese, da bodo lahko postopoma dosezali več svobode in več pravice. Ge pustimo ob stmni ideološke, gospodarsko-socialne t: ori j e,Id. oO sicer tako pri srcu in sveto nedotakljive komunističnim doktrinär -jem, obstoja možnost, da pod pri tiskom.lastne inteligenco ali pa množic rde-i režimi prično postopoma popuščati v političnem pogledu. Dovolj
SnUk+ 3in- nf)n dnli Mndžarska in ^oljska, kjer bi bil politični uspeh zagotovljen a gospodarsko-socialni sistem komaj načet, če bi "med
0d^0VQr^nli takratni situaciji. Na tem mestu smo že zapisali, dn je treba nesvobodnim narodom samim prepustiti, da izbere-jo čas in način akcije; z zapadne strani pa jim je trebr v nanrei na "lednnrodnerc torišSu zsKotoviti,dd bodo uspelih 3rano^osvoboditev aŽ nan
odi realiatiSnojä« od oavoboditvo od Rnajfk-I ae jo Vprna in slaba, vrsta zapadne reklame.	a nc
t £ Sl
Težko je že reči, koliko pridobivajo v zapadnih vladnih krogih na veljavi spoznanja, da je treba uporabljati nova sredstva. Gotovo je le( da to spoznanje počasi prodira tudi tja.
Nedavna poteza papeža Janeza,ki je odrekel priznanje poljski in l-tvanski begunski vladi, je sicer masikoga iznenadila, toda v bistvu je to samo nov korak v novo smer, dasi je zabolel prenekaterega katoličan na, ki je gledal na celo stvar z ozkega subjektivnega vidika.
Onstran Žalezne zavese je prišel glas od Aleksandra Cheishivilija» vidnega georgijske.ffa pisca (s Stalinovo, nagrado 1951.),ki je nedavno kot član neke sovjetske delegacije "izbral svobodo". Po njegovem mne = nju je treba delati na intelektualni izmenjavi idej ne pa na zadiranju vrat, ker je prepričan iz neposrednih izkušenj, da samo medsebojni sti ki "prispevajo k razumevanju med (obema) svetovoma". Pri tem ne smemo Pozabiti, da so n^ primer v Rusiji v teku štiridesetih let odrasli po= polnoma novi rodovi,ki so v mnogočem tako trdno prepričani v svoj prav in na svoje uspehe tako silno ponosni kot smo mi. Zato je politika izo lacije samo voda na mlin komunističnih režimov.
Na domačem trgu pa je pred kratkim rojena "Nova Hrvatska",ki jo v Pleet Streetu izdajajo sicer samohrvatsko toda nikakor ustc.ško usmerje ni vendar pa idejno sveži novi hrvatski bep-unci, prinesla nekaj zanirai vih misli, kar zadeva našo domovino. List je odločno zavrnil dosedanjo prakso nekaterih begunskih skupin,ki so pošiljale v domovino novim pri11 likam popolnoma nedorasle ilegalce? emigraciji Je priporočil,naj se čir® prej otrese iluzij,da nas doma komaj čakajo. V tako korumpiranem re= žimu kot je Titov,* nas samih prav gotovo ne potrebujejo, ker lahko za denar dobijo vse,kar hočejo: od revolverja do radio-postaje. Manjka ji® le denarja za take stvari, podobno kot v emigraciji primanjkuje učinko vite propagande v svetu za "našo stvar".
Zakaj sem partijec
Izvirna je tudi v istem listu objavljena izpoved nekega hrvatske= ga razumnika,ki pojasnjuje,zakaj je vstopil v komunistično partijo,da= si^ni komunist; s tem je indirektno odgovoril na vprašanje, ali naj bi veo Hrvatov vstopilo v Zvezo komunistov Jugoslavije:
'Nima smisla obtoževati druge za našo nesrečo in. za to,če se bo sedanje trpljenje podal jševalo.Mi sami,ki tu živimo in pasivno prenaša mo nepravdo in zločine, smo najbolj odgovorni. Zato jo edini izhod, da se odzoveš povabilu in sprejmeš člansko izkaznico ter - začneš rušiti partijo znotraj. Kadar pa se bo pojavil drugi Djilas, bomo šli za njim. Ker ni cene, s katero lahko plačaš svobodo,zato tudi ni opravičila in razloga,da bi izbirali sredstva.Poslužiti se je treba tema,kar imamo naj bo to komu všeč ali ne. Partija je itak že oslabijena,ker je izgna la kominformovce.Na njihovo mesto prihajamo mi, z nami p- tudi karieri sti in komolčarji. Zato ni greh,iti v partijo; to je zasluga . Nisem ko munist, sem pa član Zveze komunistov Jugoslavije. S tem pa imam večjo možnost pomagati našim ljudem, narodu,da bo prišel do svobode s čim m.^ žrtvami, kot pa če stojim izven partije.
Z gornjimi se morete strinjati ali ne, toda eno kot drugo kaže,da je treba iskati in najti nova sredstva, kako se spoprijeti s komuni = zrnom, kajti na svetovni fronti stare metode niso bile uspešne.
PROPAGANDA ALI KAJ 2
Čeprav je Lidija Šentjurc rekla v zvezni skupščini,da zakon o na= cionalizaciji stanovanjskih zgradb in stavbenih parcel ne nore nikogar presenetiti, se nam le zdi nekam čuden vsaj od daleč. Skupščina ga je sprejela na božični seji skupaj s proračunom in zakonom o minimalnih osebnih prejemkih. Ce si slednjega lahko razlagamo kot izroz titovski' navade, da se spuščajo v gospodarske probleme,ki jih ne obvladajo prav dobro, s precejšnjim formalizmom, ima zakoj o nacionalizaciji nekam zn starel prizvok.Kdaj že so titovci razlastili kapitaliste in uvedli druž beno lastnino nad vsem, kar je bilo količkaj vredno.
Celo Lidija Šentjurc je priznala, da zakon nima tolikšnega jrospo darskega pomena, a da je zato toliko bolj pomemben a 3tališča ifpolnje vanja sistema socialističnih družbenih odnosov. Pa se le moramo vpra -šati, ali so titovci res vse do danes trpeli "kapitalistične" odnose v stanovanjih? Lidija pravi, da ne, in radi ji verjamemo. Tudi v bodoče bosta največ dve stanovanji še ostali v zasebninlasti. Tukaj pač ne bo velike razlike s prejšnjim stanjem. 'Zakaj je bil zakon potreben?
Vsiljujeta se nam dve razlagi. Prva je ta, da se obrtniki bogate navzlic vsemu prizadevanju oblasti in da so si morda zaceli zidati bi= še, ki bi jim zaradi pomanjkanja stanovanj nosile lepe denarce. Statistik o tem vprašanju ne bomo zasledili in bo ostalo zato Pač nepotrjeno. Druga razlaga je, ., da je imel zakon propaganden značaj. Tako na zapri du kot na vzhodu naj bi pokazal, da/ le še: gradimo socializem,ki jub vsemu obrekovanju socialističnih bratov in vsej protijugoslovanski gonji. V ta nameri si titovci niso pomišljali bremeniti državne uprave še z- enim zakonom, ki bo v naj slab šem primeru skrčil gradnjo stanovanj, \ najboljšem pa pustil stvari na starem mestu.
PROF, JOVANOVIČ	'
Naš list je bil decembra že v tisku,ko smo zvedeli,da je V Londo= nu umrl star skoro devetdeset let profesor Slobodan Jovanovič,biväi predsednik begunske vlade in kasnejši predsednik Jugosl.narodnega odbor
Med Srbi,pa tudi v svetu, je užival velik ugled kot, zgodovinar ir. pravnik, kot sociolog in politični pisec, kor je tudi gotovo precej pji pomoglo, da je postal podpredsednik vlade 27.marca 1941, čeprav se je vse življenje otepal,da bi	bil kot	znanstvenik vključen v	politiko.
Kasneje se je pokazalo, da	je bila	izbira	Ponesrečena, ko	je nasledil
kot.premier generala Simoviča, ker enostavno ni bil politično in teh nično dorasel vlogi, ki jo je izredna doba zahtevala od predsednika b; gunske vlade. Čeprav jf .tjil gobovo ena,-redkih; oseb,ki je bil v stanju združiti okoli s obe'vse srbske politične stranke, so vendar nasprots tvo v vladi naraščala iz dneva v dan, slabšal se je pa tudi politični ugled ih vpliv vlade, na tujino.
'.. Pokojnik je bil nekaj časa rektor beograjske univerze in. predse h nik Srbske kralj.akademije znanosti in umetnosti, član raznih Akademi in. častni doktor beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze. Nj&f c znanstvena, dela so bila do	1.1940.	zbrana	in objavljena v	sedemnajs 1 .lu
knjigah. In zaradi tega. znanstvenega dela	zasluži pokojni	Slobodan d -
vanovič, da se ga bo srbski narod še dolgo spominjal.
MRTVI IN ŽIVI
V lepem;spominskem članku o pokojnem dr.Alojzi ju Kuharju se je njegov prijatelj g.dr.Krek dotaknil tudi dobe v teku drugo svetovne wf ne,ko je prišlo do nesoglasij med njim (v Rimu)., ms gr .Gabrovškom ( v NevKTorku) in dr.Kuharjem v Londonu. Povzročili so jih znani dr.Kuhar • jevi govori, na londonskem radiu,ko je obsojal domobranstvo in pozival nh sodelovanje s partizani, dočim sta dr.Krek in magr.Gabrovšek stola na stališču, da ni sodelpv.ajijn: s komunisti. "Govori so imeli ponekod težke posledice.Bilo je tedaj strašno hudo," je zapisal dr.Krek.
Prav to je vzpodbudilo urednika "Slovenske države",da je dr.Kreki zameril, ko je pisal'slabo o pokojniku, češ da so že stari Rimljani smatrali, da se o mrtvih ne sme drugega govoriti kot dobro: "De mortu. i nihil nisi bone". Slovenska država je bila mnenja,da je dr. Alojzij Kuhar mrtev in da ga torej nihče ne more vprašati, ali je tedaj 'tako govoril na lastno roko ali pa po naročilu.koga drugega. Zato da naj b dr.Krek raje molčal.
