114. številka.
Ljubljana, v petek 19. maja 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI
vsak dan zvečer, iaimli nedelje in praznike, ter velja po polti prcjeman aa avstro-ogeraka dežele za vae leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za cetrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., sa cetrt leta 3 gld. 30 kr, aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa cetrt leta. — Za tuj e delale toliko ved, kolikor poštnina znafla. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, sa na ozira. —;Za osnanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., oa aa dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska i—.Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniatvo je na Kongresnem trgu St. 12. OpravniStvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativna stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
Telefon *t. 34.
Deželni zbor kranjski.
(XXI. seja dne 16. maja.)
(Konec.) Večerna seja. Poal. dr. Papež je poročal o gradnji železnice Trebnje-Tržišče in je predlagal:
1. Dežela kranjska zagotavlja za zgradbo lokalne železnice od postaje Trebnje in Velika Loka dolenjskih železnic čez Mirno-Mokronog v Tržišče ter z dovlačnico do premogovnikov v Št. Janžu 10° 0 glavnice, toda le do najvišjega zneska 100.000 gold. av. veljave.
2. S tem zneskom vdeležila se bo dežela pri dobavi glavnice v svrbo zgradbe navedene lokalne železnice tako, da prevzame glavinskih delnic al pari delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico, za najvišji znesek 100000 gld. av. velj. v notah. Ta vdeležba pa je odvisna od pogoja, da dobavo ostale od države in dežele nepokrite stavbne glavnice zagotovi bodoči koncesijonar v znesku, ki ga določi državna uprava z izdajo prednostnih in glavinskih delnic družbe, katera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncesijonar poroštvo za to in pa glede izhajanja s stavbno glavnico, ki jo določi državna uprava.
3. Dividenda, katera pristoji prednostnim delnicam, se ne sme izmeriti više nego s štirimi odstotki, predno nastane gla-vinskim delnicam pravica do prejemanja dividende.
4. G lavinske delnice, ki jih prevzame dežela, morajo vživati jednake pravice kakor one, ki jih prevzame država in kakor druge glavinake delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
5. Vplačilo za glavinake delnice, ki jih prevzame dežela, se bo zvršilo takrat, kadar se deželni odbor prepriča, da je zgradba lokalne železnice z dovlačnico vred v vsakem oziru popolnoma zagotovljena.
Posl. Lenarčič je v velikem govoru kateri priobčimo po stenografičnem zapisniku pojasnil, kako važnost imajo ozkotirne železnice v narodnem gospodarstvu in z ozirom na to, da se omogoči lajša naprava te železnice, predlagal, naj se dežela izreče za ozki tir pri tej progi in naj obljubi 10%
prispevka, kateri predlog pa slučajno ni bil zadosti podprt.
Posl. Povše je toplo priporočal odsekov predlog, posl. P a k i 2 pa je izrekel željo, da bi se na tej progi napravile postaje pametnejše kakor na kočevski železnici. Povedal je, da je Sodražica votirala prispevek 2000 gld. samo s pogojem, da se napravi postaja v Žlebicu. Kakor Simeon v tempelju na Gospoda, tako — je rekel govornik — Čakam sedaj jaz na to postajo in kadar jo učakam, bom rekel kakor Simeon: »Zdaj pa rad v Gospodu zaspim".
Posl Božič je rekel, da sedaj, ko je delna proga vipavske Železnice od Gorice do Ajdovščine zagotovljena, je čas, da se začne tudi Kranjska zanimati za to progo. Goriški Slovenci so napeli vse sile, da spravijo to železnico v življenje, dočim je na Kranjskem vladala popolna tišina, ker se je reklo, da naj se Kranjska ne vmešava, dokler ne bo zagotovljena prva proga. Zdaj pa se mora Kranjska oglasiti za to, da se vipavska železnica nadaljuje proti Postoj in i, in sicer v tisti smeri, ki je krajevnim razmeram potrebna. Govornik je pojasnil pomen proge s strategičnega in zlasti še z gospodarskega ozira ter opozarjal, da ao lani inženirji že trasirali progo čez Razdrto, da pa so bili nenadoma odpoklicani, in da so dobili nalog trasirati drugo progo na Dornberg, po pustih neobljudenih krajih. Ako bi se proga tako gradila, bi bil to usoden udarec za vso Vipavsko dolino, ker bi tako izgubila upanje, da pride sploh kdaj do železniške zveze. Govornik je podal predlog, kateri so podpisali vsi poslanci razun Zelena, in kateri se glasi: Deželnemu odboru se naroča, predložiti železniškemu ministerstvu utemeljeno vlogo s prošnjo, da bi se že vzakonjena glavno-tirna proga Vipavske Železnice Gorica-Ajdovščina iz Ajdovščine po Vipavski dolini proti Postojini nadaljevala, ter da bi se ta črta sprejela mej one železnice, ki -e imaj o v bližnji bodočnosti graditi.
