mr
POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINl
ERNI K
1 Leto XIV. j Štev. 26	TUL12PON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 38-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 pošt N! Čekovni račun 11.400	Maribor, četrtek 1. februarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 10 din, tujina 30 din	Cena 1 din 1'— |
Beograd v pričakovanju balkanske konference
Prihod delegacij in izredno zanimanje vsega svetovnega tiska — Zanimiva izjava turškega zunanjega ministra: Turčija ni nevtralna, ampak samo izven spora — Bolgarija in Madžarska ne pošljeta opazovalcev — Madžarska odklanja posredovanje v sporu z Romunijo
BEOGRAD, 1. februarja. United Press. Prestolnica Jugoslavije je že vsa v znamenju konference Balkanske zveze, ki se bo pričela jutri in pri kateri bodo sodelovali zunanji ministri Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije skupaj s svojimi eksperti. Posamezne delegacije prispejo v Beograd že tekom današnjega dneva, druge pa ponoči. Z vseh strani Evrope se zbirajo tudi poročevalci listov, saj vlada za konferenco tako veliko zanimanje, kakor ni vladalo še za noben dosedanji balkanski posvet. Kljub nasprotnemu zatrjevanju vlada splošno prepričanje, da bo jutrišnja konferenca Balkanske zveze važnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov v južnovzhodnl In sploh v vsej Evropi.
CARIGRAD, 1. febr. Havas. Turški zunanji minister Saradžoglu je sprejel novinarje in jim dejal: »Odhajam v Beo-Srad, da prisostvujem rednemu- zasedanju Balkanske zveze. Naša; srečanja z zunanjimi ministri prijateljskih in zavezniških držav in naše izmenjave pogledov na dogodke so vedno prožile srečne rezultate. Balkanska solidarnost, ki je priznana v dobi miru, kakor tudi sedaj, ko se našim mejam približuje vojna, ne bo Dopustila in preipričan sem, da bo po sedanjem sestanku še znatno okrepljena. Ne smete pozabiti, da naša država v sedanji vojni ni nevtralna, temveč le izven spopadov. Ne pozabite, da čuvati nev-
tralnost ali pa biti izven vojnega spora ne pomeni čakati na to, kar je nam usojeno. V tem primeru velja storiti vse, da se prepreči nesreča, ko izbruhne požar nad lastno streho. Le s pomočjo takšnih ukrepov bomo rešili mir. Naša politika je zelo jasna in precizna. Mi nimamo nobenih tajnih angažmajev in jih tudi ne moremo imeti. Naše obstoječe dbveze so pa prav tako jasne in precizne, kakor meje naše države. Če ne bomo predmet zunanjega napada in če ne bo prišlo do dogodkov, ki bi nas primorali, da prevzamemo nase izpolnitev obvez, tedaj smo odločeni, da gremo do kraja po poti mini, katero smo izbraM prav zato,
da se izognemo dogodkom, ki bi nas Prisilili, izpolniti dano obljubo.«
SOFIJA, 1. febr. BTA. Tukajšnja ^Zarja« demantira pod naslovom »Bolgarija ue bo poslala svojega opazovalca na konferenco Balkanske zveze v Beogradu« vse vesti tujih listov, ki so trdili, da bo tudi Bolgarija v Beogradu zastopana, čeprav ne uradno. List pa poroča dalje, da tudi Madžarska ne bo poslala v Beograd svojega opazovalca.
SOFIJA, 1. febr. Stefani. Predstavniku agencije Stefani je bilo v zvesi v. balkansko konferenco v Beogradu označeno naslednje stališče Bolgarije: »Bolgarija bo nadaljevala svojo politiko miru, držeč se striktne nevtralnosti v sedanjem evropskem sporu. Država se pa nikakor ne bo odrekla svojim nacionalnim težnjam, želeč na tej osnovi sodelovanje s sosedi. Bolgarija ne bo pristopila k Balkanskemu sporazumu vse dotlej, dokler se ne bodo države, ki ga tvorijo, odločile, da na zadovoljiv način rešijo vsa sporna vprašanja med balkanskimi narodi. Bolgar-
Goji na Finskem se polagoma obnavljajo
Uspehi Fincev pri Rastiju in sovjetov pri Hejenjerviju - Kaj potrebujejo Finci za uspešno obrambo - Izjava marSala Vorošilova - Pošiljatev ameriških letal prispela v Bergen
lifLSINKI, 1. febr. Reuter. Finci napadajo pri Rastiju 20.000 Rusov, ki so se na nekaterih položajih iz strategičnih ozirov že umaknili. Po privatnih cenit-'ali so Rusi izgubili v dveh mesecih vojne 250.000 mož. Uradnih podatkov ni.
OSLO, 1. febr. Reuter. Po vesteh iz Kirkenesa so sovjetske čete, podprte z istočasno akcijo letalstva, prodrle pri Hejenjerviju na skrajnem severu v notra-,!ir>st Finske. V Kirkenesu jc bilo slišati močno streljanje in eksplozije bomb, ki Sf) prihajale s finskih postojank. Kasneje so se pa Rusi spet umaknili in položaj 1,0 bojišču je ostal isti kakor prej.
IZJAVA GENERALA OSTERMANA
HELSINKI, 1. febr. Agencija Havas Poroča s finske fronte: General Hugo Osterman, ki je bil poveljnik finske voj-lle v mirnem času in ki zavzema zdaj en° _ najvažnejših mest pod vodstvom l1]aršala Mannerheima, je dal našemu poročevalcu tole izjavo: Skandinavske de-zele so že veliko storile za nas. In vidi-ltl°, da je ves svet na naši strani. Za to smo zelo hvaležni, toda kot vojak in general moram reči, da nam je spričo številčne nadmoči sovražnikove potrebno Judi in orožja, da bomo mogli dalje vzdržati. Vsi tisti, ki so obiskali razne dele 'nske fronte so se mogli prepričati o jurskem zadržanju naših čet. Vsak finski °jak ve, da se bojuje za svoje ognjišče, *«• svojo zemljo in za zahodno clviliza-Ne samo da potrebujemo orožja in jrejiva, potrebno nam je tudi velikansko evilo modernih letal. Treba napraviti Konec sovjetskim letalskim pohodom. Ko div s*!a)l,i letalci razpolagali z za-
stnim številom letal, sem prepričan, da h ‘.sovjetski letalci premislili nas bom-mo Pr'tisk na našo fronto je zelo ila*. ’ a s ponosom ugotavljam, da je ■so 1nv.0jsi{i uspelo se mu upreti. K temu dejstvPOrn0S'' ninos'i činitelji, zlasti pa ravj i°’ c*a. s0 na^ ljudje po. svoji na-Polo?-1 -Sv-Jcni 'ns't'nktu zelo dobro raz-
zeni. General
je
f0v,jetske čete niso na
nadalje izjavil, da enako i7	UI3,J	na vse'’ sektorjih
divi/ii ,va!’teJc- Kar Pa zadeva število fm-nfr,’ • s0 sov-’et' vr!?'i na karelsko »mo • Keneral izjavil, da po njegovem ; nenju na tc? fronti ne stoji več kot se-
J,11 ruskih divi/ii.
SOV.im RFiUlPio FINCE
4, barstva
^ OLKHOLM. i. febr. fhclu
BAR-
a n>te
legraph. Vesti, ki so prispele sem, pravijo, da je sovjetski vojni komisar Voro-šilov dovršil svoje inšpekcijsko potovanje po finskih bojiščih in naslovil ob koncu na sovjetsko vojaštvo apel, v kate-
vražne artilerije. Četam je primanjkovalo častnikov, ki bi bili prilagojeni klimi visokega severa, kar je bilo Fincem že od početka sovražnosti v prid.
PRIHOD AMERIŠKIH LETAL HELSINKI,’ 1. febr. Eschange Tele-graph. Posebni poročevalec brzojavlja iz Helsinkov, da niso točne vesti, po katerih naj bi prispelo v Bergen 200 Fincem namenjenih ameriških letal. Fiuci priznavajo sicer, da je prispela v Bergen
ska je prepričana, da bi rešitev tega vprašanja doprinesla k okrepitvi miru in nevtralnosti na jugovzhodu Evrope. Gle. de mednarodnih odnošajev vodi Bolgarija politiko po načrtu popolnoma enakih stikov do vseh držav.
BUDIMPEŠTA, 1. febr. United Press.
O	ekspozeju, ki ga je podal madžarski zunanji minister grof Csaky pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta in magnatske zbornice, ni bilo izdano nobeno poročilo. Iz zanesljivega vira se je pa izvedelo, da je grof CSaky naglasil posebno miroljubni značaj madžarske revizionistične politike. Kar se tiče odnošajev Madžarske do Romunije, stoji Madžarska na stališču, da tega problema ni mogoče rešiti s posredovanjem tretjega In da Madžarska tako posredovanje tudi odklanja. Vsak trenutek je pa Madžarska pripravljena pričeti z Romunijo direktna pogajanja za rešitev vseh vprašanj, id obstajajo med obema sosedama, ker Je to v interesu miru in varnosti v tem delu Evrope.
* pošiljatev letal, da pa obsega le del navedenega števila. Točnega števila iz vojaških razlogov nočejo povedati. Ta letala bodo takoj razvrščena v nove eskadrilje, ki bodo omogočile večjo aktivnost finskega letalstva.
NICOLAS PEREZ KOT PROSTOVOLJEC
SIOCKHOLM, ]. febr, Exchatige Te-legraph. Znani španski letalec Nicolas Perez je prispel v torek sem in potuje dalje na finsko bojišče, kjer se bo stavil na razpolago finski vladi kot prostovoljec. Časnikarjem ie med drugim dejal: »Popolnoma sem prepričan, da je boj finskega naroda docela istega značaja, kakor je bil boj v Španiji.«
Odstop šefa belgijskega generalnega štaba
rem se mu zahvaljuje za dosedanje hrabro držanje. »Zmaga rdeče vojske nad vsakim sovražnikom je gotova, dokler vas vodi tovariš Stalin«, je dejal Vo-rošilov, svoj govor je pa sklenil z besedami: »Od vas, tovariši, zavisi usoda (inskega naroda. Vaša naloga je, da rešite finski narod iz njegovega srednjeveškega barbarstva.«
OPRAVIČILA »KRASNAJE ZVEZDE« MOSKVA, 1. febr. »Krasnaja zvezda« skuša v posebnem članku opravičiti ue-uspehe sovjetskih čet na Finskem. List 'e mnenja, da je bilo že spočetka jasno, da primanjkuje sovjetskim četam izvid-niških, dobro izvežbauih smučarjev za oatruljuo službo, kar je ena glavnih na-lojr ta i/.stedovauie dobro maskirane so-
BRUSELJ, 1. febr. DNB. Ministrski svet ; je imel sinoči pod predsedstvom Pierlota | sejo, po kateri je bil izdan uradni komu-! nike: »Vojni minister je obvestil mini. stre. da je šef generalnega štaba general Bergen zaprosil kralja, da ga razreši njegove dosedanje službe in dodeli povelj, stvo nad eno izmed vojaških edinic. Vojni minister je obvestil svet, da namerava predložiti kralju imenovanje generala Mi. klelsa za šefa generalnega štaba. Mini. stri so bili s predlogom soglasni«.
BRUSELJ, 1. febr. Havas. Demisija načelnika generalnega štaba je dala agenciji Belga povod, da je objavila naslednji komunike: »Odstop načelnika generalne, ga štaba je zbudil splošno iznenadenje. Dogodek se ni pričakoval, O demisiji ni dano pojasnilo in ga tudi ne bo. Poučeni krogi trdijo, da odstop generala Bergena ni nastopil zaradi kakšnega pritiska in
tudi ne zaradi razlike mišljenj med odločujočimi vojaškimi krogi.«
BRUSELJ, 1. februarja. Havas. čeprav ni bilo izdano nobeno uradno pojasnilo <> globljih vzrokih odstopa šefa belgijskega generalnega štaba, vendar prevladuje v dobro poučenih krogih vtis, da ta odstop ni v zvezi z gotovimi doktrinami v pogledu vojne orientacije Belgije. V teh krogiii smatrajo kot absolutno gotovo, da je no. vi šef generalnega štaba jamstvo, da se v tej orientaciji ne bo nič spremenilo in istotako tudi ne v diplomatski orientaciji Belgije. General Mihels ni samo vojaški strokovnjak, ampak tudi človek široke kulture. Njegova ljubezen do discipline ga je ustvarila za enega najboljših častnikov belgijske vojske.
BRUSELJ, 1. februarja. Havas. Uradni list prinaša naredbo, ki prepoveduje Strjen je letakov v Belgiii.
Govor sira Archibalda Sinclairja
LONDON, 1. febr. Havas. šef liberalne opozicije, sir Archibald Sinclair je imel na obedu v klubu nacionalnih libe-ralov govor, v katerem je poudaril, da se strinja s Churchillom v nadi, da bodo nevtralne države razumele potrebo, zdru. žiti se v cilju obrambe njihove svobode in splošnega reda na svetu. Izrazil je obžalovanje, zakaj vladna politika ni bila vse. lej logična, kakor je bila Churchillova. Navedel je nekaj zgovornih primerov o
tem in nadaljeval: »Kadar sokol napade vrano, se vse ostale vrane razbeže hitreje ko morejo. Toda, kadar ujeda napade gavrane, se ti zoperstavijo in sokol, videč, da nima pred seboj vran, pobegne, če je ta primer poučen za nevtralce, je tem zgovornejši za nas, ki se ne bi smeli prepirati, kadar nas kdo napada. Pred šestimi meseci je bil naš sovražnik št. I Cham. berlain, danes je to Hitler!«
M a r ib dr, 1. februarja. Medtem ko ni na zahodnem bojišču že več mesecev nobenih omembe vrednih dogodkov, ko so poročila obeh vrhovnih poveljstev med brzojavkami dnevnikov najmanj zanimiva in ko tudi letalska aktivnost ni niti'taka, kakor je bila v jeseni, se vojna na morju nadaljuje 'skoraj brez, presledka in terja na vseh straneh znatne, zlasti materialne žrtve. Toda tudi pomorska vojna med zavezniki, ali prav za prav med Angleži in Nem ei, je morala v svetovnem tisku odstopiti prva mesta dogodkom na finsko-sov-jetskih bojiščih. Skoraj dva cela meseca so bile oči sveta obrnjene prvenstveno na skrajni evropski sever, kjer je uspešen odpor neznatnega finskega naroda proti ogromni Sovjetski zvezi vzbujal resnično senzacijo. V zadnjih dneh so se pa tudi prej premakljivi finsko-sovjetski boji ustaliti.
Vmes je vznemiril svet alarm iz Belgije in Holandije, ki je napovedoval skorajšnjo potegnitev obeh v novo evropsko klanje. Vendar se tudi iz tega alarma ni rodilo nič takega, kar bi utegnilo kakor koli spremeniti sedanji, več ali manj stacionarni položaj. Prav tako je ostal, vsaj doslej, brez efekta alarm iz Skandinavije, okoli katere so se kopičili temni oblaki nove vojne nevarnosti. Spor je kazal neposredno smer nasproti Sovjetski zvezi, posredno pa tudi nasproti Nemčiji, saj sta obe pokazati, da je zadržanje Švedske im Norveške v rinsko-sovjetskem konfliktu za njiju življenjskega pomena. Med Švedsko m Sovjetsko zvezo so nastale celo neposredne diference, ki so se izravnavale v protestnih notah. Daši sta pa Švedska in Norveška nedvomno s svojimi simpatijami na strani Finske, sta se vendarle odločili ostati nevtralni vsaj tako dolgo, dokler ne- bi bili prisiljeni seči po obrambi.