Mi se s takšnim mnenjem ne strinjamo. Ne glede na to, kakšne obi čaje so pred dva tisoč leti imeli stari Rimljani, smatramo, da mora b ti vsakemu javnemu delavcu jasno s tistim trenutkom, ko vstopi v j av -no življenje, da bo zc svoja dejanja in opustitve odgovarjal javnosti Ako se tega načela ne bi držali, potem je sploh vsaka, vzgoja in zgod vinska raziskava nemogoča. Prepričani smo,:da se g.dr.Krek sam dobre
zaveda, da bo po svoji smrti prav tako deležen analitičnih obdelav svojega javnega delovanja kot jih je pokojni dr.Kuhar. In niti najmanj ne bomo presenečeni, če bomo tedaj brali v "Slovenski državi",oe bo še izhajala, da je bil dr.Krek včasih mnenja, da ni sodelovanja s komuni= sti, včasih pa se je skupaj z drugimi slovenskimi politiki izjavljal, da je pripravljen stopiti v razgovore s Komunistično partijo Slovenije, - kar mu zdaj "Slovenska država" kliče v spomin.
Poleg tega Pa je dr.Krekovo obvestilo o dr.Kuharjevi nameri,"da bi (z govori,op.) rešil življenja domobrancev", točna, ker jo to ven= dar sam pokojnik obrazložil in pojasnil marsikateremu Slovencu v Angli ji. Zapisali smo že zadnjič, da ni razloga, da mu ne bi verjeli.
VEDNO VIŠE
Z veseljem smo zvedeli, da je bil bivši guverner države Ohio in sedanji senator g.Frank Lausche izvoljen za člana senatnega Odbora za zunanjo politiko. V ameriškem Parlamentarnem sistemu igrajo različni odbori zelo pomembno vlogo. Tako dejansko ta odbor za zunanje zadeve v nekem pogledu dirigira zunanjo politiko Združenih držav. Iz tega vi= diko je torej izvolitev našega rojaka pomembna, zanj osebno pa goto= vo priznanje njegovim sposobnostim, ki jih je tolikokrat pokazal v dol g.i dobi svojega javnega udejstvovanja.
v Ni pa primerno, da bi si Slovenci zaradi tega delali kake utvare, češ da bo g.Laus ehe zdaj.gotovo branil našo protikomunistično stvar pred Senatom. On je ameriški državljan,pa je zato po naravi in po zn= konu dolžan v prvi vrsti gledati na ameriške koristi. Vendar pa smo prepričani, da ni pozabil svojih slovenskih staršev in njihove domovi= ne in da si bo prizadeval skrbeti, da našemu narodu ne bi bila storj e na kakršnokoli krivica, kadar se bo odločalo o naših življenjskih vpra= šanjih.	v
HABSBURŠKI REPUBLIKANEC
Po vsej ver j etnos ti bo dr.Otto von Habsburg - Oton Habsburški,kot ga običajno poznamo, dobil dovoljenje, da se naseli v .Avstriji. Zvezni kancler dr.Raabmu je sicer pis-1, da morata biti najprej izpolnjena dva pogoja m sicer,^da se odpove prestolu in da izjavi svojo lojalnost .o^avstrijske republike. Oboje se sicer ne zdi posebno važno,kajti zad nji cesar Karel se je odpovedal prestolu - ki zdaj že štirideset let ne obstoja več - zase in za svoje potomce. V članku "Štirideset let avstrijske republike", pa se je Oton izrekel za republiško obliko.Toda kljub temu je ^asno dvoje: v vprašanju so njegova Posestva,ki so mu bi la vrnjena za časa S chus chniggove vlade, (1934-38), a mu jih je Hitler znova. vzel. Nekaj je sicer dobil nazaj po 1945.letu, toda vsega ne. Nobenega dvoma tudi ni, da bo repatriant politično aktiven,česar mu zakon ne more preprečiti. Zaenkrat krožijo govorice, da bo prevzel neko lektorsko mesto na dunajski univerzi. Bolj ambiciozni pa trdijo da je povratek samo uvertura v kasnejšo kampanjo, da naj bi dr ottn ’ von Habsburg kandidiral za predsednika avstrijske republike, kadar bo do volitev spet prišlo.	7
VOLIVCI BREZ POSLANCEV
v Komentarji v emigrantskem tisku glede zadnjih francoskih volitev kažejo,kako površno presojajo položaj. Zdi se nam, da ni na mostu vese Ije ampak prej zaskrbljenost nad dejstvom, da je ena Petina frnacoskih volivcev,ki so volili komuniste, 'zastopana v parlamentu z eno šestinšti ndesetino posl an cev .Naj že bo komunističnih poslancev res samo deset dejstvo še vedno ostane,kljub volilnemu redu,da stoji zo njimi skoro ’
3tiri milijone državljanov. Ker je tudi preko socialistov delavski raz red^zelo šibko zastopan, se je bati, da se utegnejo komunisti rale Po= sluzevati podtalnih,neparlamentarnih metod, ko že nič ne pomenijo v pretežno skrajno desnem parlamentu. Res, morda utegne državo" reševati osebnost novega prezidenta. Toda on ne bo večno živel.
UREDNIŠTVO
NAS NASLOV:	BM/TRIGLAV, LONDON W.C.I.
'btev.256.____________________KLIC TRIGLAVA__________________Stran 5.
POZABLJENI JUNAKI
Sredi svetovnega hrupa* med signali zemeljskih satelitov ter v splošni apatiji slovenske emigracije nas je obiskala in spet utonila v -'eonost ISoObletnica septemberskih dogodkov leta devetnajst sto triinštiridesetega.. Po preteku tolikih let nam zmeda tistih dni postaja še bolj jasna, tragedija še bolj tragična
Stvar zgodovinarjev in vojaških strokovnjakov je, da preuče dejstva ter jih ločijo od navadnih-mnenj; da preuče vojaške korake v luči stvarnih možnosti, brez čustvenih primesi* Rad pa bi v svojem današnjem razmišljanju ugotovil neko drugo, žalostno dejstvo* Medtem, ko je emigracija še nekako izkazala svoje spoštovanje do borcev na Turjaku, je popolnoma ali pa skoraj popolnoma pozabila na junake na Grčaricah* Mislim, da se jih ni spomnil niti en slovenski emigrantski časopis - tudi Klic Triglava ne'~
- s posebnim člankom* Na prpslavatuip v...čJLa^kih, se jih je omenilo le mimogrede v.zvbzi s kočevskimi 'zVpori odr-am' so bili tudi junaki iz Grča-i'i.Co.o1' tako nekako smo po petnajstih letih odpravili spomin ljudi, ki so s svojo krvjo dokazali, da gesla, ki so jim sledili, niso bila prazne besede J
Nobena skrivnost ni, da se Grčaric drži nekaka stigma, pro-klotstvo, pečat ‘'liberalizma11« Od vsega početka so se fantje v odredu zavedali, da jih nekateri krogi gledajo postrani vsted dejstva, da je večina is: :od njih izšla.iz vrst Sokola* (Eno samo ljubljansko društvo je imelo na Grčaricah starosto, podstarosto, načelnika in pot članov'.). V emigraciji tor med nekaterimi izseljenskimi krogi se je razpasla navada, da svoje ‘'protikomunistično prepričanje1' izpove in potrdi z napadom na slovenski ''liberalizem'1 in na Sokola posebej* In vendar so dejstva popolnoma drugačna: vsi vidni predstavniki slovenskih ''napredjakov'1 in Sokola posebej, so v.v: Čas revolucije stali odločno na protikomunistični strani, fantje ^ na. v aricah so to svoje prepričanje plačali z življenji*' Pod komunističnimi streli v Mozlju je padla praktično vsa sokolska ali če hočete 'liberalna'1 ml da inteligenca ter je z njo umrl slovenski liberalizem in slovensko sokolstvo*	„	^
Drug očitek, ki je padal na grcariski oclred, pa kasneje tudi
na takozvano drugo ilegalo v letih 44-45, je številčna,-nepomembnost in odtod nesposobnost za borbo» Vprašanje organiziranja slovenske nacionalistične ilegale v letih 41 - 45 je še vse preveč bolečo in delikatno., da bi se moglo o njem razpravljati na javni tribuni; oglejmo si samo partizansko rodeči jo na ta pojav ter s tega stališča sodimo o pomembnosti ali nepomombno-:ti teh odredov* Partizanski komisar Ivo Pirkovič - tort je ujetnikom v Ko~ vju izjavil: ''Nam je bolj nevaren en četnik kot deset legijonarjev, ker nam politično škoduje'” S temi besedami je Pirkovič jasno pokazal,kaj jo lila glavna naloga slovenske ilegale ter da je ta bila - za protikomunisti-čni tabor - nujno potrebna» Jasno je, da je bila borba proti komunizmu na naših tleh možna edino na način, kot je bila izpeljana- z legalnimi oddelki - ako bi naj sploh imela kakšen uspeh» Toda ljudem, ki so imeli v mislih tudi povojni svet, je bilo že tedaj jasno, da takih legalnih oddelkov no bo lahko opravičiti pred svetovnim javnim mnenjem (Vetrinj je pač naj-bridkejši. dokaz temu) ter da so zato potrebni tudi ilegalni oddelki,ki bi v danem tronutku sprejeli breme politično argumentacije* To ni bil nikak politični manever, da so ugrabi oblast(temveč gola nujnost, ki bi jo dogodki opravičili, ako ne bi prišlo do nesrečno Jaltsko konference, po kateri je bilo vse izgubljeno'»
Kočevski proces sam, na katerem jo bila med obtoženci večina članov grčariškega odreda, dokazuje, da j e partizansko vodävo čutilo potrebo, da proti tem ljudem uprizori nekako pravno komedijo, da njihov umor čred zgodovino” opraviči, dočim so večino Turjačanov enostavno poklali.