Posl. baron Schwegel je izjavil, da Pakiževa trditev glede postaje Žlebič ni osnovana in je podpiral Božičevo resolucijo.
Posl. Hribar je naglašal, da je vse-kako potrebno, da se Lenarčičev predlog vzame v pretres. Predlog ima namen, olaj-
šati izvršitev zgradbe proge Trebnje-Tržišče. Ker slučajno ni zadobil potrebne podpore, ga je govornik nekoliko modificiral in je predlagal, naj se naroči dež. zboru opozoriti konsorcij, naj uvažuje, če bi ne kazalo zgraditi ozkotirne proge.
Zbornica je sprejela odsekov predlog in dodatni predlog posl. Hribarja.
Prošnji občin Št. Vid in Podraga za podporo za napravo dveh kapnic na Nanosu sta se odkazali dež. odboru v rešitev.
Sledila je potem tajna seja, v kateri je zbornica razpravljala o regulaciji uradniških plač. Sklenilo se je precejšnje izboljšanje plač.
S tem je bilo delovanje dež. zbora končano in je dež. zbor po naznanilu sklepov tajne seje, zaključil zasedanje s trikratnimi slava-klici cesarju.
V KJ ubijani * 10 maja.
Jezikovni zakon.
„Nova Reform a" je prinesla čla nek iz peresa neimenovanega drž. posl anca, ki piše k položaju takole: Nihče ne dvomi, da so nam Slovenci bližji kakor Nemci, iz česar pa še nikakor ne sledi, da je naša politika samo slovanska in ne poljska, da ne upošteva težav, v katerih sta država in naš narod. Izdaja jezikovnega zakona na temelju § 14. nam ne more biti prijetna. Mi smatramo ta zakon za malum necessa-rium, toda le takrat, ako bode zakon res napravil kraj jezikovnemu boju na Češkem in ako bode potem v parlamentu red. Po tem zakonu naj se normira še legislativna kompetenca v jezikovnem vprašanju ter se naj utrdi deželna avtonomija.
Ruski car avstrijskemu polku.
Nikolaj II je poslal 2. avstroogrskemu pešpolku v Plevlju svoj portret. Polk nosi že od 1. 1814. ime carja Aleksandra I. ter ga bode nosil vedno. Vsak car pa je ime-jitelj tega polka. Vojaški pooblaščenec ruskega poslaništva na Dunaju, polkovnik Voronin je sporočil na Ralibegovera brdu zbranemu polku pozdrav carja, ki se z največjim zadovoljstvom spominja, kako izvrstno ae je vedel polk 1. 1896. pri paradi na Schmelzu (na Dunaju). Car je takrat sam defiliral s svojim polkom pred našim cesarjem.   Vojaška godba je po na-
govoru Voronina zasvirala rusko himno, polkovnik K e m e n o v i d pa je odgovoril, da sprejema polk carjev veledušni dar s čustvi najprisrčnejšega veselja. Zato prosi polkovnika Voronina, naj sporoči carju najglobljo zahvalo polka za to odlikovanje,za ta dokaz visoke milosti in očetovske naklonjenosti. Polk izreka obljubo, da hoče ostati zvest sporočilom svojih prednikov, ki so pridobili na krvavih poljanah Evrope nevenljive vence, ter vdan svojemu vzvišenemu imejitelju Nikolaju II v enaki ljubezni in vernosti. Polk je nato defiliral pred polkovnikom Voroninoni. Pri svečanem banketu v oficirski kazini se je napivalo ruskemu carju , avstrijskemu cesarju in turškemu sultanu, v čegar imenu se je udeležil slavlja turški poveljnik Sulejman paša. Brigadir Gonemo-us je nazdravil ruski vojski in polkovniku Voroninu ter dejal: Ako listamo v slavni zgodovini naše vojske, vidimo, da se je v mnogobrojnih vojnah zmagovita carska ruska vojska borila poleg nas ramo ob rami. Imena Sol-tykov, Buturlin, Suvarov, Kutuzov, Oster-man in drugih ruskih vojskovodij in junakov je zabeležila naša bojna zgodovina z zlatimi črkami. Ni torej čudno, da se simpatije avstroogrske vojske vedno prijazno obračajo k slavni ruski vojski. Jako nas veseli, da moremo danes zastopnika te vojske pozdraviti v svoji sredi kot nositelja misije, ki dokazuje prijateljstvo naših vzvišenih vladarjev in njihovih zvestih vojsk. Dvigam čašo v slavo in prospeh slavne ruske vojske in na zdravje njenega zastopnika, polkovnika Voronina.