Tik za skandinavskim alarmom je prišel novi iz južno-vzhodne Evrope, katerega središče je postala Romunija. V evropskem in svetovnem tisku so se pojavile trdovratne vesti o prihodu nemških čet v sedaj sovjetsko vzhodno Galicijo. Z nemške in .sovjetske strani so jih demantirali, toda utihniti kljub temu niso hotele, in še sedaj ne vemo, v koliko so ali niso resnične, in če so, kakšni nameni se vse za njimi skrivajo. V zvezi z njimi je izbruhnila tako imenovana »romunska petrolejska kriza«, ki jo je povzročil boj med interesi Nemčije na eni in Anglije ter Francije na drugi strani. Dasi so se prvi trenutek napovedovati z obeh strani energični koraki, ki bi utegnili postati v nadaljnjem razvoju usodne važnosti ne samo za Romunijo, ampak tudi za ves ostali jugovzhod, teh korakov doslej še ni bilo, ali pa so se izgubili v diplomatskem zakulisju, koder 5>odo ostali skriti vsaj dokler igra ne bo odločena.
Medtem je ostalo stalno več ali manj aktivno tudi staro politično potresno ozemlje onstran Črnega morja, od koder prihajajo alarmantne napovedi skoraj periodično točno. Londonski radio je povedal prav v trenutku, ko je odmevala po Časnikih »romunska petrolejska kriza« in ko se je pripeljal iz Sirije v Ankaro francoski general Weygand, da sloji nekje na Bližnjem vzhodu stalno pripravljena angleška in francoska vojska, lii samo čaka povelja, da odpotuje bodisi na severno, bodisi na južno obalo ČrriC' ga morja. Njej bi seveda sledila tudi turška. General Weygand, ki je igral že med svetovno vojno važno vlogo na Bližnjem vzhodu, se je medtem dolgo »osvetoval s šefi turškega generalnega štaba in odpotoval nato skupaj z njimi na Inšpekcijo garnizij in letališč od Ankare tlo Erzeruma, ki leži v bližini Kavkaza, t, f. turško-sovjetske meje ter na eni strani petrolejskih vrelcev v sovjetskem Bakuju, na drugi pa v angleškem Mosulu.
Neposredno v zvezi s tem maloazijskim centrom alarmov je zahodnoazijski i, Irakom, Iranom m Afganistanom. Tu-sli te tri države se v zadnjih mesecih cesto omenjajo v najrazličnejših kombinacijah, enkrat z angleškim in drugič s sovjetskim izhodiščem. Pred tednom so se oojavile vesti, da se bo tako imenovana saadabadska zveza, ki veže le države, •premenila v vojaško hi bo k njej pritegnjena še Turčija. V Bagdadu so to de-mrntirali, toda svetovna javnost spreie-ma dandanes lake in podobne demantije
Angleške žrtve za zago
Chamberlainov govor o razvo‘u in ciijih sedanje vo ne: Anglija in Francka se bosta bo*e»
vali, dokler svoboda ne bo znova dobila svo*th pravic
vseh, kjer koli plovejo angleški parniki,: nevtralnih držav terjamo edino to, da
LONDON, 1. februarja. Reuter. V svojem včerajšnjem govoru je ministrski predsednik Chamberlain uvodoma izjavil, da je po dolgem času v torek neka nemška podmornica napadla angleške spremne ladje in bila potopljena. Angleška bojna mornarica je pokazala, da lahko popolnoma zaščiti transporte in se sedaj poslužujejo spremnega sistema tudi že nevtralne ladje.
Kar tiče letalstva, je predsednik Chamberlain dejal, da je pri izdelovanju letal zaposlenih sedemkrat toliko delavcev, kakor jih je bilo v letu 1936., kar odgovarja številu ob koncu prejšnje vojne, ko je Anglija gradila največ letal. Razen tega je urejenih v Kanadi 67 letalskih šol z osebjem, ki šteje 40 tisoč mož. Dalje grade še 80 novih letališč. Pomanjkanje razburljivih vesti o velikih akcijah, se vsekakor slabo zlaga z vojnimi tegobami in odrekanji, ki so nasledek konflagracije. Ako listi ne bi poročali o delu vlade, bi izgledalo, ker ni mnogo sej, kakor da vlada sploh ne dela, toda dejstvo dokazuje, da se dela in da so bili doseženi lepi uspehi.
Sedaj je v Angliji pod orožjem 1 milijon 250.000 vojakov, čete v prekmorskih deželah so pripravljene za nastop in se ni
po vseh oceanih, ki zavzemajo dve tretjini zemeljske površine. Da vam predočim ob seg te vojne, morate vedeti, da je prevozila neka naša bojna ladja od začetka vojne do sedaj nič manj kakor 34 tisoč milj.
V prvih 120 dneh vojne je bik neka naša križarka na morju 103 dni brez odmora. Od severne škotske do Grenlanda je tisoč milj, in v zimskem času se na Severnem morju ne vidi dosti dalje, kakor na razdaljo ene milje. Po tej poti morajo pluti nemške ladje, ako hočejo priti s svojim tovorom v Nemčijo, toda ta prehod je tako dobro blokiran s pomor skimi patruljami, da je praktično neprehoden. V istem času, ko je vodil sir Hen-ry Harvvood zgodovinsko bitko na južnem Atlantiku, je angleška podmornica »Salmon« torpedirala sovražno križarko na Severnem morju, iz Kanade je prihajal prvi večji transport čet, katerega so spremljale zaščitne bojne ladje, na drugi strani so se pa čez Sredozemsko morje vozile indijske čete. To je najboljši odgovor na trditve nemške propagande, da Nemci vladajo nad morji. Niim se je po-
uvidijo, da smo mi bili sicer prisiljen1, da sežemo po določenih ukrepih, kateri povzročajo v nekaterih ozirih tudi niim ne-prilike, da pa nismo na dragi strani potopili niti ene same njihove ladje ali žrtvovali brezvestno življenje le enega samega nevtralnega državljana. Nihče naj tudi ne misli, da smo ravnodušni nasnro-ti izgubam, ki jih trpe nevtralne države v tej vojni.
Govoreč o svojih ciljih, je Chamberlain med drugim dejal: »Moramo napraviti ko nec usodni pol'ti ki gospodarskega nacionalizma in težnji po avtarkiH, ki je mnogo kriva, da so se ponesrečili vsi poizku-' si za konsolidacijo miru.« Nato ie govornik govoril o tesnem sodelovanju z Zedinjenimi državami Severne Amerike in izrazil željo, da bi se tudi odnošaii z laponsko uredili v prijateljskem duhu. Govor je pa zakluičil z besedami: »PrisTli so nas uporabiti vsa tista sredstva, da stremo sovražnika, ki ne pozna nobenih obzirov. Gotovo spoznavaio tudi nevtralne države, da so njihovi interesi na naši strani, saj je naš trud usmerjen k cilju ohraniti pravice vseh narodov in po«a-
srečilo edino to, da so uničili nekaj an-
  „„	____ __________r ..., gleških nezaščitenih ribiških ladij in sve- mernikov ter ustvaritvi svobodnega zlv-
treba bati, da bi morali prekiniti delo za-j tilnikov, katere so brezobzirno napadli z bema, brez strahu pred pre^nmamern tn to, da bi okrepili obrambo same Anglije, i letali, a so pobegnili, čim so se pojavili zaferametn. Anglila m Franc.ja se bpsta Prvi oddelki ekspedicijske vojske so do- angleški lovci.	bojevali tako dolgo, dolder onec^šcena
—	>■-	.	=	.	■	—	svoboda ne bo znova dobila svojih pravic.«	-
LONDON, 1. februarja. Reuter. Ameriški zunanji minister Cordell Hull ie takoj po govoril Chamberlaina izjavil, da se ž njim popolnoma strinja. USA sc borijo proti gospodarskemu totalitarianiz-mu. .
speli v Francijo skupaj s tisoči motornih vozil in pol milijona ton municije. Bojna mornarica je tudi sedaj, kakor vedno v angleški zgodovini, v prvi črti obrambe angleškega otoka in celotnega imperija, ki so ga predniki ustvarili s svojim napornim delom in podjetnostjo. Ako vprašate, na kateri fronti se bojuje naša mornarica, moram odgovoriti, da nastopa na
Lahko pa izjavim, da ni na svetu niti ene same nevtralne države, ki bi se čutila ogrožena zaradi našega ogromnega oboroževanja. Niti en sam trenutek nismo mislili na to, da bi odrekli nevtralnim državam pravico, da one same in- le one odločajo o tem, ali posežejo s svoje strani v vojno ali ne, odnosno na kakšen način hočejo izvesti svojo nevtralnost. Od j
Naraščajoča napetost med Slovaki In Madžari
PARIZ, 1. februarja. United Press. V pariških političnih krogih jc zbudila veliko pozornost vedno bclj srdita slovaška časniška kampanja proti Madžarski, ki je združena z glasnimi zahtevami po korekturi sedanje meje in vrnitvi Slovaški njenega prejšnjega ozemlja. Na Slovaškem je pa bilo v zadnjih dneh aretiranih tudi veliko število pripadnikov tamkajšnje narodne manjšine, ki so obdol-
ženi, da so »agenti angleškega vohunstva«. Med zaprtimi je tudi poročevalec »Pester Lioyda«. Na dobro poučenem mestu zatrjujejo, da je slovaški tisk dobil ukaz, naj pripravi javno mnenje na vojaške ukrepe, ki bodo na Slovaškem v kratkem izdani. S tem v zvezi se opaža tudi pojavljanje nemških straž na slova-ško-madžarski meji. Tudi v Budimpešti vzbuja vse to veliko zaskrbljenost.
Težkoče s tinskim posojilom v Ameriki
WASHINGTON, 1. febr. Havas. V senatnem odboru za zunanje zadeve je včeraj predsednik zvezne kreditne uprave Jones podal obširno poročilo o stanju izvoza in uvoza ter o vprašanju tujih posojil za nakup nevojnega blaga v USA. Zlasti je naglasil, da posojilo Finski ne pomeni nobenega kršenja ameriške nevtralnosti. Vendar so v senatnem odboru mnenja o tem deljena. Jutri bo senat še poslušal zadevno poročilo svetnika v zu-
nanjem uradu Moora. Veliko zanimanje je zbudil v senatu predlog, naj bi se Finski dovolilo redno posojilo na denarnem trgu USA. Edini pomislek, ki ga izražajo nasprotniki tega načrta, je ta, da bo težko najti zadostna jamstva za uspeh takega posojila. Jamstvo, ki ti ga dala sama vlada USA, to bi pa najbolj olajšalo stvar. Toda taki proceduri se protiv? ve-liko število senatorjev.
Angleži potopili nemški parn’k
LONDON, 1. febr. Reuter. Admiraiite-ta javlja, da je bila neka nemška podmornica, ki je nedavno napadla britanski konvoj ladij, potopljena. Najprej so jo napadli angleški protipodmomiški čolni, ki jim je pa ušla. Pozneje jo je opazil na površini letalec ter spustil bor.*_o, ki je zadela v polno. Podmornica se je takoj potopila. Nekaj nemških mornarjev so rešili.
LONDON, 1. februarja. Havas. Danes so se izkrcali v neki luki na angleških otokih preživeli člani posadke nemške podmornice, ki je bila v torek potopljena. Večina teh mornarjev je mlajša od 20 let. Odpeljali so jih iz luke v dveh avtomobilih pod vojaškim spremstvom.
Pogajanja v Harbinu razbita
TOKIO, 1. -febr. Associated Press. Ja-ponsko zunanje ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da so se pogajanja med mandžursko in sovjetsko delegacijo v Harbinu, ki naj bi rešili vprašanje razmejitve med Mandžurijo in Sovjetsko zvezo, razbila, ker ni bilo mogoče odstraniti nesoglasij, ki obstajajo. O do. sedanjih pogajanjih bo izdano posebno poročilo, ki bo obsegalo tudi ves zadevni material. Ali se bodo pogajanja v doglednem času obnovila ali ne, za enkrat še ni mogoče napovedati.
TOKIO, 1. febr. Domei. Po devetih tednih pogajanj o razdelitvi ozemija ter o določitvi meje med Zunanjo Mongolijo, ki je pod sovjetskim protektoratom, in med Mandžukuom, so prišli do zaključka,
da sporazumno meje ni mogoče določiti.
Jakičiro Suma, tajnik zunanjega ministrstva, je novinarjem tudi izjavil, da navzlic temu teko trgovinska pogajanja v Moskvi po voljno in je pričakovati, da bodo tudi zaključena.
Turška vo aška misija povabljena v Francijo
BEOGRAD, 1. febr. United Press. Turški zunanji minister Saradžoglu bo po sklepu balkanske konference v Beogradu odpotoval v Francijo. Spremljala ga bo posebna turška vojaška misija z generalom Izetlnom Katlsluiem na Čehi. To turško vojaško misijo je povabila francoska vlada v Francijo, da sl ogleda Magi-notovo utrdbeno črto.
bolj s skepso, ker da se tudi tani za kulisami nekaj plete, tega ne more skriti noben uradni demanti. Bilo pa bi seveda naivno misliti, da gre tu Ie za kake angleške ali sovjetske interese. Ako bi se Irak, Iran in Afganistan dali zapeljati« v vojno, bi to storili iz lastnih jute-*
resov, ki jih ni težko uganiti.
Tako vidimo, da tipa evropska kriza z interesi vojskujočih se držav zdaj na to in spet na ono področje, centri tipanja pa so ustje Rena, Skandinavija, evropski jugovzhod in zahodna Azija. -r.
FRANCOSKI PARLAMENTARCI SO SE VRNILI
PARIZ, 1. febr, Havas. Skupina francoskih parlamentarcev, ki je dalje časa bivala na Angleškem, se je vrnila v Pariz.
ANKARSKI DEMANTI
ANKARA, 1. febr. Havas. Z odločujočega mesta zanikajo vesti tujih agencij, da je general Weygand v spremstvu maršala Fevzija čakmaka odpotoval v Erze-rum. General Weygand je odšel v Bej/ut.
VENITEV NEMŠKIH ŽENSK IN OTROK IZ ANGLIJE
BRUSELJ, 1. febr. V Ostendeu se je izkrcalo 45 nemških žen in deklet, ki so jih pripeljali iz Anglije. Po kratkem odmoru so jih odpeljali dalje v Nemčijo.
NESREČA GRŠKEGA PARNIKA
OSLO, 1. februarja. DNB. Grški parntk »Eli« (1000 ton) se je ponesrečil ob norveški obali, zadevši ali na kako potopljeno ladjo ali pa na pečino pod morjem. Posadka 22 mož se, je rešila v čolne. Kasneje je brodolomec sprejel na krov obrežni parnik »Oslo«, ki jih je izkrcal v Kristiansandu.