Tragedija fantov z Grčaric, tistih, ki so bili obsojeni na Procesu in drugifi, manj pomembnih, ki so jih sodili na ''rednem sodišču”,pa 2g jo z njihovo smrtjo pravzaprav šolo pričela. Ljubljana je obnemela, ker j g do tedaj še prevladovalo neko jalovo upanje, da bo le prišlo do sporazuma med partizani in četniki; v sokolskih vrstah so so v tistih dnoh dokončno ločili duhovi; vso kar ni bilo obsolutno izgrajeno, jo šlo v OF* Politični prvaki so poslali svoj protest v London, a jugoslovanska vlada jo ta protest enostavno zatajila» Ako naj verjamemo partizanskemu zapisniku kočevskega procesa, jo kapetan Marjan Sterniša izjavil, da spada na zatožno klop tudi vsa jugoslovanska vlada v begunstvu»
Tu se zdaj dotikamo drugega vprašanja, ki je igraio veiiko vlogo v tragediji Grčaric in Turjaka ter dve leti nato - Vetrtnja. O delovanju jugoslovanske vlade v zamejstvu - in njenega slovenskega dela - je bilo že veliko napisanega in mnogo ugibanega. Postavljajo se vprašanja, odkod so prihajala gesla in izjave, da je zunaj 'Vse v redu11, dsrlondon ''pravilno informiran11, da je invazija na Balkan gotova stvar, da čaka umikajočo se glavnino slovenskih in srbskih četnikov v Italiji 1,45 pri Vidmu general Peter Živkovič z Jugoslovansko armijo, ki bo nato osvobodila Slovenijo in Jugoslavijo. Ali so bile vse gornje izjave plod domišljije domačih demagogov, ali so bila to navodila londonske vlade, ali pa je bilo gornje nekak tragičen knglomerat enega in drugega? Ljudje, ki bi vedeli o tem kaj povedati, molče; ostanejo samo ugibanja in žalostna zavest, da se je iz tega vsega rodilo naj večj e gorje, kar jih je slovenska zemlja poznala.
Lahko pa vsaj delno osvetlimo in preiščemo kaj se je dogajalo v Londonu v tistih dneh in kako je jugoslovanska vlada in njeni slovenski člani, skrbela za ‘'pravilno informiranje11 Londona in svetovne javnosti. V knjižici z naslovom: YUG03LAY DOCUMENTS No.3 - The Yugoslav Italian Fronti-er, published by the Yugoslav Government Information Department, 63, Kingston House, London, v letu 1943 najdemo nekaj drobcev, ki pa vsekakor močno sugerirajo glavno linijo, po kateri se je to ‘'informiranje''' vršilo. Knjižica, ki ji je uvod napisal John Parker, N.P., vsebuje v glavnem argumente za slovenski značaj Trsta in Primorsko tor seveda zagovarja priključitev tega ozemlja matični državi Jugoslaviji, V poglavju z naslovom: The porsecution of Slovenes during the present war, je navedena vrsta italijanskih okrutnosti za časa okupacije. Kar človeka preseneti je dejstvo, da ni nikjer nitizbesedico omenjeno delovanje OF, ki je večino represalij izzvala s svojim norim početjem. Krono vsega tega 'informiranja1', pa predstavlja trditev, da so dr.Ehrlicha ubili - Italijani,
Na strani 40 beremo, da so Italijani (datum ni naveden) aretirali 48 slovenskih ddklet iz najuglednejših ljubljanskih družin, j ih v kasarnah posilili ter nato razrezali prša z britvicami. Kot posledica tega dejanja, je prišlo do bojev pred kasarno (fighting in front of barracks) in ustreljeno je bilo 14 talcev» Mislim, da je ta incident novost za vsa-kc;ga Ljubi j anč ana»
V naslednjih poglavjih so opisano famozne blokade in navedeno dejstvo, da so bili konfiscirani vsi bicikli (kar ne odgovarja resnici, a je važno pri branju naslednjih odstavkov) Sledi odstavek na strani 41: ■'Osebna varnost celo miroljubnih državljanov je izginila. V Ljubljani na orimer sta bila univ,profesor in študent ubita ob devetih zjutraj na cesti od gotovih ljudi, ki so prišli in pobegnili na kolosih, Ker je bilo mesto obdano z žično ograjo in vsa dvokolesa, pripadajoča slovenskemu prebivalstvu, zaplenjena, je pripadnost morilcev očividna, , , Toda nihče ni poskušal odkriti njihove identitetePrebivalstvo to niti ni pričakovalo od oblasti, da bi to storile, ker so vedeli, da je gnusno dejanje samo del italijanske politike ' pomirj evanj a5,
Tako je bila strahopetno zamolčana borba slovenskega naroda proti komunizmu ter ves komunistični teror'. Ni si mogočo misliti, da bi bilo poročilo v gornji obliki poslano iz Ljubljane; odgovornost za tako ''informacijo*' svetovne javnosti pada na jugoslovanske in slovenske cenzorje v Londonu,
Brošura prav tako junaško zamolči vlogo, ki so jo partizani i' rali pri italijanskem masakru na Vrhovcih pri Ljubljani, kjer je bilo seči, mnajst ljudi zverinsko pomorjenih, ker so partizani ustrelili dva kara-binerja. Šele v citiranem pismu škofa Srebrniča s Krka kardinalu Maglione v Vatikan, beremo, da so Italijani izvajali svoje represalije nad civilnim prebivalstvom, mesto, da bi poiskali resnično krivce v gozdovih» A to poslednje pismo^so seveda nanašajna hrvatsko ozemlje.
Če je bila torej 'svetovna javnost tako površno - da ne rabim ostrejšega izraza - informirana, ali so moremo potem čuditi, da smo doživeli tiste strašne majske dni leta 1945? Ko so^tako spominjamo tistih naših sovrstnikov, ki so padli leta 1943. in ko že vstaja zora obletnice še strahotnej še tragedijo 1945, nam je lahko najtežja zavest, da so borci in turoji z Grčaric in Turjaka ter mučenci iz Vetrinja dali svoja življenja za stvar, ki so jo ''narodni voditelji'1 že vnaprej zapravili.
P.B,
Štev.. 236 .________________KLIC TRIGLAVA______________ Strnn 7.
" NAMESTO OBLETNICE
Ob izteku 1958» leta je bilo deset let» Spomin je šel mimo kot hladna senca rdečega nasilnika, ki je tiste dni zapisoval dvomljive zmage pod svoj evangelij» In "premaganci11 na drugi strani so krepkeje kot prej zaznamovali porast teže na svoji strani ideološke tehtnice, ki z neusmiljeno točnostjo meri človeške vrednote v časovnem utripanju, ki nas usmerja v enoten cilj»
Posezimo še globlje V preteklost in se spomnimo zmagoslavja, zaveznikov; nič zato, če je Evropa usodno razdeljena, saj je Amerika nedotaknjena v polni ekonomski moči» Tu sta Jalta in Potsdam - dva svetla simbola človeških zmot» Fa dva dela presekana Evropa se pod belo zvezdo na za-.pridu otresa grozot in s polnimi pljuči vdihava svobodo, dočim je vzhodna omenela v krvavem odsvitu rdeče» Sedaj' smo srečni, da je vsega konec» Res, vsega, tudi svobode, za katero je tekla kri Kdo bi se, upehan, upiral,kdo tipal.v bodočnost»».Zavezniki so si zmagoslavno napivali, medtem ko so rdeči klavci v vzhodni Evropi mirno poslovali dalje» »
Tako je bilo domenjeno - med "velikimi"! Kdo bi tedaj verjel» Miti ne general Mihailovič, ki se je šele sedaj odločil iti s svojo armado v Bosno, tri leta.prepozno, niti ne Faveličevi obešenjaki, ki so v smrtnih krčih še mesarili vse dosegljive in goloroke Jugoslovane, niti ne armada do zob oborožene slovenske mladine, ki se je nebogljeno dala razorožiti zaveznikom in izročiti Titovim klavcem /morda bi se moglo očitati takratnim slovenskim predstavnikom v emigrantski vladi, da niso tega zločina preprečili, čeprav so bili o tem obveščeni/. In končno, da ne naštevam dalje,neskončno idejno izgubljena in politično nesposobna jugoslovanska vlada . v emigracijl,■ki se je s svojo zadnjo proklamacijo skozi kraljeva usta na jugoslovanske narode obsodila na politično smrt» Dokončno!
•Vse te.nepojmljive neumnosti, ki so se s svojimi posledicami močno približale pojmu političnega zločina, so dejstvovale vzporedno z inkvizitorsko besnostjo jugo sl o komuni stov, ki so s polnomočji zaveznikov in podprti s tem kraljevim pozivom, zagospodarili državi. Nihče ni temu verjel, ker nihče ni hotel verjeti, četudi je bila stvarnost tu pred^očmi, resnična in otipljiva, se je vendarle še močno verovalo v čudež» šele streli, ki so hladno poželi Mihailoviča in njegove, Rupnika z domoljubi itd»so dokončno zadušili v narodih vso vero v tisto, za katere so stali vsa dolga lota vojne v prvih vrstah»
Narodi so prisluhnili Sebi, Iz preteklih preizkušenj se je izvilo spoznanje tako silovito, kot da je samo čakalo prilike, da se z vso ostrostjo in nujnostjo postavi v kolektivno zavest človeka kot gonilna sila nove ustvarjalnosti» Ta preobrazba je bila tako elementarna, da bi se jo ne moglo oceniti z običajnimi merili zgodovinarja, ampak bi terjala a-ualttični študij občestva na usodni zgodovinski prekrotnici» Tiste dni jo bil na smrt obsojen tisti spaček vse pretekle jugoslov»politike, ki ni bit nikdar resnična oznaka narodnih teženj, pač pa zgolj podoba žalostnega bojišča, na katerem so lomiii kopja, ideološki in politični tribuni v imenu absolutističnega kraljestva, ‘Kar jih je po več kot dvajsetih letih ostalo nepohojenih in neugnanih,.so se umaknili viharju pod varno okrilje novih skrbnikov in tutorjev, kj er'SOi nadal j’evali medsebojno mesarjenje poiitičnih 3ljpcev in ga brezupno nadaljujejo» V čigavem imenu?