SMRT PRINCESE ORLEANSKE
PARIZ, 1. febr. Havas. Princesa Mar-gerita Orleanska, markiza Mac Mahon in vojvodinja od Magente, je včeraj umrla.
Mariborska napoved: Oblačno in tiho vreme. Obeta se sneg. Včeraj je bila najvišja temperatura —5.0, danes najnižja —9.9, opoldne —8.8. Padavin od včeraj 8.2 min.
Skrivnostna misija generala Weyganda
Kontrola nad Dardanelami in Črnim morjem — Obrambni zid proti ruskemu presenečenju
Okoli 731etnega sivolasega francoskega generala Maxima Weyganda, ki je po poreklu Belgijec, so se zadnje dni spletle naravnost fantastične politične kombinacije. Njegovo bivanje v Turčiji ter posveti s tamošnjimi vojaškimi predstavniki so neverjetno v živo zadeli totalitarno stranko sedanje vojne. Zagnala je silen krik ter prisodila generalu Wey-gandu stvarno nemogoče cilje.
Izbrušeni strateg in taktik general Weygand je izredno dober poznavalec tkzv. orientalskih vprašanj, saj mu ne Pravijo zaman »orientalski strokovnjak«.
-S
Svoji domovini Franciji je storil v deželah Bližnjega vzhoda neprecenljive usluge. Znašel se je na vročih arabsko-'nohamedanskih tleh. S finimi potezami •ie pomiril stoletja sprte častihlepne sultane in razne plemenske poglavarje, uredi! razburjeno Sirijo in ustvaril temelje za ureditev nekaterih področij na Bližnjem vzhodu. Svojo misijo je takrat odlično izvršil: vzpostavil je francosko avtoriteto ter zavaroval francoske interese.
Kot upokojeni general je potem sedel v zboru »40 nesmrtnikov« in Francoski Akademiji. Lani je moral znova obleči vojaško suknjo ter oditi v Sirijo, kjer je Prevzel poveljstvo nad orientalsko armado zaveznikov v Siriji. V tej poziciji Je mnogo pripomogel k neporušljivemu zavezništvu med Francijo, Anglijo in '"určijo. Pred svojim odhodom je v Londonu dolgo konferiral z angleškim gene-'alom Irondsideom. Njuni takratni sklepi So v celoti še danes neznani. Verjetno ie> da sta razpravljala o skupnem an-^eško-francoskem nastopu na Bližnjem vzhodu ter sestavila načrt o zavarovali11 interesov pred vsakimi presenečenji, ozabiti namreč ne smemo, da teče sko-Bližnji vzhod cesta v angleško in fran-'-°sko Indijo. Gotovo je, da sta vprav [)tla tudi dala prvo pobudo za kasnejšo rozvezo Anglija-Francija-Turčija.
,'z Sirije je Weygand razpredel svoje jj!« tudi v Iran (Perzijo) ter Afganistan, t nai bi se, če že ne formalno in stvar-ysaj tiho priključila trozvezi na Bližjem vzhodu. Pozicija na Bližnjem vzho-re k namreč za Anglijo m Francijo te-,1 ..e in neprecenljive vrednosti. V se-vantt vojni, ko živita Rusija in Nemčija Prijateljskih odnošajih, pa je postala ta igrici ja naravnost življenjskega pomena, ru L?azn^ da bi je ne zlomil nekega dne iti p na,Pad proti jugu. skušata Anglija ra« ncija v zvezi s Turčijo organizi-VJ? roočno obrambno črto od Smirne do nodne meje Afganistana. V tem načrtu Tu «.Veda všteti tudi življenjski interesi db r n3ene P°ziciie na Dardan,;lah In ori , eni morju. Zbiranje zavezniške inet armade ima kajpada svoj pole- ’ ' ga sedaj še ni moči predvideti PčivwU totat'tama poročila pripisujejo 2atri J1? nana^en pomen, ko kategorično »ruJuj ' da ffre bistveno za nanad na Bat^ ^trolejski živec« na liniji Baku— de v sč .0rneTI Pozicije zavezniške arma-ter> utegne biti celo v drugi smeri zelo rfS' se to nebulozno bere, morda ropi inerodaien za razvoj stvari v Ev-nozahit- nienem bojišču. Saj ne smemo PoleJ Ztrodovine 1zza dobrih 20 let!
!ia _ , zbiranja orientalske armade veda nr-',a^.'tna naloga generala Weygan-obraJubivanju nadaljnjih partnerjev za fraftS.i.zfd ter zavai'ovanfe angleško-doba n interesov tla do Siama. Po-
Plicira™ a 5	,? t0 S’,n0 tczko bom-
rano delo. Iluzorne so nade, da bi
Iran kdaj marširal v ruski Aserbejdžan, Afganistan pa v ruski Turkestan. Ofenzivno ta dva partnerja ne moreta priti v
poštev, ko jima nihče ne more jamčiti, kako drago bi morala potem nekega dne spet plačati tako avanturo. Toda tudi kot defenzivna člena v obrambni verigi morata biti silno previdna. Iran je povezan z Rusijo s prijateljsko pogodbo, dočim ima z Anglijo še star in neporavnan račun radi Bahreinjskega otočja, ki ga je Anglija zasedla začetkom 19. stoletja in kjer dobiva letno nad milijon ton nafte. Ta račun je še vedno pri pogajanjih jako neprijetna postavka. In tudi Afganistan je s prijateljsko in nenapadalno pogodbo od 1921 obzirno vezan na Rusijo. Toda tudi tretji partner — Turčija, ima še neporavnane račune z Iranom in celo Sirijo. Izguba petrolejskih polj v Mosulht, bi jih je dobil Iran, je udarec, ki Turčijo še boli. Sporno pa je
proti Siriji področje Džežihera. Pa tudi arabska država Ibn-Saudija ni v najboljših odnošajih z Irakom. Med partnerji,
ki naj bi jih povezal general Weygand, so torej mnogi odprti in neporavnani računi. Kako bo vse to rešil Weygand, je težko reči. Stvar ni lahka. Treba bo velike opreznosti, da ne pride do še večjih razpok. Morda bodo potrebne celo koncesije, nagrade sultanom in kanom in šahom. Pa menda tudi tu Anglija in Francija ne bosta pomišljali o cenah, ko gre za tako važno interesno vprašanje.
V	teni okviru se giblje misija generala Weyganda, ki pa jo je treba ločiti v dve fazi: prva je zavezniška armada in njeno operacijsko področje, druga zgraditev obrambnega zidu, ki naj bi varoval interese obeh velesil pred vsakim presenečenjem. tako z ruske kot nemške smeri.	(-Ž-)
eftlad*1
lahko vzamete t-2
ASPIRIN
tablete
Reorganizacija ali kriza JRZ?
NAPOVEDI O MOŽNOSTI REKONSTRUKCIJE VLADE
Trk pred pričetkom balkanske konference v Beogradu so bili važni posveti glede reorganizacije JRZ. Kot znano je bil dosežen že načelni sporazum, da pristopijo in se spojijo z JRZ radikalna stranka Ace Stanojeviča in Slovenska ljudska stranka (SLS) dr. Korošca, ki je za to dal že svoj pristanek. Težave pa so nastopile ob pogajanjih z Jugoslovansko muslimansko organizacijo (JMO) pod vodstvom dr. Kulenoviča. Vodstvo nove stranke, ki naj bi nosila ime Jugoslovanska radikalna stranka, bi tvorili Aca Stanojevič kot predsednik, Miša Trifunovič prvi podpredsednik, Dragiša Cvetkovič drugi, dr. Korošec tretji ter dr. Kulenovič eventualno kot četrti podpredsednik. Nova stranka bi imela v programu dokončno preureditev države, toda brez volitev. Kar pa tiče volitev, smatra stranka, da zavisijo od zunanjih političnih prilik.
Pri pogajanjih za novo politično formacijo ni sodeloval dr. Kulenovič kot zastopnik JMO. Na vprašanje, zakaj ni brl na seji glavnega odbora JRZ, je dr. Kulenovič dejal, da je bilo to slučajno. Poudaril pa je ob tej priliki z ozirom na novo stranko, da vsekakor vztraja na svojem stališču, da imej Bosna in Hercegovina svojo avtonomijo. »V kolikor pa med nami ge bi moglo priti do sporazuma, bi želel, da se vpraša ljudstvo Bosne in Hercegovine, naj samo z glasovanjem odloči, ali je za avtonomijo Bosne in Hercegovine, ali za njuno razdelitev ter pripojitev enega dela k Hrvatski, drugega k Srbiji. Prepričan pa sem, da se bo ljudstvo odločilo za avtonomijo.«
Iz tega stališča je razvidno, da utegnejo pri reorganizaciji JRZ nastopiti te-
žave, zlasti še, ko dr. Kulenovič pravi, da se JMO ne more stopiti v radikalno stranko. Razvoj po končani balkanski konferenci bo pokazal, v koliko so utemeljene vse te vesti.
REKONSTRUKCIJA VLADE?
V	zvezi s pogajanji o novi stranki piše sarajevska »Jugoslov. pošta«: »Po balkanski konferenci bi bilo treba politično delo zaključiti na ta način, da pride do rekonstrukcije kabineta Cvetkoviča. V novi kabinet Cvetkoviča bi vstopili poleg ostalih dr. Korošec, trije radikali, med njimi v vsakem slučaju Miša Trifunovič in dr. Momčilo Ninčič in eventualno dr. Kulenovič, če uspejo .pogajanja z JMO.«
Minister pošte dr. Torbar je sprejel uredbo o reorganizaciji ministrstva pošte, telegrafa in telefona.
B
(baver)
,gyNi drugega zdravila po imenu) „ Aspirin",ttemveč._edino-Je-
.,Ba y erjtr-jeAilf A’s p r rf rt’.
O9!. r«g, pod $ br 37692 od 22.' XII.
MADŽARSKA POLITIČNA AVTONOMIJA V OKVIRU JRZ
Ob razgovorih med predsednikom vlade Cvetkovičem in predstavniki madžarske manjšine je prišlo, kot poroča subo-tiški »Naplo«, do popolnega sporazuma. Jugoslovanski Madžari bodo imeli v JRZ poseben madžarski odsek. Sami bodo lahko sklicevali konference ter predlagali vodstvu JRZ kandidate za senat in skupščino. Po istih informacijah bodo odobrena pravila raznim madžarskim kulturnim društvom; starši bodo sami določevali narodnost otrok. Prav tako bo izpopolnjeno madžarsko šolstvo, več Madžarov pa bo dobilo državne službe. D^lno bo tudi omiljena in spremenjena uredba o obmejnem prometu.
Miša Trifunovič je posetil Ljubo Da-vidoviča in z njim razgovarjal o akciii zedinjenja radikalov in resoluciji demokratske stranke.
Srbska lekcija beograjski čaršiji
V	kragujevskem »Narodnem pokretu« piše šumadinski demokratski prvak in bivši kandidat na listi dr. Mačka odvetnik Dragoljub Milovanovič-Bena v uvodniku med drugim: »Čedalje pogosteje se pojavlja poziv »Srbi na okup«. Nekateri od onih, ki dvigajo to parolo, so v skrbeh za svoje položaje, nekateri za svoje kapitale, drugi spet za svoje politične kariere. Prepričani smo, da je nemogoče potegniti meje banovine Hr-vatske tako, da na Hrvatskem ne bo Srbov in v Srbiji ne Hrvatov. Alarm »Srbi na okup« dviga gospoda v Beogradu. Zakaj roso dvignili svojega glasu v 20 letih proti zlu, ki je pripeljalo do sedanje delitve? Zakaj ta gospoda ni pokli-
cala Srbov na okup proti korupcioaa-šem, ki so upropastili državo? Zakaj niso dvignili glasu »Srbi na okup«, da branijo temeljne državljanske pravioe, ko se je uvajal šestojanuarski režim? Srbstvo ni v nevarnosti. Srbstva ne bo branila beograjska čaršija, ampak srbski kmet, on, ki je bil v vojni in zmagal. Gospoda, ki je ponosno vladala 20 let, je umazala svetlo srbsko ime, toda srbski kmet si je v svesti. da tega on ni kriv. Zakaj pozivati sedaj Srbe na okup proti Hrvatom, ko so nam sovražne puške namerjene v čelo in tilnik? Ali ta velikosrbska gospoda predvideva težke posledice, do katerih bi prišlo zaradi takega postopanja beograjske gospode?«
Kultura
Vrednost kulture in umetnosti za narodno življenje
Politična tragedija, ki jo je preživel lani češki narod, je povzročila na kulturnem področju nasledke, ki se zde na videz skoraj neverjetni: češka umetnost, in posebej še književnost, je doživela tak razmah, kakor nikoli za časa svobodne republike. Vsa češka gledališča so bila vedno polna, obisk razstav likovne umet nosti je dosegel rekord, a tudi nakup. Samo Kulturni svet je priredil tekom leta 34 razstav, na katerih je bilo prodanih za več ko milijon kron umetnin. — Prav tak uspeh so dosegle tudi druge likovne razstave v Pragi in po drugih čeških mestih. Vse leto ni bilo nikjer niti enega samega koncerta, ki bi bil -slabo obiskan. Največji razmah je pa dožive-'a, kakor že omenjeno, češka knjiga. Izšlo je rekordno število del v verzih in v orozi, izdana so bila mnoga monumentalna leposlovna in znanstvena dela, m to v nenavadno visokih nakladah, ki so bile vse brez težkoč razprodane.
Publicist Jan Šeinost pravi v »Nedel-nih lidovih Tistih«, da že vse od preroda ni bilo med Čehi toliko živega zanimanja za narodno kulturo in umetnost, ka-
kor lani. Kakor se zdi to spričo zunanje usode, ki je zadela češki narod, čudno, je vendarle razumljivo: češko ljudstvo, ki so ga prejšnje razmere zavedle na politična in sploh materialna pota, se je v trenutku težkih preizkušenj nagonsko zateklo k novemu izživljanju v kulturi in umetnosti. Vrnilo se je k višjim duhovnim vrednotam, v katerih je zaslutilo uteho m vzpodbudo za dvig iz vsakdanjih tegob. Tako so zunanji tragični dogodki rodili na drugi strani dragocene pozitivne nasledke, ki dajo mnogo misliti. Ako je namreč narodna kultura in umetnost sposobna nadomestiti celo politično svobodo in dajati tako čudovite vzpodbude, potem je to nov velik dokaz, da je njena vrednost višek tvornosti naroda in prav za prav edini trdni temelj, na katerem je zgrajena vsaka zavestna narodna samobitnost. Tragično je samo, da spoznajo narodi to resnico šele tedaj, kadar jih zadenejo velike zunanje nesreče.