Ni čudno torej, da je vsa ta pestra družba lasajočih" se tribunov povsem spregledala totalno preobrazbo v duševnosti jugoslov.narodov, bajti tudi komunistična oblast ni stopila v njih zavest kot prijatelj ali" osvoboditelj, ampak kot nekdo, ki je vso vojno pomagal okupatorju slabiti t arode fizično, politično in idejno, da bi se j ih končno brez odpora polastil» Grozljiva slika vso našo politično preteklosti jo biia s tem popolna.
Podoba je bila, da so sc skozi rano narodnega telesa izcedilo vs) strasti, ki so se vsa lota pred vojno in med njo umetno razpihovale» V zlovešči senci Ozne jo Slovenija onemela» Ognjenik sc jo navidezno umiril» vrpuščen od vsega sveta je začel narod govoriti v nemem jeziku. Iz obupa jo začel kliti uporniški duh in oblikovati novo misclnosg, osvobojeno preteklosti in kaljeno v neogibni stvarnosti.
Daleč od vsakega vpliva od zunaj j6 hotela slovenska mladina odločno spregovoriti» Nujno jo bilo treba najti način, kako povezati mi sil In hotenja poedinca v enoten občestveni Jezik, ki- bi poživil duha» Po nujnosti iste usode, po sledi istih potreb in dolžnosti, so so našli mladi
Štev.236«
ljudje različnih svetovnih nazorov na Istem torišču z Istim programomjmla-dl pripadniki nacionalne skupine;, bivši ''Tomčcvl mladci 'S nekdanji aktlvcl fantovskih odsekov In doslej neopredeljeni’ za široko demokracijo svobodne-rr a j samoodločujočega naroda skupno z ostalimi jugoslov. narodi v močni evropski skupnosti.
Medtem ko so radijsko postajo zaveznikov prikrojevale svoja politlčno-propagandna poročila svojim trenutnim političnim potrebam In ko je celotna naša politična emigracija brezmočno otepalavvetru zavezniške politiko ob materljalnl In moralni podpori Titovi diktaturi, sc je pojavil v slovenskih domovih, po uradih In tovarnah skromni listič ‘'Slovenski demokrat''o
To j e bilo pomladi 1946 leta, v dobi najhujšega divjanja rdečo Ö'oke, kl je skušala, z adušl tl klic po 'svobodi - glas narodnega genij a,ki je preroško vstal na političnih In Ideoloških razvalinah ter pognal miselnost občestva v širša obzorja sveta. Kako majhna In brezpomembna■j c na mah Izglodala stara politična šara, kako lažna todobna oblast, zato pa vera v bodočnost globlja In želja po ohranitvi sllnejša. V danih pogojih ni bilo mogoče kaj več storiti* Ig tiho In-vztrajno bogatiti setev In širiti plođiv.' tla, ki so vso bolj odpirala svoje okrilje, za varnost poodlnca In skupino, ki jo brezhibno delovala. Da bi ostala sleherna sled za avtorji In Izdajatelji skrita 1 očem tajne policije, je vodstvo razmnoževalo list v Za-grebu, ga s kurirji razpečevalo po deželi In mestih tor sc od časa do časa posluževalo tudi pošte.
Napačna bi bila trditev, da j o ''Slovenski-demokrat'' proglasil neko novo Idejo. Osnovni njegov namen je bil, da preko njega spregovori narod sam. Silnice njegovih elementarnih zahtev so začelo klesati v tok zgodovine veliko začetnice novega družbenega reda v bodočnosti, mimo Istočasne stvarnosti, v kateri dejansko ne sodeluje, temveč so le mehanično prilagaja Iz dneva v dan za vsakdanji kruh, medtem ko je na drugi strani življenje -duha, ki žubori v globinah In ga ohranja v njegovem prečiščenem bistvu. Iz semen jo pognala mladika, ki z vsakim dnem rase višje In sllnojše. Jo to povsem novo življenje naroda, ki čaka samo dneva, ko bo svetu odkril svoj resnični obraz.
Ob koncu leta 1948. je ''Slovenski demokrat'' prenehal Izhajati* Tor anj kanj e papirja In usihajoči denarni viri so pospešili umik. Poleg tega je bilo nadzorstvo. ‘'sumij Ivih’1 po Ozni tako dosledno, da so bili premiki posameznikov nemogoči. Ko je še s strani Hrvatov pretila nevarnost ova-duštva, zajetje enega kurirja z listi In pregon enega vodečih članov odbora, jo bil vsak nadaljnl poizkus brezmiseln. Dva člana sta tudi cmlgrlrala.
Preteklo je torej deset let od časa, ko jo slovenski narod d -jonsko stopil na novo pot, na kateri briše vso sledove' starih političnih In Ideoloških monopolov - njegov korak je odločno usmerjen v obzorja jasno, čl roke demokracije, v katere okrilju bodo tudi ostali jugoslovanski narodi no ll sozvočje velike družine. Pot je jasna. Izgubljena za one, ki so za n a ionu	Luvi
... .000O000 ....
—
PISMA UREDNIKU
"KRALJ ZORI"j G.urednik! Ne dopis o b.kralju Petru v KT 231 bi re= kel tole: Jeseni 1919 sem bil na shodu Jugosl.social-demokratske stran ke.Takrat je bila Jugoslavija' demokratična, zato so se pred ustavodajni mi volitvami govorniki lahko zavzemali za republikansko Jugoslavijo. Takole je govoril pok.Albin Prepeluh:"Mi^smo za republiko}Samo republi kanska ureditev lahko zagotovi demokratičen red in resnično enakoprav= nost Slovencev in Hrvatov v odnosu do Srbov.Poudarjam pa,da social-de= •mokrati visoko spoštujemo kralja Petra in če pride do republikanske u= reditve,ga bomo vsi volili za prvega predsednika jugosl.republike"
Dvomim,da bi v zvezi s kraljevim "zorenjem" po vseh svetovnoznanih letoviščih in zabaviščih sedanji predsednik jugosl.socialistov mogel podati o bivšem kralju Petru II.podobno izjavo kot je bila Prepeluhovr o kralju Petru I.Osvoboditelju.Prepričan sem^da je doma narod medtem,ke "kralj zori",že toliko dozorel,da bo znal ločiti - kot pri jabolku - h po zardelo kožo od piškave vsebine.	Vi tovee
"BEGUNCI DELAVCI": G.urednik! Škoda da ni "Knjigoljub" (KT 233) name sto lakonične ugotovitve,da nas je avtor "dobro opisal", raje poročal, kako nas je opisal. Od vsega bi nas to gotovo najbolj zanimalo!	G.
"RASTEJO BREZ NAS": G.urednik! Öe bi g.P.L. pozorno bral tnoj članek (KT 232),bi opazil,da sem zapisal,da ne verjamem,da bi bilo 95$ naroda proti rež i m ur da sem torej ločil režim od komunizma,čeprav sem s tem izpostavljen očitku,da se igram z besedami,ker da je oboje eno in is to.Ne zahajam v to,koliko odstotkov ljudi je proti komunizmu in koli ko jih veruje v Boga, kar navaja g.F.L.(KT 235).Vem,:da so mnogi : ljudje postali partijci iz oportunističnih razlogov in vsaj na dnu srca niso Boga zavrgli,čephav ga na zunaj taje.Že iz tega razloga je komunistič= na statistika varijiva,kočijiva.Lani je n.pr.znašalo število katoIiča= nov (po škofijah) v Sloveniji 1,231.000,kar bi govorilo,dn se nekaj nadv16.5$ ne prišteva h katoliški veri odn.da jih ne veruje v Boga,če upoštevamo,da je Slovenija takorekoč katoliška. Ker poznam primere,ko so se državni uslužbenci hoteli izjaviti,da verujejo,a so jih oportuni stični predstojniki(nepartijci pogosto) nagovorili,naj tega raje ne is javijo,ker da bo bolje zanje (in za pr eds to jnike), j e jasno, da' statisti ki ni verjeti. - Ze iz teh razlogov nisem navdušen za procentna navaja nja ,kajti ljudsko razpoloženje - glede režima - varira in je znano,da so gotove akcije vlade uživale podporo širokih slojev prebivalstva.Ve= čina ljudi je bila na strani Tita proti Italiji glede Trsta,kot je ve= čina na njegovi strani proti Avstriji glede Koroške. Enako,ko se je u= pri Moskvi; to zadnje zdaj. drugič še posebej,ker se ljudje boje Rusov. Ljudje tudi odobravajo gotove socialne ukrepe režima. Zato jo brez srni sla trditi, da je kar 95$ ljudi proti režimu a priori. Niso redki prime ri»ko ljudje potožijo: če bi bile višje plače,pa bi kar šlo. Tok ne r idejni oportunizem_pogosto srečate pri starejši generaciji! Mladi rod si pa glede tega niti ni tako na jasnem,saj predvojne Jugoslavije po= znal ni,svet pa spoznav^ počasi,po kapljicah. Hočem reči: varljivo j navajati odstotke, dvakrat varljivo,če to sodiš iz emigracije.