Češki primer bi moral dobro služiti tudi nam Slovencem, ki sipo se v sv°i> državni in narodni svobodi še bolj od-
daljili od zavesti vrednosti in pomena narodne kulture in posebno umetnosti, kakor so se Cehi v letih svoje republike. Povezanost našega slovenskega ljudstva, podeželskega in prav tako meščanskega, s slovensko narodno kulturo in umetnostjo stalno pada, namesto da bi rastla. Naša gledališča zdaleč niso deležna takega obiska in zanimanja, kakor bi bilo treba, naši koncerti so — z redkimi izjemami — prazni, še bolj obupno pa je z našimi razstavami likovne umetnosti. Ako tie bi bilo dijaštva, se jih sploh ne bi več izplačalo prirejati. Nič manj žalostno ni poglavje o naši knjigi. Izhaja jih čedalje manj i« še te je treba vsako posebej vsiljevati ljudem od hiše do hiše. Vse to dokazuje, da smo Slovenci zaradi materialistične usmerjenosti ob dnevnih dogodkih počeli pozabljati, da leže edini trdni temelji v naši duhovni kulturi in umetnosti in da bi samo v njej lahko zopet našli uteho in oporo, ako bi zašli v nove dobe težkih preizkušenj. Zato naj bi nam bil češki primer dober nauk in opomin: da Je življenje naroda brez najtesnejših zvez z njegovo kulturo in umetnostjo jalovo, pusto in prazno, r.
Novice
Z odpravo carine še kmet ne bo rešen
Tretjina gospodarjev ne more
Višek
Te dni smo brali, da je država odpravila carino na železne pluge iz Nemčije. Kako je pa v stvari s tem pomagano našemu kmetu?
Eden izmed važnili in težkih problemov našega podeželja je vsekakor omogočiti našemu poljedelcu dobro in poceni orodje ter stroje, ki bodo odgovarjali kupni moči poljedelca.
Kako je s kmetsko posestjo in kupno močjo poljedelca? Po podatkih iz leta 1931. sta bila takrat v državi 2 milijona kmetskih gospodarstev, ki bi rabila 'najmanj milijon in pol železnih plugov. Ker traja železni plug do 15 let, bi rabila naša gospodarstva letno 100.000 plugov. 33.8% vseh gospodarstev v državi ima 0.01 do 2 ha zemlje, 54.5% vseh gospodarstev pa ima 2 do 10 ha zemlje. Vidimo torej, da ima dobra tretjina gospodarstev v državi tako malo zemlje (in teh gospodarstev je 660.000), da si krat-komalo ne more kupiti železnega pluga, tudi ostala gospodarstva, katerih posest se giblje od 2 do 10 ha, le s težavo utrpe stroške za nabavo pluga, ali si ga pa sploh ne morejo nabaviti.
Zemlja bo le takrat dobro uspevala in bogato rodila, če bo dobro obdelana. Brez dobrega orodja pa se to ne da doseči. Zato ni odprava carine na pluge ni-kakšna rešitev problema, kako naj pride naš kmet do dobrega pluga. Misliti pa ie’treba danes tudi na to, da se nahaja Nemčija v vojnem stanju ter da ji gre za vsak kilogram železa, ki ga izvozi v tujino. In prav lahko se zgodi, da bo lepega dne sploh ukinila izvoz plugov iz države, da ne omenimo pri tem niti tega, da nemška industrija, od koder bodo prihajali ti nezacarinjeni plugi, zaradi vojnega stanja ne bo zmogla dobav. V današnjem času mora misliti na to vsak realen človek, predvsem pa država. Zato je treba Iskati zaradi razdrobljenosti naše kmetijske posesti rešitve nabave potrebnega gospodarskega orodja za ta majhna gospodarstva edino v zadružni nabavi in na zadružni uporabi plugov ter ostalega poljedelskega orodja in strojev. Ta problem bi morali začeti obravnavati tako pri poljedelskem ministrstvu kakor pri banovim.
Železni plugi, ki pridejo k nam nezacarinjeni, stanejo 1300 din, dočim lahko dobimo pri nas doma izdelan železni Plug od 700 do 1050 din. Pri ceni pluga
kupiti pluga — Zadružna nabava in uporaba plugov — Od-delovnih sil je treba zaposliti doma
iz Nemčije niso všteti niti transportni ter drugi manipulacijski posli. Istočasno pa je treba vedeti, da je naša zemlja prenaseljena, da imamo precejšen višek prebivalstva, ki kratkomalo nima tal za življenje, da bi si lahko uredil življenje. S sezonskimi preseljevanji in emigracijo se ta višek danes ne da več rešiti, zato je treba misliti vedno na to, da se najde kakšna možnost zaposlitve tega odviška prebivalstva. Za industrijo, ki bi izdelala letno 100.000 plugov, kakor ga rabi naš kmet, bi. se lahko zaposlilo že precejšnje število ljudi. Ker se danes ne da
rešiti problema odviška prebivalstva na radikalen način z emigracijo, je treba računati z danimi možnostmi ter ukreniti vse potrebno, da se pereč problem, ki terja rešitve, vendarle do neke mere zadovoljivo reši. Isto kakor s plugom je tudi z drugimi stroji. Poleg vsega tega pa ne smemo pozabiti, da bo domača proizvodnja vedno cenejša. Država lahko tu mnogo napravi in na njej je zdai vrsta, da to napravi. Ukinjenje carin našemu kmetu ne bo dosti pomagalo — še zmanjšalo bo njegovo zaposlitev doma.
OGENJ UN'CIL HRANILNICO IN KNJIŽNICO
V	Poljčana!' je uničil požar poslopja \metske lu-anilnice in posojilnice, v ka-.erem se nahaja tudi dvorana, knjižnica .n oder Prosvetnega društva. Inventar : hranilnice so gasilci rešili, inventar pro-! svetnega društva pa je uničen.
Banovinska bolnišnica v Siovenjgradcu
V	letu 1939 je bilo v bolnišnici zdravljenih 3.020 bolnikov in sicer 1627 moških in 1.393 žensk. Od prejšnjega leta je ostalo 118 bolnikov, na novo je bilo sprejetih 2.902 bolnika. Odpuščenih je bilo 2.804 bolnikov, umrlo pa je 106 bolnikov. Koncem leta je ostalo v oskrbi 110 bolnikov. Umrljivost je znašala 3.65%. Oskrbnih dni za bolnike je bilo 48.591. Vsak bolnik je bil oskrbovan povprečno | 17 dni. dnevno' pa se je oskrbovalo pov-
prečno 133 bolnikov.
Število sprejetih bolnikov je v zadnjih letih znatno narastlo. V letu 1935 je bilo Sprejetih 1.930 bolnikov, v letu 1936 2.107, v letu 1937 2.596, v letu 1938 2.781. v letu 1939 pa 2.902 bolnika.
Od 3.020 bolnikov v letu 1939 se jih je zdravilo na kirurgičnem oddelku 1.039, na internem 1.801, na infekcijskem odseku pa 180. Operacij je bilo l.OSO. porodov 121, ambulantnih pregledov pa 736.
Nova gasilska čela v Apački kotlini
V	Lutvercih v Apački kotlini je bil ponovni ustanovni občni zbor tamkajšnje čete. Četa se je ustanovila sicer že lansko leto ter celo dogradila svoj gasilski dom. Ker pa je oktobra 1939 prejela od strani Ministrstva za telesno vzgojo iz Beograda rešitev, da se ustanovitev čete ne odobrava, se je vršil tokrat ponovni ustanovni občni zbor, na katerem je bila izvoljena sledeča uprava Jožef A d a nič, poveljnik Hinko P rob s t, njegov namestnik Rudolf Časar, tajnik Štefan
Režonja, blagajnik Jožef H a ri ž e k o-v i č, orodjar Rupert P r o b s t, ostali odborniki: Josip Probst, Franc Hasler, AL Tašner ter Ignac Gomzi, četa ima svoj dom, je brez dolga ter ima v blagajni okrog 3.000 din gotovine za nabavo orodja. Število članstva znaša 28 rednih ter 20 podpornih članov. Kot delegat gornjeradgonske župe se je ustanovnega občnega zbora udeležil; tov. Jožef H r a-stelj.
4 leta in po! za »hišno preiskavo"
' Na zatožni klopi pred mariborskim velikim kazenskim senatom sta se morala zagovarjati kovaški pomočnik Jože Fideršek in delavec Anton Canjkar, oba iz Savcev, ker sta novembra lani vdrla v hišo posestnika Jožefa Marina, ga napadla, podrla na tla, mu odvzela samokres in nekaj denarja. Oba mlada zločinca sta se pred sodniki izgovarjala, da nista hotela ničesar hudega, ampak, da
sta hotela napraviti le nekakšno »hišno preiskavo«. Vendar pa sodniki niso vzeli s tako lahke strani zadeve, ampak so obsodili oba zaradi ropa, Fiderška na dve in pel leta težke je.e Canjkarja pa na 2 leti težke ječe in 3 leta izgube častnih pravic. Eden izmed fantov je pred odhodom iz dvorane zaprosil za odlog kazni, pa so mu sodniki povedali, da za ro-parsld napad ni nobenih ugodnosti.
o lz Pragerskega je premeščen postaje-načelnik Janežič i-rane. Na njegovo mesta pride Leopold Šegula.
o Odreaja o luiuimalnih mezdah za trgovske pomočnike in pomožno osebje je stopila v objavo z 31. januarjem, odredba .o zvišanju minimalnih mezu pa bo stopila v veijavo šele 31. marca.
o KmeSsrfa vesellea bo i. februarja pn 2ibriku v Veščici. Priredi Društvo kmetskih fantov in deklet Crnelavci—Vešči-ca.
o Prekmursko muzejsko društvo bo imelo občni zbor -1. februarja t. L, ob lU.uri v svojem lokalu v soboški osnovni šoli. Pismene predloge sprejema pol ure pred občnim zborom tajnik. Prekmursko muzejsko društvo je z dosedanjim delom pokazalo, da v polni meri zasluži podporo in sodelovanje vse prekmurske javnosti. Za bodoče ga čakajo še mnoge naloge, zato ju potrebno, da vstopi v njegov krog čim več delavcev.
o Soboško Sokolsko društvo bo priredilo Ludi letos maškarado 6. februarja v vseh prostorih Sokolskega doma. Najlepše maske bodo prejele darila .
o Spevoigro „Kovaeev študent'* priredi) j gimnazijci, člani Slov. dijaške zveze,
; in 5. febr. ob 8. url zvečer.
o Občina Murska Sobo'a poziva vse mla-i deniče ,ki so rojeni 1. 1920, da se zglasijo ; do 5. febr. t. 1. v občinski pisarni v ; svrho vpisa v rekrutni spisek. S seboj | morajo prinesti izvleček iz krstne in roj-j stne knjige vseh družinskih članov. Qa-; šotne lahko prijavijo najbližji sorodniki, i Za umrle iz 1. 1920 morajo domači prinesti ; mrtvaški list. — Tudi kolesa se morajo takoj prijaviti.
o Lovsko društvo Maribor odsek Slovenj-gradec bo imelo v nedeljo ob 10. uri v Sokolskem domu redni občni zbor. Udeležba obvezna.
o 33 delavcev na cest*. Pred dnevi je odpovedala tovarna meril v Siovenjgradcu službo 35 delavcem. Podjetje prav.i, da je bilo primorano odpustiti delavstvo zaradi prenehanja izdelave igrač, ker je na uje prevelik luksuzni davek.
o Težka nesreča na clrkularki. Na žagi lesnega trgovca Franca Praznika v Ravnah pri Šoštanju je cirkularka odrezala levo roko v zapestju 19 letnemu žagarju Ivanu Anželaku iz Podgorja.
o	Grajski Idno v Murski Soboti predvaja v četrtek velefilm „Suez‘:, v petek in sobo-v Murski Soboti v režiii prof. Potokarja po veseloigri „Vse za ljubezen1'.
n Štiri vagoni živine slrmoglavili v reko. Med Vlašhanom in Velesom je iztiril tovorni vlak, ki je vozil živino. Štirje vagoni, v katerih ie bila živina, so slrmoglavili v Vardar, živina v drugih vago; nih pa je težko raniena. Samo na živini je okoli 800.000 din škode.
n Pet razbojn?koy ie pobetf”iFo iz ječe v Kumanovem. Prebili so zid in nezna-nokam izginili.
Njena življenfslca pol
M. KAJČ
Bito je zgodaj popoldne. Do odhoda vlaka je malone štiri ure časa, je pomislila Rozika, ko se je opotekala proti železniški postaji zunaj mesteca. Lica so ji žarela v vročici, težko je hropla; od časa do časa ji je zdrsnilo na poledenelih tleh.
Kako bo šele potem, ko izstopi... Saj ne, da bi se bala samotne poti mimo ma-rofa, ki so ga stražili jagnedi: od železniške postaje do doma je bilo tri ure hoda. Le kako bo to zmogla? Trudna se je sesedla na klop v mračni, mrzli čakalnici in se predajala žalostnim mislim.
Komaj šestnajst let ji je bilo. Prvo leto je služila v neki krčmi zunaj mesteca. Pomlad je še nekako pretolkla, sredi poletja pa je omagala. Ali se je bila zbodla ali malce urezala, sama ni vedela. Neznatna praksa se je začela gnojiti in v rami jo je zmerom močneje trgalo. — Krčmarica je menila, da ni nič hudega.
Ko se je potožila prijazni gospe, ki se je bila z možem in hčerko pripeljala tisto nedeljsko popoldne iz mesteca, pa ji je fa svetovala, naj gre takoj k zdravniku, ali pa prisede k njim, ko se bodo vrnili.
Ko je krčmarica izvedela za njeno namero, je pobesnela: »Če greš k zdravniku, se mi več ne vrni, nehvaležnica!« »Rozika jo je le začudeno gledala in sklenila: K zdravniku pa vendarle pojdem. — Ko se je gospoda vračala v mestece, se je Rozika Izmuznila iz kuhinje in stekla za vozom. Prijazna gospa je velela kočijažu ustaviti in Rozika se je vzpela na voz. Med vožnjo je tudi izve-
dela, zakaj je gospodinja ne pusti k zdravniku. Takole je zaključila gospa proti svojemu možu, ko mu je bila povedala, kako je z dekletom: »Gotovo je krčmarica ni prijavila pri bolniški blagajni in se zdaj boji posledic!« Pred zdravnikovo hišo so ustavili. Komaj da je zagledal hudo zatečeno, rdečkasto roko dekleta, je zdravnik vzkliknil: »V bolnišnico, pa takoj!« In Rozika je odšla v bolnišnico, kjer so jo le s težavo rešili. Seveda, ko se je čez tri tedne vrnila, jo je krčmarica kar na pragu, s psovkami spodila. Rozika se je vrnila v mestece, kjer je naposled nekaj iztaknila. Pri muhasti gospe Slanovi sicer nobena služkinja ni dolgo vzdržala, morda bo pa ona, Rozika.
Gospod dr. Slana, okrajni sodnik, je bil z njo prijazen, včasih ji je tudi pomagal s kako malenkostjo, če gospa ni videla. A kaj, ko je bil do večera zaposlen v uradu. Tačaj je morala Rozika radi gospe požreti marsikatero bridko, ob koncu meseca pa mirno prenesti odtegovanje od skromnega plačila. A stisnila je zobe, sklenila je potrpeti, pretolči zimo. Spomladi, ko se delo odpre, bo bolje zanjo. Toda že v začetku zime je opešala. Vlažno vreme in mraz, ki je nastopil pred božičem, napori, nekoliko pa tudi mladostna neprevidnost so jo spravili na bo'niško posteljo.
Ravno tedaj je gospa Slanova pričakovala otroka. Ko je porod srečno prestala, se je skozi ozko zev med vrati poselske
izbice poslednjič prikazala roka s skodelico čaja — bila je roka Katike, služkinje pri sosedovih. Gospa Slanova ji je biia namreč prepovedala vstopiti v izbo, kjer je ležala bolnica. Rozika se je dvignila iz postelje, željno zagrabila skodelico in po-srebala vroči čaj. Poslej je bila zopet docela odrezana od življenja v hiši. Zato, da se gospa Slanova, pa tudi dete in mož, ne bo mogli nalesti bolezni. Dva dni Rozika ni ničesar zaužila, tretjo noč pa se je potihem splazila v kuhinjo in si ogrela vodo — mesto čaja. V nekaj dneh je povsem obnemogla. Obšel jo je občut tope vdanosti. »Bo vsaj enkrat konec trpljenja«, je vzdihnila.
Potem, bilo je pred nekaj dnevi, pa se je nenadno v njej zganilo. Silno se je začudila, kakor da se več ne pozna. Tako je bila vplivala nanjo daljna božična pe-' sem zvonov. Z vsem srcem je zahrepenela po domu, svojcih in tovarišicah iz domače vasi, s katerimi bi nocoj, v božični noči, pohitela k polnočnici... A dom je bil tako neznansko daleč..
Nekajkrat je bil pri gospej Slanovi zdravnik in ji vsakikrat zatrjeval, da se ji ni ničesar bati. Nazadnje je gospa omenila svojo bolno služkinjo. Gospod doktor da jo naj preišče in spravi v boln š-nico. Po dolgem času so se odprla vrata Rozikine poselske izbe in zdravnik je pre iskal dekle. Ko se je vrnil h gospe, je izjavil: »Dekletce je zelo, zelo šibko, a bolezen nikakor ni nalezliiva.« Ker pa je gosna vztrajala pri svoji zahtevi, da mora Rozika v bolnišnico, se je zdravnik nrildonil in hladno odvrnil:	»Oprostite.
,rospa, v boln:šn'ci zarvo n; nrosvo-n. Ko liko težjih slučajev smo že morali radi
tega odkloniti!«
Komaj je bil zdravnik na stopnicah, že se je razlegalo po hiši vpitje gospe Stanove:	»Takoj domov! Misliš, da bom
radi tebe še jaz zbolela?« Ja-a-z ...«
Rozika je morala vstati in iti. Neglede na onemoglost in. .vročico, neglede na mraz, štiriurno čakanje na odhod vlaka in dolgo pot od postaje do doma. Zdravje gospe Slanove, soproge okrajnega sodnika, je bilo — po njenem mnenju — še zmerom v nevarnosti!
Rozika ni mogla doumeti, kako more biti izobražena gospa tako sebična in kruta. V slrahu zase je žrtvovala nio. »Sicer pa, ni malo takih,« se je Rozika domislila svoje prejšnje gospodinje, krč-}marice, in ljudi, ki jih je bila srečavala 'na kratki poti svojega življenia. »To je pač pravica močnejših, ki smejo nas slabotne pohoditi!«.
Iz trpkih misli so jo zdramili koraki prvih potnikov. Nekateri so se vračali iz mesteca z opravkov, dva, trije gospodje, nasmejanih obrazOv, v črnih oblekah, pa so se — potem ko so jo bili brez uspeha nagovarjali, saj je bila Rozika kliub bolezni še vedno čedno dekle — odpravljali v bližnje mesto, da tam veselo, mimo vseh družabnih ozirov,'ki i;h ie treba v domačem kraju tako upoštevati, prebijejo poslednii dan starega leta.
Trda od ždenia in trudna od bridkih spominov se Rozika dvigne ter kupi vozni listek.
Domov!...
V	zavesti olajšanja se vzone na visoko stoonico. še zavedla ?e ni, ko ji ie zmani-‘kf’0 moči iti je udarila z. glavo ob zledp-(nela tla.-------
hm
Mestni proračun: 62,610.670 din
Mestni finančni strokovnjaki so pravkar izdelali novi mariborski mestni proračun, ki predvideva 62,630.670 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Tekoči Proračun znaša 62,278.440 din in je torej novi za 352.180 din večji.
Mestni proračun je bilo letos zelo težko sestaviti, ker zahteva država od mesta velike izdatke za pasivno obrambo mesta, za gradnjo zaklonišč pred zračnimi napadi, za zaščito otrok in za nabavo rezervne hrane. Poleg tega pa je država znižala trošarino na vino v Mariboru od 1.50 na 1 din. kar daje mestu
600.000	din izgube na dohodkih. Obstoječe davščine je v Mariboru nemogoče zvišati, ker je hišna posest že preveč obremenjena. Novi proračun so uravnovesili brez bistvenih davčnih sprememb na ta način, da je mesto sklenilo dogovor z denarnimi zavodi glede odplačevanja mestnih dolgov.
Novi proračun predvideva sredsiva. za dokončno izgraditev gradu za muzej (klet. in stopnišče), dalje zgradbo javnih zaklonišč, sredstva za nabavo rezervne hrane, za zaščito otrok in da?e tudi tr.ož-
*	Milijoni Vas čakajo! Nabavita srečko drž. razredne loterija pri „PUTNIK-u“. Žrebanje 5. glavnega razreda že od 10. februarja do 7. marca 1940. — 38.CC0 dobitkov v skupnem znesku din 58 milijonov 94G.OJ10'—. Preizkusite svojo srečo!
nost za prve priprave za gradnjo nove tržnice in za nakup nepremičnin za tržnico. Tudi povišanje uradniških in delavskih plač za primer draginje predvideva novi proračun.
Izdatki:
Izdatki so po novem mestnem proračunu razvrščeni kakor sledi: Osebje z Mestnimi podjetji 9,132.130 din (v tekočem proračunu 7,820.360); splošna mestna uprava 2,045.960 din (2.933.840) ; osebna in imovinska varnost (gasilci, pasivna obramba mesta in policija) 815.010 din (761.670); anuitetna služba 7.522.330 din (8,181.810); tehnična služba (vzdrževanje cest, ulic, mostov, kanalov, pometanje, škropljenje, sneg itd.) 1.438.980 din (1,485.980); zdravstvo 2,332.100 din (2.315.100); socialno skrbstvo 4.598.650 din (4.573.490); šolstvo 1,442.170 din (1,443.860); znanost in prosveta (gledališče, Študijska knjižnica, nakuo umetniških slik, Slomškova nagrada) 349.100 din (293.400); obrt, trgovina in turizem
300.000	din (330 000); mestni veterinarski sklad 195.750 din (166.000); razno (proračunska rezerva) 200.000 din (550 tisoč). Nova je letos postavka »prehodno«, kjer so zaoopadeni predujmi urad-ništvu in razne podore, ki jih tuje občine nato vrnejo. Ta postavka predvi-eteva 600.000 dm izdatkov. Izdatki Mest-
ADVOKAT BRANKO CVETKO
se je preselil iz Sodne ul. 9/11. v Sodno ul. t/I. Tcrcfon št. 28-75. (Palača zavarovalnice „Drava“)
Spet težave z bombažem
Ker so italijanski eksporterji izven dogovora z našimi importerji povišali ceno za stare zaključke bombažnega prediva že drugič na 18 lir po kg, baza 20^1 Amerika, zaradi česar je težko prizadeta naša tekstilna industrija, se je »Zveza tekstilne industrije Jugoslavije« odločila, da pošlje ponovno delegacijo v Milano. Tej delegaciji se bosta pridružila odposlanec ministrstva trgovine g. dr. Tomič in generalni tamik Zveze industrijcev iz Ljubljane g. dr. Golia. V tej delegaciji bodo industrijci iz vse Jugoslavije in tudi Maribor bo zastopan. O rezultatih razgovorov, od katerih zavisi nadaljnje nemote-no pos’ovanje tudi mariborske tekstilne industrije, bomo še poročali.
*	Advokat dr. Sto lan Pretnar se je preseki iz svoiih do^sdaniih pisarniških prostorov v Cankarjevi ulici v Sodno ulirn 31 (Palača *Drava«, južni vhod), telefon 27-65.
nih podjetij so predvideni na 31,658.440 rlnarski sklad 195.750 din (166.000); raz-
din (31,422.930),
Dohodki:
Novi proračun predvideva naslednje dohodke: splošna mestna uprava 53.950 din (43.590); mestne davščine 19,297.720 din (19,229.030); anuitetna služba (MP) 5,568.200 din (5,542.410); tehnična služba (povračila MP za razna dela) 520.000 din (620.000); socialno skrbstvo (darila in globe) 60.600 din (60.600); mestni vete-
no (prihranki prejšnjih let) 550.000 din (1,750.000!); prehodno 600.000 din. Dohodki Mestnih podjetij so predvideni na 35.784.760 din (34,861.810).
Regulacijski sklad, s pomočjo katerega se delajo nove ulice in ceste, ima
1,820.000	din dohodkov in prav toliko izdatkov. Novi proračun je absolutno realen. Razgrajen je v prostorih mestne finančne uprave.
PLANINSKI PLES
1. FEBR. V SOKOLSKEM DOMU
PROF. STANKO MARIN Ob 151etnici njegove smrti.
Zadnjega januarja pred 15 leti se je po Mariboru raznesla vest, da je obče znani učiteljišču! profesor Stanko Marin nenadoma umrl zadet od kapi. Ime pokojnika je tesno združeno z ustanovitv:jo »Športnega društva Maribor« (1. 1900). iz katerega je med drugim izšel tudi mariborski Sokol. Pokojnik je sodeloval tudi pri Dramatičnem društvu in je bil sploh duša družabnega življenja mariborskih Slovencev. Pokojnik je oče znanega mariborskega zdravnika dr. Vilka Marina, ki v narodnem življenju stopa po stopinjah svojega očeta.
*	Milijoni Vas čakajo! Nabavita sračko drž. razredne loterije pri „PUTNIK-u“. Žrebanje 5. glavnega razreda že od 10. februarja do 7. marca 1940. — 355.930 dobitkov v skupnem znesku din 58 mili-Jonov 946.000*—. Preizkusile svejo srečo!
m. Brivnice in česalnice bodo odprte danes do 20., na Svečnico pa od 8. do 12. ure.
m. Pevski zbor »Drave« priredi v soboto pustno rajanje pri Grmeku v Studencih.
m. Družabni večer priredijo orožniški upokojenci v nedeljo v lokalih A. Senice, Ulica kneza Koclja. Začetek ob 16. uri.
m. Zdravniško dežurstvo OUZD ima na Svečnico dr. Pogrujc Stanko, Tyrševa 14/1, v nedeljo pa dr. Zirngast Teobald, Kralja Petra trg 3/1.
m. Predložitev bilanc in letnih poročil. Po
določilih zakona o ustanovah so vse uprave ustanov dolžne predložiti ustanovni oblasti, t. j. banski upravi, odnosno, če se poslovanje ustanov razteza na več banovin, ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto, skupno z obračunom letno poročilo o svojem delu najkasneje do 31. marca.
m. Nameščenske legitimacije. Oni, ki so v popisovalnem oddelku mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu naročili nameščenske legitimacije in poslovne knjižice, se pozivajo, da jih takoj dvignejo istotam.
m. Mestni proračun za leto 1940/41, in sicer proračun mestnega zaklada s podjetji, regulacijskega sklada in zaklada ustanov je izgotovljen. V smislu zakona o mestnih občinah se to javno razglaša z dostavkom, da ima vsak član mesta kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, pravico, staviti k proračunu svoje pripombe. Proračun je razpoložen na vpogled občinstvu od vštev-si 1. do vštevši 5. februarja v mestni finančni upravi med uradnimi urami. V istem roku je tudi vlagati pismene pripombe k proračunu. Dr. Juvan, s. r.
m Blaž Zafošaik — 89Ieinik. Blaž Zafošnik je širom Slovenije tako dobro poznan, da ga sploh ni treba več predstavljati. Podčrtati je treba .da mu ležko kdo verjame, da ima danes že 80 križev na svojih ramah. Poleg tega jubileja se slavljenec lahko ponaša tudi s 45 letnico, odkar zvesto služi zavarovalnici „Slaviji‘\ Sludi.-r je v Mariboru; vedno narodno zaveden, občuje v odličnih narodnih krogih.
* V petek in nedeljo v jutranjih urah kisla juha. — „Laško pivo“. Hote?, kavarna in restavracija „Orel“
* Ruske pesmi poje koncertna pevka Suzana Belubekova iz Beograda. Balel izvajala Tamara Maksimova in Nikolaj Tar-novski, solista beograjske opere ,na ruskem večeru na pustni torek, 6. februarja v Narodnem domu.
* Na pustni torek, ponolnočni kabaret boj s scrpsnt:nami, konkurenca mask v Veliki kavarni.
* „GALA REDUT.V* ISSK Maribor. Z ozirom na izredno veliko zanimanje za lepotno konkurenco mask se maske naprošajo ,da se takoj po prihodu v dvorano javijo v garderobi. Za najlenše maske je določena cela vrsta krasnih daril Prva zmagovalka pa prejme dragoceno zlato zanestno uro. Za maske je rezervirana v II. nadstropju prostorna in dobre zaknrienft mrd^roba.
Ne pozabi naročnine1
JUBILEJNA .GALA-REDUTA‘
I. S. S. K. M A R I B O K Putina sobota 3. II. Sokolski dem Piedprodaja .PUTNIK*
* Sokol Kamnica: V nedeljo 4. februarja pustna veselica pri Pavcšiču. Razne zabave. Volitev kraljice mask. Pridite!
3 Predprodaja vstopnic na ..GALA RE-DUTO*‘. Opozarja se vse obiskovalce tradicionalne športne Gala Redutc ISSK Maribor naj si preskrbijo vstopnice v predprodaji. Vstopnice so na razpolago pri „Putnik-u“ do sobote do 18. ure.
* Kam pa pejdemo v soboto? Brez dvoma na „Primorski ples“ v Narodni dom, kjer bosta za plesalce skrbeli dve prvovrstni godbi. Pristen kraški teran, bar. Maske dobrodošle'.
:5 Javna licitacija najdenih predmetov bo 5. februarja v običajnih prostorih postaje Maribor (glav. kolodvor).
* Pisarna notarja dr. Grobelnika v Mariboru se nahaja sedaj v novi zgradbi „Drave“ v Sodni ulici.
* Tudi letos vrliunec predpustnega veselja: jubilejna „GALA REDUTA“ ISSK Maribor na pustno soboto (3. febr.) v Sokolskem domu. Razkošno okrašena dvorana, odlična godba, serija presenečenj, lepolna konkurenca mask z dragocenimi darili itd.