Kar zadeva Madžarsko: Res, mladina je prednjačila, toda ta mladina je bila v e d e_ vodena od komunistov,-ki so se razočarali nad režimom,no pa nujno tudi nad komunizmom. Domala vsak viden revolucionarni voditeOj je bil komunist.In komunizem je pustil še ob času revolucije tako globo ke sledove,celo v starejši generaciji,da je Bela Kovacz ob prevzemu vodstva Stranke mnloposestnikov izj avli:"Y0rujem,da nihčc niti sanja več o povratku starega reda.Sveta bankir j ev, grofov in kapitalistov jena Ogrskem konec...1' - Primerjava z Zapadom ni na mestu,ker odločajo cesto nasprotni cinitelji: tu so mnogi prav zato komunisti,ker konuni= zmn še okusili niso.-A kot rečeno: govoril sem o - režimu.	KiP.S*
■ SLOVENoIa IZoBLJENSKA ZVEZA: G.urednik! Sredi novembra lani sem po= slai. "Ameriški domovini" tri članke;enega za desetletni jubilej Klica Triglava,s ponatisom nek"j vrstic o demokratičnih načelih tega lista kot jih je svoj čas napisal g.Stanič.V drugem članku som sc na kratko dotaknil "Slovenske Pravde" .Zelo dosti "pozi ti vnegn" o Š ,L .3 . in "neg-’
- MtX5?S82" •o.?*’»“» ®k>»pi“al> se tiska v listih,ki jih urejujejo pristn= oi SLS.Tisoči oitateljev pa takorekoč sploh ničesar ne vodo o pozitivnem političnem in nepolitičnem delu mnogih nestrankarskih skupin.Zato sem omenil,da zraven SLS živahno delujejo tudi druge politične skupina med njimi "Slovenska Pravda",ki so jo ustanovili mladi razgledani ljudje,kot sami pišejo,v protest proti nezdravim političnim razmeram ki so vodile do slovenske in jugoslovanske tragedije.G.Lipovec iz SLS se-veda.ni bil navdušen za objavo nekaj demokratičnih žurnelističnih na = cel,katera s svojo pristransko cenzuro že dolga leta duši,niti za obia= yo dejstva,da zraven SLS obstoja tudi "Slovenska Pravda".Slovenski državni pokret in še množica politično neorganiziranih Siovoncov.ki ne sli jo enako .kot stranka,a niti v politični prilogi niti v časopisu sn = mem.ne morejo izražati misli,ki so Vopreki s s.tranko. Tretji dopis »a se je dotaknil Slovenske izseljenske zveze.Ker je bil tudi ta dopis iz= vržen,medtem ko se tiskali uvodnik g.dr„M.Kreka,Vas' vljudno prosim, da ga objavite v KT. Ker so čitatelji Domovine dobri preprosti ljudje, le članek pisan poljudno. Vesel bom odgovora uradnega zastopstva S.Izs.Zve ze,.da tako.v svobodni razpravi brez cenzure premostimo morebitne razli ke m uglndimo pot za demokratično ter za vse pravično, sprojomljivo po=
/Članek,ki ni bil objavljen v Am.Domovini,je priobčen na str.ll.-Uu/
IZSELJENSKA ZVEZA
(Od našega sodelavca)
V prvi številki ''Vestnika'1 s ki je izšel lani oktobra, smo bili obveščeni, da so slovenski duhovniki iz zapadne Evrope 4.avgusta lani ustanovili "Slovensko izseljensko zvezo", ki naj bi delovala v smislu nekdanje "Družbe sv„Rafaela" ter jo še dopolnila in usovršila v novih prilikah.. 'Vestnik" je pozval "vsa društva, organizacije, ustanove in podjetja", da naj
pristopijo k novi zvezi.	.. v
Nekaj več podatkov je. bilo objavljenih v "Nasi luči. , kr je verski list za zapadnoevropske. Slovence..Tam piše, da je bil ustanovljen Pripravljalni odbor Slovenske izseljenske zveze pred dvema letoma v Belgiji , 19'58.pa je bil ustanovljen "zapadnoevropski odsek" iste zveze,-kateri predseduje 5»g*IgnacU Kunstelj, člani odbora so pa č.g.g.dr.Janez Zdešar, ftrtvko fceven tn Vinko Žakelj. Tl »9 eklanUt, da j« treba v odbor dimpraj pritegniti čimveč ialkov '•kl bi hoteli in mogli delati ra slovensko stvar v tujini".
Istotam je bilo tudi poročano, da je bii ustanovijen "Dušnopa-stirski odbor za zapadno Evropo" s predsednikom č.g.Vinkom Žakljem in članoma č.gg.Zdravkom Revenom in dr.Janezom Zdešarjem. V področje tega odbora spada tudi "Naša luč".
Dr.KREKOVA POSLANICA
V decembru je g.dr.Miha Krek priporočil vsem svobodnim Slovencem novo organizacijo. Kakor mora občestvo preskrbeti bolnikom in ponesrečencem bolnišnice, tako mora narodno občestvo vsaj v neki meri skrbeti za izselje-' ništvo, ki je del narodnega socialnega skrbstva. Ker je Slovenija prenaseljena, bomo vedno imeli izseljensko vprašanje, ugotavlja dr.Krek in nadaljuje: "Sedaj pa, ko imamo to nesrečo, da je Slovenija pod komunistično diktaturo in to srečo da'živi naš narod neposredno ob železni zavesi,ki^de-li Evropo, je izseljeniško vprašanje posebno pereče in važno. Poleg krušne, gospodarske emigracije imamo, menda prvič v zgodovini, politično emigracij jo. To niso samo ljudje, ki so izšli iz domovine v letu 1945, ampak tudi velika večina kasnejših izseljencev, ki so zapustili domovino zato, ker so prepričani, da tam vladajo razmere, ki so škodljive za njihov duhovni in tvarnl napredek, do te strašne mere škodljive, da Je človek prisiljen zapustiti dom. Politične emigracije je sicer vedno manj, toda dokler bo nad domovino vladala diktatura, smo vedno v neposredni nevarnosti, da njene neznosne odredbe povzroče nove valove politične emigracije..
Gospodarska emigracija, ljudje, ki gredo z doma začasno ali zr. Vče« življenj e radi iskanja boljšega kruha, je reden pojav v gospodarsko pasivnih deželah, tudi v Sloveniji. Državna uprava bi morala spremljati te ljudi in ščititi njihove pravice vpaj dokler ostanejo državijani.Nikdar pa javna zaščita izseljenstva ne zadostuje. Vedno je potrebna še pomoč cerkvenih in zasebnih organizacij. Prav posebno pa v sedanjem našem slučaju, ko je državna pomoč vezana samo na eno skupino političnih prijateljev državnega režima, ko komunistični sistem hoče imeti tudi izseljenstvo v svoji službi, ko je vsaka državna ustanova postojanka komunistične politične mreže-
Izseljeni Slovenci smo torej nujno navezani na Scamopomoč. Izseljenska zveza naj nas druži v ta namen. Čim dalj bomo ločeni od domovine, tem bolj bo nujno, da bo izseljenska zveza delala in nastopala v imenu Slovencev, ki žive v svobodnem svetu.
Zelo težke naloge so se lotili ustanovitelji Izseljenske Zveze, težke, potrebne in važne. Le požrtvovalno sodelovanje naselbin naših po vseh kontinentih, bo omogočalo uspeh Izseljenske Zveze. Prispevajmo, sode-
lujmo, pomagajmo
9
1 tt



SOCIALNI SKLAD:	Še lani je g.L.S.poklonil skladu dva dobro ohranjena
plašča, Dobrodelno združenje svobodnih državljanov Jugoslavije pa je daro valo L 15. Obema prisrčna hvala. Obračunsko poročilo za leto 1958.bo ob ^ javljeno,kakor hitro bodo prispela potrdila o božičnih darovih. Upravnik
KLIC TRIGLAVA Izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda". Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od izvrš noga odbora.- Naročnina znaša v Angliji L 1.4.0 na leto,v Sev.Ameriki pa 3.50 za navadno in ^ 7 za letalsko dostavo, drugod pa- temu odgovarjajoče
'	! .J •

.KLIS-lEIÜLm

D £ J G A C N O MNENJE O Z VEZ I
/Ob ustanovitvi Slovenske izseljenske zveze se je tudi oglasil g.Edi Gobec, ki je že pred mnogimi leti dal pobudo za tako organizacijo*. Poslal je dopis v ‘'Ameriško dömovino‘f, ki ga pa' urednik ni hotel objaviti, čeprav je Domovina večkrat-objavi j ala njegove članke* Zato sem bil naprošen, da ga ob javim'v ‘'Klicu Triglava", obenem|s pi smem uredniku na drugem mestu» - Urednik./ ,
;■	"Tretjo važno pošto iz Anglije predstavi j a. Vestnik Slovenske iz-
seljenske zveze, o'k-aterem :je obširno poročal g„S.J. V resnici je to en sam mimeografIran list in če bi ga ponatisnili v celoti, bi skupaj z reklamo za plošče in podobnimi že drugje objavljenimi drobnarijami nanesel za kake tri stolpce dolg članek» V zvezi S Slovensko izšel jensko’zvezo..pa se mi je prvič po nakupu Doma v Angliji zopet s pismi oglasil tudi,g»župnik Kunstelj, ki je moj stari znanec še iz taborišč» Na verskem področju mi je bil to vedno drag duhovnik, ki sem mu mnogokrat ministriral in prenašal kovčeg z oltarjem na njegovih dušno-pastirskih obiskih» Na bolj svetnem področju je pa on obiskovat moje jezikovne tečaje in bil eden najbolj pridnih in vestnih učencev» On j e naši taboriščni skupnosti dalje časa župnikova!, name pa- je v glavnem padla naloga organizacije narodnega in prosvetnega dela»Drug dru-'■:emu smo v najtepši slogi pomagati in kroničar je bil prisiljen zapisati, da pri nas ni bilo prepirov, nesloge ali izključnosti» Lepo je bilo takrat' Toda kaj mi v zvezi s Slovensko izseljensko zvezo piše g«župnik Kunstelj? Najprej pove, da je imelo par gospodov duhovnikov sestanek in da so tam ustanovili Slovensko izseljensko zvezo» (Niti prva številka Vestnika hiti g».