* Prost, gasilska četa Smolnik pri Rušah
priredi 4. februarja smuško in sankaško tekmo. Prve nagrade bodo po din 100.—; pristopnina znaša din 10.—; čas prijave 2 uri pred startom. Start smučarjev ob 13. uri od iPenziona Lobnice« na cilj pri gostilni Ervin Jurše v Rušah. Nato sledi sankaška tekma od
LOVSK« PLES
priredi Sokol Maren'>erg*Vuhred
Danes ot> 20. uri, — Zavedo1
ilevenc vahijem v obme no oosto;snkoi
* Ležišča in sobe v planinskih paslo-jankah SPD so še na razpolago. Glavni dotok turislov-smučarjev bo v mesecu februarju, zalo je priporočljivo, da se inte-resenlje že sedaj pobrigajo za mesto. „Zla-lorog1' ima prostih 34 postelj v 1(5 sobah, Dom na Komni ima še prostih 42 postelj v 18 sobah. Erjavčeva koča je oskrbovana ob spbolah in nedeljah, ima 18 postelj v kurljivih sobah. Dom na Krvavcu razpolaga še z 8 posteljami v sobah in z 32 ležišči na kurljivem skupnem ležišču, koča na Veliki Planini ima še 34 ležišč v dveh kurljivih sobah, Dom v Kamniški Bistrici pa še nezasedenih 15 postelj v 7 sobah. Podrobnejše informacije o zasedbi v posameznih planinskih postojankah in o snežnih razmerah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova ce-cesta 4/1.
* Slanikova pojedina. Sredo, 7. februarja, ob 20. uri. Od 8. zjutraj do 18. ure !mlinarska razstava. Pustni torek domača veselica. Razna razvedrila. Zmerne cene. Hotel, kavarna in restavracij -»Orel«.
* Sokol Slivnica ima 4. februarja ob 15. pri Lesjaku občni zbor. Sledi veselica s plesom.
Tfno
* Grajski kino. Žarah Leander v zadnjem nemškem filmu Pesem pustinjo". Kupite vstopnice v predprodaji.
* Esplanade kino. Naj veselejši film sezone „Ostriženi jež“ s Hansom Moserjem. Bombe smeha.
* Kino Union. Do vključno pelka prisiljeni zločinec1' senzacionalna drama iz ameriškega gangslerskega življenja.
* Zvočni kino Pobrežje v petek ,soboto in nedeljo ,,General Garcia1' ljubezen v džungli.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 1. febr., ob 20.: „Neopravičena ura“. Znižane cene.
Petek, 2. febr., ob 15.: „Vse za šalo". Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: „Via Mala'. Znižane cene.
Sobota, 3. lebr., ob 20.: „Othello‘'. febr,, ob 15.:
Nedelja, 4. febr., ob 15.: „Prodana ne-Hlebovega doma na isti cilj. Po tekmi prosta I vesta". Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: zabava v gostilniških prostorih.	1	„Konto	X“. Znižane cene.
$
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
din 57,000‘000-'
bo izplačanih na dobitke samo v bližajočem se V. razredu 39. kola, katerega žrebanje bo:
v BEOGRADU 10., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20. in 21. februarja ter
v BANJA LUKI 26., 27., 28. in 29. februarja ter 1., 2., 4., 5., 6. in 7. marca t. 1.
V najsrečnejšem slučaju lahko zadenete na eno srečko
din 3,200.000*-
V 20 dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov, med katerimi bo razen treh glavnih premij:
od 2,000.000 , 1,000.000.— in 500.000.— din še večje število
dobitkov
po 200.000_, 100.000.—, 80.000._, 60.000.—, 50.000— din itd.
Osebe, ki že sodelujejo v loterijski igri, morajo zamenjati svoje srečke IV. razreda s srečkami V. razreda najkasneje do 5. februarja t. 1. vključno.
Oni pa, ki si še niso nabavili srečke, a bi radi poskusili svojo srečo v tem glavnem žrebanju, lahko kup.jo srečko pri pooblaščenih prodajalcih srečk in njihovih prodajalnicah, ki se nahajajo skoraj v vsakem večjem mestu, toda z doplačilom, in to:
cela srečka . . polovica srečke . četrtina srečke .
din 1000.— din 500.— din 250—
Izplačilo dobitkov, za katere jamči država, se vrši brez vsakih odbitkov.
Liuhliana
Novi banovinski proračun
V	ponedeljek, 12. februarja, ob 10. uri začne redno zasedanje banskega sveta, kateremu bo predložen predlog novega proračuna dravske banovine, ki znaša za 1940/41 din 139,831.260. Proračun je zvišan od lanskega za 2.8 milijona din, in sicer največ zaradi zvišanja rezervnih računskih kreditov, ki so se povečali za cela 2 milijona.
Izdatki so predvideni na 139,631.260 din ali po oddelkih: občni oddelek in glavna pisarna 7.152.280 din, upravni oddelek 1,758.200 din, kmetijski 10,273.420 din, prosvetni 26,364.700 din. tehnični 39,988.070 din za socialno politiko in ljudsko zdravje 12,938.060 din, finančni din 18,035.620, za trgovino, obrt in industrijo 3,956.170 din, prispevek banovinskim zavodom 16,364.740 din. prOračunsk; rezervni krediti 3 milijone din.
Pri kmetijskem oddelku so odpadli prispevki za nabavo sesalk in za ureditev gnojišč, povečani pa so izdatki za
mlekarstvo. Povečana je podpora za pospeševanje kmetskega in delavskega vrtnarstva. Nova je postavka za ureditev banovinske kleti v Ljubljani. Zvišani so prispevki za veterinarstvo, za gozdarstvo in urejanje hudournikov. — Pri prosvetnem oddelku so zvišani izdatki za vzdrževanje ljudskih šol. Nove so tudi nagrade članom gledališkega cenzurnega sveta v Ljubljani in Mariboru. Med izrednimi izdatki je postavka 1 milijon din za gradnjo novega gimnazijskega poslopja v Mariboru. — Med izrednimi izdatki pri oddelku za socialno politiko m ljudsko zdravje je nabava desinfekcijske naprave v Splošni bolnišnici v Mariboru ter oprema fiziološkega odseka, dalje dopolnitev opreme v bolnišnici v Murski Soboti in popravilo oken v ptujski hiralnici.
; Dohodki so preračunani na višino iz-
| datkov ter ne izkazujejo kakšnih bistve-
I	nejših izpretnemb.
Celie
Obrt, trgovina in industrija v Celju
javljenih 5 na dovolilo vezanih obrti, 38 rokodelskih obrti in 65 trgovinskih
Statistika prijav in odjav obrti, trgovine in industrije v Celju nam kaže, da se je zadnja leta po krizi obrt, trgovina in industrija zopet krepko razmahnila. Ob koncu leta smo imeli v Celju 1298 obrti, med temi 111 gostinskih, 64 na dovolilo vezanih obrti, 601 rokodelskih obrti, 21 industrijskih, 102 trgovinski in 96 ostalih obrti. V teku preteklega leta je bilo pri-
in ostalih obrti, odjavljenih pa 1 na, dovolilo vezanih obrti, 23 rokodelskih obrti,
1	industrijska obrt in 51 trgovinskih in ostalih obrti. Iz Celja v Ljubljano se jr v preteklem letu preselila družba z o. z.
'Volta".
Kako skrbi Ljubljana za gasilstvo
V	osnutku mestnega proračuna je cela vrsta postavk za poklicno in prostovoljno gasilstvo ter znašajo vse postavke 295.882 din. Od tega odpade na vzdrževanje avtomobilov, oprave in orodja 108.988 dim. Službene obleke za poklicne gasilce (18 zimskih oblek po 800 din) stanejo 14.400 din, čepice pa 900 din. Potem pridejo še razni drugi izdatki in je obleka in obutev poklicnih gasilcev preračunana na 38.350 din. Zavarovalnina za
gasilce iti reševalce ter za orodje znaša 43.140 din.
Vse prostovoljne gasilske čete dobijo podpore. Prostovoljna četa za mesto din 10.000, čete za sevemi del, Barje, Sp. m Zg. Šiška, Moste, Dravlje, Vič, Brdo in Stepanja vas pa po 4000 dim. Za zavarovanje prostovoljnih gasilcev vseh 10 čet je v proračunu 17.483 din. Letošnji proračun za gasilstvo je za 26.362 din nižji od lanskega.
a Cenjenim naročnikom v Ljubljani. Zaradi velikih prometnih ovir smo začasno prekinili tiskanje ljubljanske priloge našega lista. Od danes naprej bomo ljubljanskim naročnikom dostavljali samo glavni Jist, v katerem pa bodo čitalelji našli tudi nadomestilo za ljubljanski ,,Večernih*. Uredništvo in uprava ..Vcčcrnika v Ljubljani je nadalje v Frančiškanski ulici 6.
a. Poštna zveza med Ljubljano In Mariborom. Po ustavitvi nočnega brzovla-ka iz Ljubljane v Maribor so nastale obupne poštne zveze. Če oddaš v Ljubljani še pred šesto zvečer ekspresno pi-sn::>, ga drugi dan v Mariboru prejmeš šele okoli enajstih. Potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane takoj po polnoči, oči-vidiio nima poštne ambulance in se popoldne v Ljubljani oddana ekspresna pisma pošiljajo iz Ljubljane šele z jutranjim vlakom. Opozarjamo direkcijo pošte na to nevzdržno poštno zvezo med Ljubljano in Mariborom.
a. Pošteni najditelji tudi v Ljubljani niso redki. Čast jim izkazuje policijska statistika, ki navaja, da je bilo lani pri policiji prijavljenih 514 izgub v vrednosti okrog 160.000 din in da so pošteni najditelji naznanili 310 najdb. Vrednost najdb
MARIJ SKALAN:
je bila seveda manjša in je znašala nekaj nad 70.000 din.
a. Društveno življenje. Pri policijski upravi je registriranih 1287 društev, kar pomeni, da odpade eno društvo že na 70 Ljubljančanov. Lanski prirastek je znašal 43 društev, 21 društvenih organizacij pa se je razšlo. Vsa društva so marljiva in ne. zamujajo svojih občnih zborov. Občnih zborov in članskih sestankov je bilo namreč lani 1247. Za razne prireditve je izdala lani policija 832 dovolilnic ter je bila dobra polovica vseh teh prireditev kulturnega in prosvetnega značaja.
a Tatovi nu Zaloški cesti. Neznani tatovi so odnesli iz Jeleničeve kisarne 1000 din vreden pisalni stroj znamke ,,Under-wood“ in usnjeno aktovko z dokumenti
a Iz Legije koroških borcev. Pozivamo jjonovno vse borce ,ne glede na to, da li so člani Legije, da se nemudoma zglasc v naši društveni pisarni na Cankarjevem nabrežje št. 7/1. v času od 8. do 12. ter od 14- do 19. ure, kjer bodo prejeli vsa tozadevna navodila zaradi podelitve spominske
a Šentjakobsko gledališče. Na svečnico in v soboto ob 20.15 ter v nedeljo ob 15.15 bo ponovitev Nušičeve veseloigre „Ujež“. '
c 29 odvetnikov in 2 notarja smo imeli v Celju ob koncu preteklega leta.
c Dcnarstvo v Celju. V Celju poslujejo 3 banke in 9 drugih denarnih zavodov, ki so po večini ustanovljeni na zadružni podlagi.
V soboto 3. febr. vsi na največjo maškarado IV. CELJSKI KARNEVAL v
Narodni dom. — Nagradno žrebanje vstopnic. — Odeon jazz.
c Sprememba gledališkega programa. Narodno gledališče v Mariboru zaradi tehničnih zaprek ne bo uprizorilo opereto ..Cigan baron,, v petek 9. t. m. ampak šele v sredo 14. t. m., 23. febi\ pa bodo uprizorili vseseloigro „Konto X‘.
c Dvignite poslovne knjižice! Vsi, ki poslovnih knjižic še niso dvignili, naj to store v roku 3 dni pri predstojništvu mestne policije.
c Zdravniško dežurstvo OUZD ima ju In dr. Drago Hočevar, Kolenčeva ul. 4.
c Statistika umrlih. V mesecu januarju je v Celju umrlo 47 oseb, in sicer 29 v bolnišnici, v mestu pa 18.
c Odsek Zveze Maistrovih borcev Celje vabi, da se člani polnoštevilno udeleže rednega občnega zbora, ki bo V nedeljo ob pol 10. pri .,Belem volu“.
c Celjski Šahovski klub priredi ob svoji 20 letnici s pomočjo dobrotnikov kluba v soboto ob 20. pri „Belem volu“ družabni večer. V tekočem poslovnem letu si je priboril klub prvenstvo Slovenije in mnogo drugih zmag doma in v tujini. Za proslavo so predvideni še v poznejšem terminu nacionalni turnir v Celju in druge medmestne tekme.
c Napad. Dva kmečka fanta sta v Kačjem dolu pri Sv. Petru na Medvedjem selu napadla 26 letnega Ignaca Krajnca ter ga pretepla z ročico.
Plul
Kaj in kake je s ptujskim mostom?
fiAMAS IN JORA
ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI
73
XVIII.
Med teni ko se’je v naselbino vračalo vsakdanje življenje, je sedel Yagiri Se-orid v tistem delu podzemlja, ki je bil ostalim prebivalcem Rayanipura neznan. Tam je kraljeval v popolni samoti že dolga desetletja učenjak Agar Puram, starec z dolgo sivo brado in že skoraj oslepelimi očmi. Rayanipurci so nanj že davno pozabili. Menili so, da ga ni več med živimi. Bil je tudi prej čudakom samotar, ki se ni z nikomer družil. Živel je samo za svojo znanost. V velikem laboratoriju je zgradil čudne naprave, ki jim razen njega samega nihče ni vedel pomena. Samo Yagiriju Seoni ju, ki ga je večkrat obiskoval in bil njegova vez z ostalim svetom, je pripovedoval v posebnih trenutkih o čudoviti uničevalni sili. ki jo je odkril.
Ko je Yagiri Seoni tived bojem pred senatom spoznal, da bo moral podleči, je nadaljnji boj opustil in se zatekel k Agarju Puramu. V trenutku je doumel, da bi mogel obnoviti in morda tudi dobiti boj z Rayaniji samo z njegovo pomočjo. Toda — ali naj pove Puramu odkritosrčno, čemu potrebuje njegovo po-
moč? Ali bo hotel sodelovati? Ta dvom je silil Yagirija Seonija k previdnosti, saj je vedel, da je starec čudaški in morda niti ne popolnoma pri zdravi pameti. Proti njegovi volji ga ne bi mogel pridobiti za svojo stvar. Zato je skušal najprej izvedeti od njega, v čem obstaja skrivnost uničevalne sile, ki jo je odkril.
»Aha,« je vzkliknil Puram in se zlobno nasmehnil, »rad bi mi ukradel skrivnost življenja? O, mladec, mar misliš, da sem se zaman trud d toliko let?«
»Prav nič ti nočem ukrasti skrivnosti,« je ugovarjal Yagiri Seoni. »Želim samo, da pokažeš učinek svoje razkro-jevalne sile.«
»Učinek?« je dejal starec. »Ali pa veš, kakšen je lahko ta učinek?«
»Ne vem.«
»Tak, da gre v kratkem k vragu ves Rayanipur s teboj in vsemi tvojimi vred.«
»To je sijajno!« je vzkliknil Yagiri Seoni.