župnik v pismih ne omenja g»škofa, ki pa rni je že prej erikrat pisal, da ni res, da bi bil on prevzel v svoje roke Slovensko izseljensko zvezo, kot nas skušajo prepričati drugi)» G»Kunstelj pove, da so na sestanku sobratov njega izvolili za predsednika Slovanske izseljenske zveze, č»g»Žaklja pa za tajnika» Prizna tudi, da si ustanovitelji še niso na jasnon, kaj vso haj bi "prišlo pod klobuk S IZ" in 'da se moramo o .tem še pogovoriti»Pove med .drugim, da mi piše po naročilu g»škofa Rožmana, ki' so mu že poleti naročili, naj se p nadaljevanju dela za Slovensko izseljensko zvezo in o uporabi imena najprej midva med sabo pogovoriva» Ker sem namreč jaz prvi.pisat o Slovenski izseljenski zvezi, s svojim težko prihranjenim denarjem izdajal brošure, ki so jih sprejeli tudi v Angliji in Belgiji in se morda v teh letih, sredi sistematičnega zavlačevanja, sramotenj in cenzure, največ mučil za povezavo izseljencev v skupni zvezi,, zadenemo tu ob moralna načela,- ki zahtevajo, da vsakdo, kdor vzame ime ali idejo od drugih, stori to le v sporazumu s njimi' ali vsaj navaja vir» V tem duhu se mi. je tudi g. Kun s tel j, oglasil» Skoda le, da so poziv "vsem Slovencem širom sveta", naj- pristopijo k Slovenski izseljenski zvezi, katere predsednik in tajnik sta že določena, razposlali» še prodno je prišlo do jasnosti, kakšen naj -bo točno namren, obseg in 'delokrog zveze. Dokler namreč ni jasnosti v tem, tudi ne moremo vedeti, katero ime-je primerno-,, kdo j e-Opravičen voliti ,in voljen biti, kako .aopdiočajo društva in ustanove-v ■ svoj! skupni■zvezi itd, (Pomen vsega tega ‘/a povezavo je Svoj čas dokazal članek■ "Demokracij a ali monopolizem" v "Slovenski Državi")»
S svoje, strani odkrito povem, da še ne vem, 'kaj točno imajo gospodje v Evropi v mislih« G«škof mi je nekoč pisal, dä misli na povezavo duhovnikov« Podobno bi izglodalo iz objave v listu "Ave Marta", da je namen zveze le skrb-za dušno pastirstvo-» Tudi dejstvo, da sta tako predsednik kot tajnik oba duhovnika in da sta bila izbrana le od nekaj svojih sobratov ir he~ -go zastopnikih vseh izseljenskih društev in ustanov v določeni naselbini pli državi, bi človeka potrdilo v prepričanju, da gre tu le za dušnopastir-sko ali versko ustanovo al i' pisarno» Podobno bi še dalo sklepati tudi iz dkolnosti, da so nekateri povezali ime Slovenska izseljenska zveza z Družbo sv.Rafaela, ki je bila v začetku v Sloveniji le podružnica avstrijske cerkvene družbe za izseljence, a se je sčasoma spremenila v^slovensko duhovniško izseljensko ustanovp (z uradno označbo "Unto pta",) če gre torej ža du-šno-pastirsko ustanovo za izseljence, potem je vsa stvar zadeva našega cerkvenega vodstva, ki je edino kompetentno- odločati o organizaciji dušnega pastirstva in verskih organizacij v izseljenstvu» Toda v tem slučaju'bi bilo popolnoma neprimerno ime Slovenska izseljenska zveza in prepričan sem, da .bodo ustanovitelji tudi držali besedo g.škofa, ki mi je obljubil, da bo posredoval, da bodo spremenili.ime, tako da ne bo oviralo akcije za demo-
kratlčno povezavo vseh Izseljenskih narodnih društev, odborov in ustanov, po ^kateri tako kričijo naše razmere, če pa ustanovitelji nimajo v mislih le - dušnopastirske ustanove oziroma organizacije, kot bi se zdelo iz zgoraj navedenih objav in znakov, ampak združitev vseh izseljenskih društev, odborov in ustanov v skupni izseljenski zvezi, kot bi se zdelo iz poziva v Vestnika potem se bo pa po nauku Pija XI. najbrž širilo ustanavljanje in odločanje od spodaj navzgor; to je, vsa društva bodo poslala v tako zvezo svoje zastopnike, kot si jih izberejo sama in ti bodo edini upravičeni izvoliti vodstvo za SIZ za svojo naselbino ali državo.1 Središča bo treba urediti po načelu največje dostopnosti, t. j. središče SIZ za Mglijo mora biti v Ang" liji, za Cleveland v Clevelandu, itd.
Ker me tisti, ki so zasledovali naše brošure in članke o povezavi, kjer smo prvi izrecno omenjali tudi Slovensko izseljensko zvezo,spra" suj ejo, kakšen je odnos naše akcije do ustanavljanja istoimenske zveze v ’>• Evropi, lahko tu odgovorim le, da danes še ni mogoče dati natančnega odgovora, ker še nič ne vemo, kaj točno imajo gospodje v mislih. Rečemo lahko le dvoje: če gre za kako versko družbo, organizacijo dušnega pastirstva aU duhovniško pisarno za izseljence, potem stvar pozdravljamo kot važno versko pridobitev, ki pa je v celoti v rokah cerkvenega vodstva. Tako, kot so Čutili tudi g.škof, ime v tem primeru ni primerno, ker bi zapiralo pot do demokratične povezave društev, odborov in ustanov ali celo napravilo vtis,da gre za dve nasprotni, ne vzporedni akciji. Če pa gre za povezavo kulturnih in drugih narodnih izseljenskih društev, odborov in ustanov, potem je treba zagotoviti le to, da je' soodločanje odprto vsem demokratičnim društvom in da vsako po istem ključu pošlje v zvezne odbore svoje zastopnike. Te si lahko bodisi posebej izvoli, ali pa se določi splošno pravilo, recimo, dr društva,.odbore in ustanove redno zastopajo v zvezi vsi predsedniki istih in glavni funkcionarji, kot režiserji, pevovodje, prosvetarji, uredniki, radijski napovedovalci itd. Ti vsi skupaj bi v določeni naselbini ali državi sestavljali skupni zvezni odbor ali parlament in taki zastopniki društev, odborov in ustanov bi lahko tudi izvolili vodstvo izseljenske zveze' društoV» odborov in ustanov za svoj delokrog. To, se mi zdi, so minimalna demokratična načela, ki jih je treba upoštevati, če hočemo, da se nad nami ponovno ne uresničijo besede Pija XII, ko pravi, da narodi, kjer demokratično ne odločaj o^zastopniki vseh skupin, razpadejo na vladujoče in podrejene in jih označuje večen nemir, nesloga in razdvojenost.'
Takoj, ko bomo o namenu, postopku in nameravanenv delokrogu gospodov v Evropi nedvomno poučeni, bomo v vseh listih, ki nam bodo odprti, sporočiti, kako je stališče naše akcije do nove organizacije, ki nosi v naših brošurah predlagano ime. Upajmo, da se bo vsa stvar uredita hitro,lepo in prav, tako da se bo v resnici kmalu začelo novo razdobje slovenskega i zšel j enstval''
PRED DESETIMI LETI "...ob stavku,...da je sedanji družbi potre -
------------------- ben preporod človekovega duha, (sem) kar obstal*
Kako resnično! Stoletja in stoletja se je človeški razum trudil,da je do bil v oblast naravne sile,napravil zemljo majhno, z ozirom na čas,ki nam je potreben,da jo obidemo,ustvaril tehnične pripomočke,ki nam ustvarjajo "lažje" živijen je.Človekova notranjost pa je ostala primitivna in suro = va,tako kot je bila pred desettisoČletji,ko je s kožami Pokriti pobil s kamnom soseda,če mu ni bil všeč. Človeštvo ni razumelo,da je nevarno, če z napredkom človekovega ustvarjanja ne gre vzporedno tudi izboljšanje nje gove notranjosti; da so razumevanje, strpnost in ljubezen do bližnjega nujno potrebni, Če nočemo,da se sile,ki smo jih dobili na razpolago,ne u porabljajo za sebične cilje.To se ni zgodilo in danes stojimo pred kata= strofo; vemo,da bo človeštvo novo vojno, bodisi bakteriološko,atomsko a= li kako drugo, težko prestalo. Obupani iščemo poti,da se vojna prepreči, da se reši kultura in civilizacija. Vendar to, kar je potrebno naredit:/ in kar res lahko reši, je le eno: da se prerodimo,da dobimo nove vere v življenje in njega smisel.
Upov za to poboljšanje jaz nimam veliko.Človeški rod je dostikrat do kazal, da je trmast in da se poboljšanju silno upira.Tokrat ima zadnjo priliko.Ali se bo prerodil ali pa bo s pomočjo tehnike,mehanizacij e in znanosti,produktov svojega razuma,neizogibno padel tja,kjer je pred ti =
sočletji začel plezati po lestvi napredka..."	rr m
(Pismo v K.T.štev. 12.)
E .Simonič:	RAZGLEDI
M ČEPONU ji
Republika Maceđonija zavzema južni del Jugpslavij e,ustanovij ena pa je Lila po drueüi svetovni vojni. Baje živi v njej okoli 900.000 Facedon cev od skupnih 1,300.000 prebivalcev. Glavno mesto je Skoplje,a važnej= r»n mesta so Bi tol j,Prilep, Veles in Djevdjelija. Poleg ozemlja,ki ga v Jugoslaviji obsega Republika Macedonija,se še del ozemlja severne Gr3i= j e.in manjši del zapadne Bolgarije,ki tvorijo del Balkana, naziva Facedo
ni^a’Po drugi balkanski vojni (1912-13) je bila Facedonija razdeljena v glavnem med Srbijo in Grčijo,čeprav je tudi Bolgarija dobila majhen del vzhodno od S trumice. Od tedaj se je del Macedonije pod Srbi imenoval Juž nn.Srbija, oni pod Grki pa Severna Grčija.
Pred ustanovitvijo Republike B/Tacedonije v komunistični Jugoslaviji ni bila Macedonija nikdar niti raäna niti jezikovna niti politična eno= ta. Prebivalstvo je v^resnici mešanica Srbov,Bolgarov,Grkov,Turkov,Arnnv tov,Ciganov,španskih Zidov in Kucovlahov.
Preteki os t
Takozvani "Ameriški inštitut za balkanske zadeve"( The American In= stitute .for Balkan^Affairs) v Oikagu je nedavno izdal v angleščini knji go dr.Djoke olijepcevida "The Macedonian ' Ques tion"(MacedonskQ vprašanje).