»Sijajno, a. poginili naenkrat? Si želiš takega konca?«
»Mar misliš, da se bojim smrti?«
»Oho, ti se ne bojiš smrit? Tega ti ne
Že več let čakajo Ptujčani in okoliško prebivalstvo na novi most 5ez Dravo, ki je ena izmed najmočnejših prometnih vezi med Ptujskim poljem in Slovenskimi goricami. Tembolj se čuti potreba po novem mostu, za katerega so že končana merjenja in napravljeni potrebni načrti, danes in vsa zadnja leta, ko je promet na mostu stalno oviran zaradi neprestanih popravil. Most čez Dravo pri Ptuju je nujno potreben ter bo treba resno misliti na njegovo gradnjo; saj je prav sedaj pozimi staro leseno mostovje stalno ogroženo od ledenih plošč.
Načrti za novi most in novo cestno traso so že precej časa izdelani do podrobnosti. Za to pomembno gradnjo je že stavljen predlog v državnem proračunu za okoli 16 milijonov dinarjev.
Novi most bo zelo dolg ter se bo pričel na Bregu pri Artenjakovi hiši. Vodil bo preko Studenčnice, dalje po visokem nasipu do pobrežja. Na levem bregu bo izpeljan na Dominikanski trg. Tako bo najmanj dvakrat daljši od sedanjega mo-sta.	_	.
Za novo državno cesto iz Dominikanskega trga je izdelanih več tras Najbolj odgovarja ona. ki poteka za gradom, preko Grajene, mimo mestnega pokopališča, za bolnišnico, pod Ljudskim vrtom, preko prvega križišča cest na Ljutomerski cesti, dalje v smeri jvasi Rogoznica, Brstje in Borovci. V bližini Moškajnc bi
verujem. Te se samo jaz ne bojim.«
»Potem poizkusiva!«
»Da bi poizkusila?«
»Želel bi samo malo prestrašiti one gori. Glej, pozval bi jih in jim stavil neke predloge. Ako jih ne sprejmejo, jim za ero zim z uničenjem. Potem bi poizkusili ostrašiti jih ...«
»Ne bi bilo napačno,« je odgovoril Puram in se blazno zakrohotal. »Veš, v tej prekleti odljudnosti me je že večkrat trapila skušnjava, da bi izpustil nad svet svojo uničevalno silo. čemu je sploh potrebno, da čepe ti tako imenovani ljudje v tej rayanipurski luknji in se upirajo usodi, ki je že davno določila, da mora človeštvo na zemlji poginiti? S kakšno pravico je Rayani ustanovil to dapsanško gnezdo? Vsake stvari, ki se kdaj prične, mora biti tudi enkrat konec. Zato sovražim te upornike, ki hočejo spremeniti s silo tok dogajanj v vesoljstvu. Pobegnil sem pred njimi, in medtem ko so oni iskali pripomočkov, kako bi si nedovoljeno življenje še podaljšali, kako bi ustvarili vedno nove možnosti obstanka, sem jaz iskal sile, katerih namen je popolnoma nasproten, sile. ki uničujejo. Glej, treba mi je samo spraviti v pogon to-le smešno pripravo, odstraniti izolacijo in .. .ha-ha-ha ... svet se bo pričel sam razkrajati.«
»Razkrajati?« je vprašal Yagiri Seoni začudeno. »Kako bi se mogel svet sam razkrajati?«
se spojila pri 32 kilometru z dosedanjo državno cesto.
Druga trasa poteka prav tako za gradom, nato pa preko Srbskega trga na Ljutomersko cesto, kjer preide dalje v prvo traso. Tretja trasa poteka enako za gradom in preko Srbskega trga, nato mimo dr. Kuharjeve hiše in »Belega križa« in se pri zatvornicah spoji z državno cesto. Ostali 2 trasi sta slični prejšnjim z malenkostnimi izpremembami.
Prva trasa, ki najbolj odgovarja prometu, saj teče med Ptujem in Ormožem v ravni črti, bi največ pripomogla k nadaljnjemu razvoju Ptuja. Središče mesta bi se s tem vedno bolj pomikalo proti Vičavi. Lega mesta bi bila mnogo lepša in ugodnejša. Ostale trase pa bi v mnogo manjši meri vplivale na predru-gačitev mesta.
p Na Svečuico bodo trgovine zaprte p Namesto pred oltar v smrt. Janez Korošec iz Zabovcev pri Sv. Marku je bil žc drugič oklican, ko se je doma v hlevu obesil. Okoličani ugibajo, kaj ga je gnalo v smrt.
p Licitacija za regulacijo Drave. Znano je, da Drava niže Ptuja trga leto za letom obsežne kose plodne zemlje. Kmetom prizadeva to občutno škodo. Oškodovani so končno dosegli, da so odločujoči vzeli stvar resno v roke. Za regulacijo so predložili podrobne načrte. Upati je, da sc bo z delom pričelo v najkrajšem času, saj sc 1)0 5. febr. vršila pri banski upravi licitacija za ta dela.
»Vidiš, kako si neveden, mladec!« jo dejal Agar Puram. »Ali ne veš iz česa se sestaja vsa tvar sveta?«
»Iz atomov«.
»Da, iz atomov. Razkrajanje atomov so poznali že pred sto in stotisočletji. Toda sila, ki so, jo potrebovali za tako razkrajanje, je morala biti večja, kakor ona, ki nastane pri razkrajanju samem. To se pravi, da je bilo tako razkrajanje samo zanimiva igračka učenjakov, ne pa tudi stvar praktičnega pomena, čeprav so naivneži sanjali, da bodo z atomsko energijo ustvarili silo, ki jim bo nadomestila vse druge. Jaz sem pogleda! stvari malo globlje na dno in našel skriv nost, ki je nihče pred menoj niti zaslutil ni. Odkril sem postopek, kako je mogoče energijo razkrajajočega se atoma upo rabiti za rakrajanje nadaljnjih, sosednih atomov. Proces, to pri tem nastane, ie čisto tak, kakor pri navadnem razstrelivu. Če prižgeš zrnce smodnika, zažge to pri eksploziji druga v svoji bližini. To veš.«
»Vem.«
»Vidiš, pri mojem postopku povzroči razkrajajoči se atom razkrajanje sosednih. Eksplozije atomov se nadaljujejo in širijo vedno dalje na vse strani. Zemeljska tvar se razkraja potem dalje in dalje. Pri tem nastaja strahotna vročina.
(Dalie.)
Zssgi mursii
Nastopa borba neba proti morju
Boj med angleško mornarico in nemškim letalstvom bo usodnega pomena za izid vojne
je ugotovil, da sta gosta sleparja. Ameriški papirnati denar se sam od sebe ne vname tako hitro. Sleparja sta pa bankovce namakala z neko lahko gorljivo snovjo in s podobnim trikom obrala po drugih gostilnah že več natakarjev. Zdaj sta morala v zapor.
ločitev vojnih ladij tudi na krovu z jeklenimi ploščami. Topovske oklopne kule so poslej obdajali z dvojnimi stenami in praksa v sedanji vojni je dokazala, da so bombniki kljub vsem obrambnim napravam vsekakor zelo močno orožje, nevarno tudi največjim vojnim ladjam.
Kakšen bo izhod vojne med nemško
Vojna na morju se je znova poostrila.1 Namesto podmornic stopajo v akcijo nemkši bombniki in angleška mornarica -!e utrpela v zadnjih dneh velike izgube.
Kako je to mogoče, ali so ladje res brez moči pred sovražnimi letali?
To vprašanje je sprožilo živahno debato že v parlamentu Zedinjenih držav ieseni 1920, ko je general Mitchel predlagal. da morajo pri gradnji ladij čim-Prej misliti na letala, ki bodo postala v kratkem nevarnejša od podmornic. »Letalska bomba bo lahko spravila na dno morja še tako močno ladjo!« je vzkliknil z dvignjeno desnico govornik.
V parlamentu je nastal krohot. Nihče ni temu verjel, še manj potem, ko ie takšno mnenje odločno zavrnil sam mornariški minister. »Vztrajati hočem na poveljniškem mostu vsake ladje, ki naj bi ji grozila nevarnost od letalskega napada!« je končal svoj protipredlog za zavrnitev Mitchelovega mnenja.
No. zmagala je razsodnost. Poslanci so bili radovedni, kaj je na stvari in so Predlagali praktično preizkušnjo. Kmalu nato se je nudil ob navzočnosti poslancev in senatorjev ter vse ameriške vojne mornarice v zalivu Chesapaks Bay veličasten ooizkus letalskega napada na vojne edinice, ki je bil izveden povsem realistično. Za prvi cilj letalom so pustili na morju bivšo nemško podmornico U 117. Trije hidroavioni so prihiteli, vsak je odvrgel tri bombe in podmornica se i ie v nekaj trenutkih potopila.
Poslanci so strmeli! Drugi poizkus!
Na vrsti je bil star nemški rušilec G : 102. V nekaj minutah so ga letalske ■ bombe snravile na dno.
Strmenje je naraščalo! Tretji napad!
To pot je veljal bivši nemški križarki iz vojnega olena...Šest letalskih bomb,
Vsaka po 270 kg razstreliva, je spravilo starega jeklenega velikana v hladni .grob.
Zdaj je strmel tudi minister mornarice. Posianci in senatorji so čestitali ge-f nerahi Mitchelu, ki so se mu svetle oči!
Vendar — še en poizkus! je odločil mornarski minister.
V zaliv ie priplul orjaški nemški dread-nourht »Ostfriesland«. Okloonica je bila dni razdelili med vojake v Londonu an-izdeV.ua po najmodernejšem sistemu zleško-nemške besednjake s posamezm-nemške medvojne tehnike. Nemci so ji m' nagovori. Knjižica naj bi služila vo
zračno silo in angleško mornarico? Kakor dva giganta v ringu se bosta merili obe sili vse dotlej, dokler ne bo vojna vihra potegnila v boje na obeh straneh po tisoče letal. Eno pa je gotovo: boj med angleško vojno mornarico in nemškim letalstvom bo usodnega pomena za končni izhod sedanje vojne.
:V '
_-.upnica »Nelson«, nad njo izvidnišlti hidroplan
AngEeško-nemški priročnik za vojake
Angleži mislijo precej daleč, ko so te
dali ime »Nepotopljiva«, ker je bila z močnimi dvojnimi jeklenimi oboki v bitki pri Jut1andu težko poškodovana, a se ie kljub temu srečno privlekla v svoje oporišče.
Zdaj je bila ladja pred zadnjo preizkušnjo. Eskadra sedmih letal je zakrožila nad velikanom. Prve štiri bombe! Jekleni velikan se je ob vsaki eksploziji dvignil dva do tri metre iznad valov. Pri eksnloziji pete bombe se je »Ostfriesland« nagnila in kmalu nato potopila. Vse bombe so tehtale 900 kg razstreliva.
Nekaj mesecev kasneje so Američani poizkusili še dva letalska napada na stare križarke »Alabama«, »Virgmia« in »New Jersey«. Alabamo je spravila pod vodo že ena sama 900 tonska bomba, za ostali dve je zadostovalo nekaj bomb Po 500 kg...
^ Nauk? Poizkusi pred 20 leti so sprožil; v vcph državah akcijo za močno ob-
jakom, kadar bodo prišli v stik z nem širim civilnim prebivalstvom. Takšne knjižne pripomočke pripravljajo vojaška poveljstva pogostokrat ob začetku vojne. Novi angleški priročniki so pa še posebej zanimivi in zabavni. Poleg za takšne knjižice zanimivih stavkov: »Ljuba
gospa, mi ne prihajamo kot sovražniki mi nismo hudobni, ne dotikamo se žensk in otrok« ali »Ne bojte se, ne bomo streljali, po vojni bomo spet prijatelji« so tudi stavki političnega značaja. Besedilo kakor: »Nemško pivo je zelo dobro« naj bi posredovalo za žejna grla. O svojem privatnem življenju se bo angleški Tom-my izrazil proti Nemkam: »Doma imam drobno ženico« ali pa »Najraje kadim svojo priljubljeno, staro pipico«.
Izvirek nafte na tržaških tleh
Angleški princesi sta se revanžirali
Ko je angleški kraljevski par 1938 obiskal Pariz, so francoski šolarji izvedli med seboj veliko zbirko darov. Skoro v vseh razredih Francije je bila nabrana primerna vsota, za katero so kupili dve jubki, izredno lepo oblečeni in Okrašeni utki za princesi obeh visokih gostov, Elizabeto in Margareto.
Poldrugo leto kasneje sta prišli angleški princesi na idejo, da se zavezniški rancoski deci revanžirata. Poslali sta za Novo leto soprogi francoskega preziden-ta gospe Lebrunovi več zabojev izbranih darov, s katerimi naj predvsem obdarujejo deco onih družin, katerih očetje so vpoklicani za obrambo domovine. Gospa Lebrunova je radostna izpolnila željo mladih princes in za novoletno darilo je prejelo mnogo francoske dece velike škatle z napisi »Lep pozdrav od Elizabete in Margarete, princesini Velike Britanije.«
Pomagal si sam -in kinin ti pomaga!
V basni o mački in lisici pripoveduje francoski basničar La Fontaine o mački, ki je imela edino dobro stran, da je lahko plezala po drevju, medtem ko je bila lisica namazana s stotinami pretkanih lastnosti. Toda, v stiski se je pokazalo, da je mačka znala edino lastnost izkoristiti dobro: pobegnila je pred lovcem na drevo, dočim je bila lisica ujeta.
Nauk te basni pa velja tudi za človeka. Posebno spominja na dva kmeta, ki sta živela ob močvirju. Eden izmed kmetov se je vedno ponašal s svojimi lastnostmi, samo o maTariji ni imel pojma. Sosed je pa bii molčeč, delaven mož, Id ie vedel, da se z dnevno dozo 400 mg kiniria lahko ubrani nevarne bolezni m da je treba v primeru’ bolezni vzeti pet do sedem dni 1 do 1.3 gr kinina dnevno. Zdravljenje s kininom je v močvirnih krajih, koder so ljudje količkaj dovzetni, želo velike uspehe.
Kmet, ki se je ravnal po navodilih, je ob izbruhu malarije v vasi ostal živ, njegov sosed, ki je stalno hvalil svojo bistroumnost, se pa ni brigal za zdravljenje s khvnom in je umrl.
V Trstu je zbudila veliko senzacijo vest, da so na mestnih tleh odkrili izvirek nafte. Ljudje so se začudeni izpraševali, kako je to mogoče. Glasbenik, ki je našel izvir nafte v Škorkoli, je takoj alarmiral veliko italijansko petrolejsko družbo »Agip« in se tudi sam podal
v Rim. Direkcija Agipa je na to poslala v Trst geologa, da bi proučil najdbo nafte. O rezultatu raziskovanja ni za enkrat še nič znanega, meščani pa imajo mnogo opravka z debatiranjem o novi možnosti zaslužka. Sicer dvomijo v kako rentabilnost, ker je izvirek zelo majhen.
Mišji atentat v frizerskem salonu
PROF. DR. TUKA
ministrski predsednik S'ovaške, k| fe v zadnjih dneh začela z ostro *asoplsno kampanjo Proti Madžarski.
Eleganten frizerski salon za dame v Rimu. Vse kabine so polne dam. V salon vstopi postrešček s kovčegom, ki ga je »poslala grofica X. s prošnjo, naj ga mojster shrani. Prišla bo sama k friziranju, na kar ga ji bo kdo odnesel na kolodvor.«
Mojster spravi kovčeg v kabino, v kateri je pravkar lepotičil neko damo. Zazvoni telefon. »Tu grofica X. Gospo.l mojster, prosim vas, poglejte v kovčeg če sem dala vanj tak in tak plašč.« Moj-
ster odpre kovčeg, toda joj. Iz njega plane cel trop miši in se razbeži po salonu. Dame v vrišč in strah. Panika, padanje v nezavest. Nameščenci planejo z metlami nad vojsko mišk.
Mojster je prepričan, da mu je potegavščino napravil kdo izmed konkurentov. Sum je tem večji, ker grofice X. ni bilo tedaj v R'mu. Vmes poseže še zavarovalna družba, ker so bile nekaterim damam pokvarjene frizure in lasje...
Preve'an trik s stodo!arskimi bankovci
V neko gostilno v Patersonu v držav; New Jersey v Ameriki sta prišla dva gosta. Dobro sta se najedla in napila. Natakarju sta plačala račun s stodolarskim bankovcem. Medtem ko je natakar menjava! denar, si je eden izmed gostov prižgal cigareto. Bankovec se je naenkrat
vnel in zgorel, preden so mogli ugotoviti številko.
Gosta sta krivdo valila na natakarja, češ da je imel bankovec preblizu ognja Zahtevala sta od gospodarja povračilo škode. Lastniku gostilne se je pa zadeva zdela sumljiva. Poklical je stražnika, ki
Potapljač pred svojo Ksant po.
Paberki
Največja hitrost pri smučanju znaša 136 km na uro, orkan preleti 180, lastovka 320 km na uro.
Surovo maslo se topi pri 32, sladkoT 160, oglje 3920° C.
Zvok se širi v gumijasti cevi s hitrostjo 28 m na sekundo, v zraku s 333 m in v steklu s 5100 m na sekundo.
Največjo klobaso sveta so napravili v K8nigsbergu na Pruskem L 1861. Kako velika je bila, si lahko predstavljamo, ker jo je moralo nesti 187 mož v svečanem sprevodu iz klavnice po mestu.
Zakon o sterilizaciji ima 33 držav USA. Do leta 1935. je bilo tam steriliziranih ? 1.539 oseb.
Človeška sila znaša povprečno dese-‘ino konjske sile. turbina Dnjeprostroja v Rusiji ima 90.000 ks, vse vodne sile na zemlji 30 milijonov ks.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oelasib stane vsako beseda 50 par. naimanija pristojbina za te oglase te din 5— Drižbe orektlcl dopisovanja la ženitovanlsUi oglasi diu I,— uo besedi. Nalmanlšl
znesek ta te oclasr le din 10   Debelo tiskane besede se rajnnalo dvolno Oalasnl Savrk za
enkratno obiavo zusia din 2—. Znesek za male oslase se olačnie tako) ori oaroCiln oziroma ca ie VDOSIati v oismu skopal * naročilom ali pa op poštni ooložnici na iekovpl račun št 11.409. Za vse pismene odzevore clede mallti oclasov se tnora priložiti znamka za 3 din
Razno
ALI ŽE VESTE?
Da kupite najcenejše špecc-rijsko in kolonialno blago, ka kor tudi vso zelenjavo v trgovini Lešnik. Krekova 6.
13891-1
ZA VAŠE ZDRAVJE!
Sladek kmetski kruh v trajnosti. okusu in vitaminjih nedosegljiv. Pekarna Rakuša, Koroška c. 24.	13910-1
NOVA DAMSKA KAPELA
Od 2. februarja nova damska ■lazz-kapela s slovečo har-tnonikarico Sofijo v restavraciji »Ljutomer«, Štibjer.
. ________________14081-1
NA DOBRO HRANO
sprejmem več delavcev ali nameščencev. Sredi mesta in Poceni. Vprašati v Kneza Koclja ulici 24-1. vrata 4. __________________14088-1
ASTROGRAFOLOGIN.IA Mine, FELICITAS
sprejema ob torkili in petkih Sodna ulica 26. IIT/8. 25-1
OTOMANE
od
din 350, 380, '100, 420, 480 kupite solidno pri
OBNOVA ~NOVA15
w w Jurčičeva 6
Posest
GOZDNO POSESTVO
;iko mogoče z žago, ne predaleč od postaje, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe tta ogl. odd. »Večernika« pod »Lahko mešani les«. 31-2
Prodam
MED
ajdov, cvetlični in medicinal-ni, priznane kakovosti od din 14,— naprej pri čebelarju O-Crepinko, Zrinjskega trg 0. Preprodajalci popust. 13850-4
KLAVIR
poceni naprodaj. Lovski dom 2-4
MIZNA TEHTNICA
(Tischwaaze), specialna decimalna, do 25 kg, poceni na prodaj. Vprašati Smetanova ul. 33, Orešič.	10-4
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, malo rabljen, 2 leti star, svetovna znamka, zaradi odpotovanja poceni naprodaj. Vprašati Bogomir Gruber, mehanik, Valvazorjeva ul. 30.	11-4
ŽELEZNIČARSKA
UNIFORMA
nova, tudi plašč, ugodno na prodaj. Raičeva 13, levo. 14-4
l
H
LAMA
II
naj novejše barve pri Jurčičeva ulica 4
Stanovame
STANOVANJE
3 sobe in kopalnica, oddam s L marcem. Gregorčičeva ul. 24-1, levo.	14114-5
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam mirni stranki takoj ali s 15. februarjem. St. Vrazova ul. 5, Pobrežje. Vprašati Lovec. Glavni trg 4.	9-7
DVOSOBNO STANOVANJE
sončno, oddam mirni stranki takoj ali kasneje, ul. 11.
SEPARIRANO SOBO
veliko, prazno, oddam s 15. februarjem. Koroška cesta 27 13-7
DVOSOBNO ST
sončno, pri novi t šoli. ugodno odda Krebelj, Kneza K<
Poraba elektrike v Mariboru
Mariborsko mestno električno podjetje dobiva električni tak od falske elektrarne. Poleg tega pa ima mesto več zasebnih elektrarn, zlasti v tukajšnji industriji. Zanimivo je dejstvo, da je bila poraba električnega toka v preteklem letu enaka, kakor leta 193S in to kljub temu, da je tekstilna industrija znatno skrčila obratovanje. Lani je mestno električno podjetje prejelo od Elektrarne Fala 26.945.000 k\v ur električnega toka. V
tej uporabi pa tli upoštevana poraba to-, ka zasebnih elektrarn po raznih industrijah.	l
Električno podjetje je lani zgrad| nove transformatorske postaje v Kungoti, Radvanju, Rošpohu in v mesj na Aleksandrovi cesti. Preuredilo pa transformatorsko postajo v Soditi ulit Lani so montirali na novo 961 elektric števcev, kar je gotovo lep napredek mestne elektrifikacije.
STANOVA
sončno, sredi mes kabinet, kopalnic dam. Naslov v os černika«.
TRGOVINA STAREGA ŽELEZA KARTELIZIRANA?
Naše topilnice železa propagirajo sistematično zbiranje starega želeča, kar prinaša zlasti siromašnim ljudem prav lep zaslužek. Te topilnice imajo tudi v vsakem večjem kraju svoje dobavljače, trgovce s starim železom, ki kupujejo odpadke po dnevnih cenah in jih nato v ogromnih količinah prodajajo topilnicam. Zadnje čase se čujejo vesti, da se bo trgovina s starim železom kartelizirala. Te vesti pa so popolnoma brez vsake podlage. Konkurenca med posameznimi trgovci je tako velika, da so cene vedno nižje in je zato tudi zaslužek sorazmer-o manjši. Kljub temu pa zasluži, tako •'ča »Industrijski kurir«, trgovec s
starim železom pri enem vagonu okoli 1000 din.
ZNIŽANA POSTNA TARIFA ZA SVEžK SADJE
Te dni je izšla uredba, ki je nekoliko spremenila in dopolnila nedavno ureabo o znižani poštni tarifi za sveže sadje. Tudi odslej se bodo lahko pošiljali paketi svežega sadja po zelo znižani poštni ta-rifi. Ti paketi pa smejo vsebovati samo sveže in nepredelano sadje, in sicer slive, jabolka, hruške, grozdje, marelice, breskve, sveže fige, češnje, višnje, lešnike, neizluščene orehe, kostanj, oranže, limone in mandarine. Pošiljati sme to sadje samo domač producent.
DVE SOBI S ŠT
oddani. Meljska
SOBO IN K
oddam. Studenci ulica 5.
TRISOBNO S
lepo, sončno, predsobo, vrtot pritiklinami odi črti starejšima Ponudbe na os černika« pod s
< POMLADANSKI VELESEJEM 1940
v za 50% 'žavah do ožnja!
STANO
dve sobi in k1 Koroška c. 41.
DVOSOBNO :
lepo sončno, v mo s 15. marcem, vprašati Stavbena pisarna. Vrtna ul. 12.	36-5
POJASNILA dajejo:
IOS. BEZJAK. Maribor, Gosposka
ulica 25 OVefou 20-97),
inž. G.TtiNNIES, Ljubljana, Tyrševa
ulica 33
ali
OFICIALNl URAD VELESEJMA v LEIPZIGU za balkauske države v Beogradu, Knez Mihaj ova 33 (Telefon 24-311)
SOBO IN KUHINJO
oddam s 15. februarjem. Koroška cesta 50.	38-5
DVOSOBNO STANOVANJE
v Melju oddam. Eriavčeva ul. 10.	39-5
TRI VAŽNE TOČKE . . . Sulcerjcve pralne kadi so najbolj poceni. 5!etno jamstvo. Sodarstvo, Vojašniška ulica 7.	15-4
DAMSKA PISALNA MIZA
zrcalo, postelja naprodaj. — Zrinjskega trg 3, pritličje levo, od 14.—16. ure. 37-4
VPREŽNE SANI ugodno naprodaj. R. Lirzer, Maribor, Cvetlična 36.	40-4
Tega ne more nikdo
Poljubne najnovejše plošče samo po din 35'—. Zahtevajte seznam.
Članu zastopstvo Meinel * Hcrald, Maribor
Sobo Išlm
SOBO
separirano, s souporabo kopalnice išče v centru drž. na-meščenka. Dopise na osi. oddelek »Večernika« pod »Takoj«.	21-8
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
snažno, s posebnim vhodom, sončna stran, oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 4-7
VEČJO SOBO
s štedilnikom oddani. Pobrežje. Nasipna 80 (nasproti tovarne).	6-7
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam boljšerriu gospodu. Kolodvorska 3, pritličje desno. 7-7
NA STANOVANJE
sprejmem 2 mirni osebi, s lirano ali brez. Koroška c. 50. vrata 2, desno.	30-7
SCHMEIDEU
IZAGBEB. N1KOL1ČEVA lOl
harmonike so od vseh najboljše
tivj	incuvi
ciji iii kavarni Kajfež. venjgradec.	24-9
TRGOVSKO POMOČNICO
z večletno prakso, posebno v manufakturni, galanterijski in konfekcijski stroki, z dobrimi spričevali, sprejme s 1. aprilom 1940 v službo večja trgo vina na deželi. Naslov v osi. odd. »Večernika«.	32-9
6
VELIK TRGOVSKI LOKAL
v Krčevini. Aleksandrova c. 7 oddamo s 15. febr. V isti hiši oddamo tudi lepo dvosobno stanovanje. Vprašati Stavbena pisarna. Vrtna 12.
35-14
Karbidne svetilke
karbidni gor.lci vseh vrst po ugodnih cenah zopet na zalogi pri tv.
PINTER & LENARB
tl. z u. t
MARIBOR
NOVO!
arja dalje igra
 ___________ >vrstna	Jazz-ka-
pela, radio-Devcc, nagrajene pevačice v restavraciji Plauc na Glavnem trgu. 14106-17
ČEVLJARSKI VENČEK
priredijo združeni čevljarji v soboto, 3. februarja v gostilni Lorenčič, Kamnica. Začetek ob 18. uri.	3-17
NA DOMAČE KOLINE
petek, soboto, nedeljo, vljud-. no vabi gostilna »Staro Me- j ljec, Meljska 33, ki Vam nudi tudi na pustni torek najboljšo zabavo.	16-17
NE POZABITE
si nabaviti izborna vina v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ul- Trafenik. 20-1'
GOSTILNA PRI »LOVCU«-FRANKOPANOVA ULICA 31
Tam bo na Svečnico in na pustni torek domače rajanje, lineli se bomo prav dobro, za to bo poskrbel Vicman. Vino bo takšno, da bosta kar z zobmi škripali, kuhinja meščanska, ako se boste enkrat prepričali, ne boste nikdar več prišli. Prepričati se je dobro!	22-1'
MORSKE RIBE
Danes in jutri velika izbira rib v restavraciji »Ljutomer«, Štibler.	41-17
KRALJA PETRA TRG 6
Dopisi
E?
SAMSKI GOSPOD
posestnik na deželi, se želi poročiti z dobro gospodinjo z nekaj premoženja. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Rezervni kapetan«.	5-12
MLADO IZOBRAZENKO
za nadzorovanje gospodinjstva in pisarniška dela išče samostojen podjetnik. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod šifro »Podietna in neodvisna«.	23-12
¥ našem
GOSTILNO IN TRGOVINO
v industrijskem kraju Savinjske doline oddam takoj ugodno v najem. Oboje je dobro vpeljano, na prometnem kraju in skoraj brez konkurence. Interesentom ni treba obrtnega lista, zato pa zahtevam kavcijo. Ponudbo je poslati na oglasni oddelek »Večernika« v Mariboru pod »Trgovina in gostilna«. 14120-15
Spomnite se CMD!
Mariborčani, skijaši, sankači!
.Jutri, 2. februarja, na svečnico, vsi na Pesnico, kjer bo v gostilni Likovec domača veselica. Za dobra vina in prigrizek je preskrbljeno. Vlak h Maribora ob 13. uri, nazaj ob 17.30 in 21. uri.
Vljudno vabi gostilničar
GOSTILNA »KREN« (KLEMENŠAK)
petek, soboto, nedeljo domače koline, kašnate klobase. bele in krvave._________28-17
DOMAČE KOLINE
Na pojedino jetrnih in krvavih klobas na petek in soboto vljudno vabi gostilničarka pri »Zlatem konju«. 29-11
HALO!
Kdor se hoče v tem pustu dobro zabavati in se še srečno poročiti, mora dne 3. februarja v gostilno »Triglav* CVoller) priti. Na obilen obisk vabi Žel. pevsko društvo »Krilato kolo«.	34-17
Kapital
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	13617-K'
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, tast, stric, gospod
EGIDIJ SERBEL
v četrtek, ob 3. uri v 58. letu, po kratki, mučni bolezni, zapustil Pogreb blagopokojnika bo v soboto 3. februarja, ob 16 uri iz mrtvašnice v Studencih.
Maribor-Studenci, 1. februarja 1940.
žalujoči: Alojzija, soproga; Miroslav, Ludovik, Terezija, Elza, otroci in ostalo sorodstvo.
Izdaju ta urejajo ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc uc vračajo. — Uredništvo in oprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — (Telefon uredništvu Štev, 25-67 m uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.