Del Balkana, imenovan Macedoni j a,: j e bil v preteklosti sestavni del bizantinskega.cesarstva.Po prihodu Slovanov na Balkan so tako Srbi kot Bolgari želeli imeti Macedonijo,toda radi tega ni prišlo do trajnih'ne= soglasij med njimi. Najprej so Bolgari v dveh različnih dobah oteli Ma= cedonijo Bizancu,ji vladali nekaj časa,dokler jih niso pregnali Bizan = tinci. Za Bolgari.so se pričeli.Srbi postopoma in temeljito širiti pro= ti jugu m današnja Maeedonija je polna srbskih spomenikov iz tistega c'-'s a. V glavnem v srednjem veku med Srbi in Bolgari ni obstojalo "mace= donsko vprašanje",ker so najprej eni in nato drugi odvzemali Macedonijo Bizancu,ki je bil skupni^srbsko-bolgarski sovražnik. Pa tudi kasneje,ko ,1 e prišel Balkan pod tursko nadoblast,ni obstojalo "mocedonsko vpraša « nje" med orbi in Bolgari.	!
dr.S1ij epe evicu je naštel spor med Srbi in Bolgari zaradi Mače donijo, tkzv."macedonsko vprašanje", šele s pojavom bolgarskega imperia -izma. Do 1.1870. so bili odnosi med Srbi in Bolgari bratski. Mnogim bol garskim rodoljubom beguncem,ki so se nahajali v Srbiji,jo pomagala urad ^^Jfi.Tako, je bila z njeno polno podporo ustanovljena, nazadnje tu= m	3^r'' 3^stojna Cerkev,ki ni bila vezana na grško pravoslavno,
toda kmalu zatem.so se pričeli njuni .odnosi zaostrovati. Bolgarska Cer= k;v je pričela zidati bolgarske šole in cerkve ne le v Bolgariji tem = voe tudr v Macedoniji, to je v krajih,ki so jih Srbi vedno smatrali srb oke. Sedem.let po ustanovitvi bolgarske Cerkve, je ruska vojska osvobodi a Bolgarijo izpod Turkov, medtem ko je po Berlinskem kongresu (1878)Fr cedonija še vedno ostala turška provinca. Ruski car: Aleksander II. je^
—DV®Ga^ ožernlje Bolgarije z z edin jem Maeedonija, z Bolgarijo. Po r.SUjepceviču so politične zablode carja Aleksandra II.glede Srbije ja
~ hfns100 S^tVedle Ž0 s°vrnžnih odnosov med Srbi in Bolgari,ker so te 'biode.rodilo mneedonsko vprašanje. Pojavili so se "Veliki-Bolgari" bal
( r!ki	so s pomočjo Turkov začeli z bolgarizacijo Mace=
ponije Medtem ko so bili Srbi v Macedoniji pod Turki preganjani ,so Bol Srb1 a P0rn°?;10 Burk o v prevzemali v Macedoni ji srbsko šole" eno za drugo,
^ ?nrnQt110- '-^nPrev'?r° vclGnjevnli v bolgarsko samostojno Cerkev? --ni	R1nn'iUwtnn°v3:;5on'n	macedonska revolucionarna or
'brknv -R *R*°qi-1 31 zastavila nalogo, osvoboditi Macedonijo cd T.r	Bolgare. Slično so tudi Srbi zase s severa hoteli OsvnbnrHti
-cedomjo.Maeedonsko vprašnnje je postalo nerešljivo,a odnosi med^rbi Bolgari nnpeti. Odtlej se otoe strani sklicujetn pledc Mpcedoniie np -todovinako Prnvo. Po prvi svetovni vojni je V.M.R.O. nad-llovnln^z 'bor bo so osvoboditev Moeedorilje izpod JunosUvlje. L »La drugo svetovne Vojne je Bolgonjo okupirolo to del B-Ikono, o po drugi svetovni vojni Pred J?««!130 “ GrS13rl aobili ««1 Mncodonije,ki jima jo že prlpotol
Sedanjost
Po minuli vojni je bila ustanovljena republika IVTacedonija.v okviru Jugoslavije. Taka je komunistična rešitev macedonskega vprašanja,a te rešitve ne morejo sprejeti niti bolgarski komunisti niti Srbi v emigra= ciji. Bolgarski komunisti vrše predvsem zaradi napetih odnosov med Ti = tom in komunističnim blokom stalno a brezuspešno propagando,da je Mače-doni ja bolgarska,da ne obstoja macedonski narod niti jezik niti macedoo ska Cerkev, Podobno smatrajo v srbski emigraciji ustanovitev Macedonije kot "razbijanje srbstva" in redki so Srbi, če je sploh kakšen, ki vsaj načelno in z rezervo prizna obstoj macedonskega naroda,jezika in Cerkve. Vprašanje Macedonije se sploh ne po javlja, razen trditve, da ona ne more obstojati, da j« to tuaetaa Jcott\mi6tlöÄ« ttrorba* R«*ni arbaki «fcrajaežl vidijo v ustanovitvi Macedonije hrvažke prste (2 ozirom na to,da so vsi komunisti v Jugoslaviji - Hrvati!),med tem ko so mnogi Hrvati v emigraci ji,predvsem ekstremisti, vedno pripravljeni stopiti na stran MacedonceV proti Srbom. Zmerni Srbi v glavnem ignorirajo ustanovitev Macedonije in macedonskega naroda in še naprej govore le o Srbih,Hrvatih in Slovencih v Jugoslaviji.
Nedavno je bila ustanovlj ena,zn sedaj na pol samostojno macedonska Cerkev,ki^zaenkrat še priznava srbskega patriarha v Beogradu.To je vsekakor prvi komunistični korak,da jutri proglasijo popolnoma samostojno macedonsko Cerkev z macedonskim patriarhom. Jasno je, da teže za tem,da popolnoma odcepijo ta del Jugoslavije od srbskih vplivov , da "pocepaju Srb e",kot se temu pravi. Da bi pri tem kar najbolj uspeli, so dali Mače doni ji gotove gospodarske prednosti,katerih druge republike Jugoslavije nimajo.
Ustanovitev Macedonije po komunistih je brez dvoma povsem oslabila vpliv Bolgarije na ta del Balkana in vsa bolgarska propagando, je, kot k a že, brez uspeha. Namesto tega postaja pod vodstvom jugoslovanskih komunistov jugoslovanska Macedonija "matica" za zbiranje vseh Mocodoncev na Balkanu - in pojavljajo če zahteve,da se bolgarski in grški del Macedo-nije priključi tej "matici". Takšna propaganda je posebno močno v pđno^
'su na bolgarski del Macedonije z ozirom na napete odnose mod Bolgarijo in Jugoslavijo,medtem kc je manjša in bolj previdna glede grškega dela 'Macedonije. zaradi dobrih odnosov z Grki. Radio Skoplje ima pogosto pc= sebne programe za "rojake v zamejstvu" - glazba,predavanj o- in odkrita propagando. Enako ima Radio Sofija protipropagando temu. Grkom po pov = zr®ča ta "macedonski imperializem" veliko zaskrbljenost.
Bodočnost
Kolikor dlje časa bo komunizem na oblasti v Jugoslaviji,toliko vcM ja je verjetnost,da bo današnja komunistično politika glede Macedonije zapustila globoke sledi. Trenutno je 'Macedonija komunistični favorit,koS neje jim bo mogoče povzročala glavobol. Sporno pa je vprašanje, ali se bo resnično pojavil, a kje,da -bi že obstojal- macedonski narod. Ko govo rim.o bodocnosti,msilim na čas,ko bi Jugoslavija postala demokratična.
ji tisti Srbi, ki so za Jugoslaviji, govore o treh, morda štirih a največ petih federalnih enotah, docim sedanjo macedonsko repu= bliko brez diskusije vključujejo v okvir federativne enote Srbije. Naj v bodoče poleg srbsko-hrvatskega vprašanja obstoja še srbsko-macedonskc? ¥<'t ne obstoja, ta drugi problem že danes? Ali ni napoka, da ga demokrati^ ni Srbi ignorirajo?
Res, macedonsko emigracije - razen probolgarske V.M.R.O. - ni,Morda se Srbom že danes ponuja idedna prilika, da z modro pot.czp priznajo nove ustvarjene Macedonce, novi narod s svojim jezikom,kul turo,Cerkvijo itd, tor si s tem pridobe neke vrste zaveznika proti ekstremnim Hrvatom. V 0= bratnem^.primeru lahko postanejo Mncedonci naravni prijatelji hrvatskih skrajnežev.Razumijivo je,da se je demokratičnim Srbom težko odločiti ta= ko ali drugače,ker je težko oceniti,koliko Tr in če sploh - je razvita, dn nes macedonska narodna zavest in kako se bo razvijala.
Za one,ki verjamejo v ostvaritev balkanske federacije z Bolgarijo je današnja rešitev pač najboljša,kakor je tudi obstoj Bosne-Hercegovine najboljša rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja v okviru Jugoslavije.
3’f
OD MESECA DO MESECA
Novoletni prazniki so topot trajali	S 1.januarjem je stopil v veljavo no
štiri dni, od četrtka do nedelje, in ve=vi zakon o davku na zaslužek, ki predvi selice so bile odlično obiskane. V sobo=deva Pet odstotno obdsovčenje zaslužka, to, 3.januarja, je začel padati sneg, kiznaša letno od pol do tri četrt mi-je zamet el Ljubljano in večji del Slove= -tijona dinarjev. Davek na zaslužek pre= lije. Pred ton je bila zima še dokaj mi=ko te vsote bo znašal doset odstotkov la.	itd. "progresivno’1. V ''zaslužek" so všte
'a Novo leto so tudi odprli novo po= ti redna plača z nadurami, premijami,da slop j e slovensko ljudske skupščine v Šu=rili, dediščinami in nagradamii, toda' no bičevi ulici nasproti nunskemu vrtu. 10=otroške doklade. Tozadevne izjavo bodo . va . skupščina sc z z-dn j.0... plat jo ■ naslanja^Af ali . j,u;Jo.slovansI:i . drž^vlj.nni podaja: na CK Zveze komunistov Slovenije, ki je ti vsakega januarja. Čeprav jc osnovni nas t an j cm v poslopju bivše Kranj .-.ke hra= obdavčeni zaslužek precej visok (okrog lilnice.	Al.600 din na mesce), pravijo, da je t
Ljubljanski tramvaj je svečano premi= vsota docela realna, kor so bodo plače nul 20.decembra, ko jo zadnjič odpeljal strokovnih delavcev in uslužbencev do-:Lz Most mimo magistrata in kolodvora do	povečale v naslednjih letih.
'■v.Križa. Javni promet v Ljubljani oprav
1ja sedaj 25 autobusov in 22 trolejbusov. Zvezna vlada jo omejila uvoz automo .kroge so domala iste kot tramvajske, z bilov za privatne potrebo, ker jc post... edinim dodatkom trolejbusno orogc na Je= la javna tajnost, d., so direktorji 1. žico. Nekatero boljše tramvaje bodo pro= druSi vodilai funkcionarji uvozno-izvov. Ijali na službo v Subotico, Novi Sad,itdnih podjetij dobivali automobile- iz tua
jinc- kot '‘darila" - v zameno za razne
Plenum CK a v«, z o komunistov^ Slovenije, "usluge". Po novi uredbi lahko uvozijo mi se je vršil v Ljubljani začetkom c.c= automobile samo vračajoči sc emigranti, cembra, se jc bavil predvsem z ideološko nekateri invalidi in jugoslovanski dr= Političnimi prob -.emi zvezo. Boris Ziherl,pavijani z najmanj enoletno službo v ’.-x jc bil glavni govornik, je poudaril, tujini (diplomati itd.). la "vztiajna borba proti malomeščanskemu	,
n ar hi sPiČ ix e m u individualizmu in buržuj= pöLITfÖ};0 POLJP: Bledeči tovariši sprem 'im ideološkim vplivom na splošno ne ljujo Tita in Jovanko na sedanjem poto=
• ne ni..i za trc.nutek potisniti v ozadje vanju po azijskih in afriških deželah: >a° v"ifko borbo, ki jo vodijo danes ju= 3]_ag0 Jovanovič', predsednik črnogorsko o slovanski komunisti proti st-.linis-cič= ljudsko skupščine; Ivan Maček, žve-zni .a.j_ reviziji marksizma. ■'	ljudski poslanec iz Slovenijo; Slobodan
_ .. TT	_	v v Pene žic', Slan zvezne vlado; Veljko Mi=
:0Vx ZA..ONI IN U, EDB=.:	Zvezna skupsein.. čuuovic% državni podtajnik za zunanjo
■|U odobrila zol^on o nacionalizaciji sta- zadeve1; Leo rL.toš, generalni tajnik iov<...nj£kih poslopij z več kot dvomi Veli pre'dsodniJea republike; Zdenlco štambuk, .imi odn. tremi majhnimi stanovanji. Ta	protokola predsodailca republike;
n.d..on oosega vsa stanovanjska poslopja, generalna poročnika Miloš Šumenja in m. so last raznih pravnih oseb, družbe= Milan Žoželj; in Titov osebni zdravnic n: .h organizacij in društev; poslovne pro dr.Bv.židar Lavrič.
,:xoro v lasti omenjenih, ki ne služijo	Vzhodno-evropski komunistični tisk
svojemu namenu, t.j. namenu, za katerega je napadel Tita, da nima pravice,da raz so bile zgrajeno ali dovoljene, pa čf prevpravlja o mednarodnih problemih v teku ..x. nahajajo v privatnih hišah; kakor tu=.svojega obiska, češ da to pomaga kolo-; ui višek dvv.li stanovanj v lasti enega dr ni..lizinu in imperializmu, ker je pač :;avljana. G tem zakonom so podržavljene revizionist - a revizionizem je po vo-tudi vso gradben., parcele v mestih in Iji kapitalistom.
naseljih mestnega značaja (republiške	Vorošilov in Kruščov'sta izmenjala
vL dc odločajo, kateri kraji so smatrajo novoletne čestitke s Titom. Vsi trije za teke). Ta zemljišča so lahko že izgra so izrazili upanje, 'da sc bodo odnosi jsna ali neizgrajena. Vsa poslopja, deli izboljšali.
'oslopij in zemljišča, ki niso s tem za= Zvrnitov diktatorja Batisto in zmaga ionom podržavljena, so v prostem prometu kubanskih upornikov pod vodstvom Fidc= in so lahko podedujejo. Za vsa ona pa,ki la Castra jo naletela v titovskem čašo so podržavljena, bo plačana odškodnina, pišu na splošno odobravanje, ObontP jo uoda v daljšem roku. V gotovih slučajih BOPBA zapisala, .da se kubanski konuni= oo ta odškodnina znašala deset odstotkov sti niso udeležili vstajo, da so bili najemnino za dobo 5E let, odn. za cobo proti njej in da so colo večkrat sveto crajanja poslopja, ako je manj kot 3D let. vali Castru naj s "terorjem" preneha.
VZGOJA: Izdajanje in prodajanje šolskih knjig je v Jugoslaviji postalo zelo do= ičkanosen posel zaradi njihovega stal= ■;ega izprerain jan ja. Nove izdaje se pojav ijajo v skladu s kapricami raznih partij skih forumov, kadar se jim zazoi, da ob= stoječe knjige ne odgovarjajo več partij ski liniji. Stroške za to morajo nositi starši sami, a za marsikatere predmete sploh ni šolskih knjig na razpolago.Uči= telji poučujejo iz skript, katere morajo dijaki'prepisovati. Poleg tega morajo , turši tudi prispevati denar za zvezke, šolski materijal in celo nabavo raznih periodičnih časopisov. Pritožbe staršev so bile nedavno predmet razprave na se= stanku Jugoslovanskega Odbora za Vzgojo, i pa je glavno krivdo zvalil na založbe, češ, da se jim gre predvsem za dobiček, krivo je baje tudi slabo sodelovanje med republiškimi založbami in visoki stroški, ki jih imajo s tiskanjem šolskih knjig za manjšine, katerih naklade so zelo majhne. Toda osnovnega vzroka Odbor ni pri= znal.
OOPODAESTVO: Celokupni izvoz se jo lani
•	--ovečal za 12%. - Poljedeljski proizvodi no predstavljali 28% celotnega izvoza.
Po uradnih zagotovilih so jugoslovaa= ski davkoplačevalci vplačali do l.novom= era 1958« 82% planiranih davkov, kar je baje dosti boljše kot pa v isti dobi le=
t... 1957.
Jugoslovansko ladjedelnico so lani iz vozilo v inozemstvo ^f-l ladij različno vc likosti. Med njimi je bilo 10 traniperjev, Štiri prevozne ladje za živino, tri la= nje z;:, prevoz blaga in potnikov, več vla '•Ilcev in colo ona jahta.
Jugoslovanske tvornico vagonov so ob= nek izvozile okrog 350 raznih vagonov, v.ključno nekaj cistern za Sovjetsko Zve= zo in sedem poštnih vagonov za Egipt. Ne k.j parnih lokomotiv so prodali Indiji, dve motorni lokomotivi Egiptu. Jugosla vija sama pa jo dobila motorne vlako -in Madžarske...
Prvi jugoslovanski radio-aparati na zuhodno-evropSkom tržišču so so pojavili n Holandiji, kamor je beograjska tovarna
•	lKOLA TESLA izvozila'600 radio-aparatov 1nstne izdelave.- Doma jo bilo izdelanih no konca leta 1.500 TV aparatov. Njihova con,- je 150,000 din.
Največjo, jugoslovanska tovarno, čevljev 'JkOVO'1 pri Beogradu, ki zaposluje šest soč delavcev in uslužbencev, bo poveča . . letno proizvodnjo na šest milijonov rov. Lomi so izvozili .l40. 000 po-rov usnjenih čevljev. Njihova cono. je s kor o ista kot v zahodnih deželah.
Slovensko elektrarne so lani proizvedle dve milijardi 510 milijonov kilo vatnih ur električno energije. Potroš= nja po posamezniku se je povečala od 2k0 kilovatnih ur lota 1959. na 1.100 kilovatnih ur.
V Ptuju so dokončali nov betonski most čez Dravo, ki je dolg 221 im' ši rok 13 metrov.
Maribor bo lotos nočno povečal svo jo telefonsko mrežo in dobil novo telefonsko centralo.
Letošnji plan velenjskega rudnika predvideva proizvodnjo 1,900.000 ton premog. .
Varoški rudnik za železno rudo,ki jo prod vojno proizvajal 120.000 ton rudo na leto, je lani proizvedel dc= se tkrat t oliko.
Kranjski srez je edini srez v Jugo slaviji, v katerem število zaposlenih v industriji prekaša število zaposlc= nih v poljedeljstvu. Okrog k0,a v indu striji, 25% v poljedeljstvu, ostali v gozdarstvu, obrtništvu, prometu in tr govini. Zato ima vso pogoje, da zavza me prvo mesto v državi, kar se tiče povprečnega dohodka po osebi. Srez ima 65 industrijskih podjetij v štirih cen trih: Kranju, Jesenicah, Tržiču in ško f ji Loki. Kranj šteje sedaj 20.000 pre bivalcev in ima 14 podjetij z 9.000 de lavci v tekstilni, električni, gumeni, kožarski in gradbeni industriji. 2.500 delavcev dela v oleictro-podjetju IS KR A) a 3.000 v tekstilnih tovarnah.
Stalna Konferenca Most je ugotovi= la, da je seno lk,j cest v mestih asfaltiranih. 33% jih je kamnitih ali pešce nih - a ostale so "kakršnokoli že'1. Ti odstotki veljajo samo za mosta, ki što jejo več kot 100.000 prebivalcev. V me stih od 50.- 100,000 prebivalcev, zna= ša odstotek asfaltiranih cest samo 6.
Kot rezultat Mednarodnega Gcofizič-nega Lota, ki se jo končalo 31»decom= brn, je Jugoslavija dobila jonosferski in geomagnetski observatorij tor post., je za beloženje zcmljotresov v Titogia du, Sarajevu in Skoplju. Število vrc= nenskih postaj se jo povečalo in zvozl. so bile vzpostavljeno s tujino.
Število prebivalcev Jugoslavije zna ša okrog 18,280.000, Narastek v prote= kl^n letu znaša četrt milijona.
Stenje ponesrečenih atomskih "stro= kovnjokov" v Curie bolnici v Parizu sc popravlja, odkar so jim vcepili nov mo zeg,- Modern'- institut za raziskovanje raka bodo odprli na Peki. Zdravniki so sed...j trenirajo v Angliji.—	STANIO