Mirovna konferenca.
Pri najlepšem vremenu se je začela včeraj vršiti mirovna konferenca. Vzpored smo sporočili že včeraj. Poročevalci listov so morali po govoru Beauforta zapustiti dvorano. Po volitvi komisij se bode konferenca za teden dnij odgodila. Pred včerajšnjo konferenco se je pel v ruski posla-niški cerkvi Te deum za god carja Nikolaja II. Včerajšni listi so ae skoraj brez-izjeme bavili s to konferenco. Car je sklical včeraj ministerski svet, ki se je bavil s konferenco. Nemški cesar pa je poklical v \Viesbaden državnega tajnika, pl Btilo\va
LISTBK.
»Vstajenje".
Roman. Spisal grof L. N. Tolstoj. (Konec.)
Povest Katjušinega življenja, katero je obtoženka pripovedovala pred sodiščem, ga je globoko ganila. Vzbudila se mu je vest; bližina ženske, do katere je res nekdaj občutil globoko ljubav, katera seje začela zopet vzbujati v njegovem srcu, ga je storila boljšega. Sklenil je rešiti jo. Bil je namreč uverjen, da je prav za prav nedolžna. Zato je hotel posredovati s pomočjo najboljših odvetnikov, da se spravi stvar znova pred senat, ker so porotniki obsodili K&tjušo v pregnanstvo. Ako pa ne bi mogel dokazati nje nedolžnosti, je bil knez Nehljudov pripravljen« odpovedati se vsemu, ločiti se od svojih, poročiti se s KatjuŠo ter iti i njo vred v prognanatvo. To se je tudi res zgodilo, visoki plemenita* J« pozabil vse Katjuiine napake, odpustil Jej Je, ds je ssbredls v stran s po-ttens poti, kar jo js k tema prisilila hoda beda; odpovedal st js svoji bogati, pleme-
niti in lepi nevesti, kneginji M. Korčagi-novi ter vzel za svojo ženo — obsojenko. Šel je Ž njo v prognanstvo, kjer se je dovršilo vstajenje njiju duš.
Roman se začenja Šele v sodni dvorani, ko pripeljejo KatjuŠo v jetniški opravi pred porotnike Vse njeno prejšnje življenje je le op sano. Snov romana je povsem moderna; Tolstoj obsoja človeško družbo, katera je kriva, da je Katjuša zapala sramoti. Gospodični, kateri sta vzeli KatjuŠo k sebi, sta jo slabo vzgojili; ker je imela vsega v izobilji, ni cenila vrednosti denarja, pravega dela ni poznala, bila je razvajena, pomehkužena, povsem neizkušena in nevedna! Ni ae torej čuditi, da se je dala zamamiti lepemu Nehljudovu, kateri jo je s 8ladkimi, lažnjivimi obeti dobil popolnoma v svoje roke. In ko je izpoznala svojo sramoto, ko je bila primorana ostaviti svoji dobrotnici, tedaj ni vedela, kam bi se obrnila. Dokler je ostala poštena, je nikjer niso marali. Sto in sto nevar-nostij ji je pretilo, katerih se mlado, lepo dekle tako teiko ogne, naj si je tudi boljše ▼■gojeno ter ▼ boljših odnoisjih kot je bila Kanala. Branila as je in branila, ostavila par služb, kjer je bila večno Ispostavljena
moški pohoti, a slednjič jo je glad privedel do skrajnosti, mera je bila polna, nje mo-ralična moč je pošla in — prodala se je. A ko je zašla na nepravi pot, tedaj ni mogla več nazaj. Hitro se je privadila brezposelnemu življenju, da niti skušala ni, vrniti se. In tako je živela v sramoti sedem let, dokler je niso slednjič odvedli celo v ječo . ..
V svojem novem delu se je pokazal Tolstoj zopet izbornega psihologa, kateri pozna ljudij, njih prednosti in napake. Njegova tehnika sicer ni moderna, tudi slog ni na vrhuncu sedanje dovršenosti, toda to so nične malenkosti, katerih se človek jedva spomni, ko čita to sicer tako krasno, uprav orjaško ter senzacijonalno delo po vsem svetu slavljenoga ruskega pisatelja.
Ta roman, ki je preveden skoro že v vse jezike, bi vsekakor zaslužil, da ga tudi — in sicer čim preje — založi kak slovenski knjigotržec v našem materinem jeziku, se ve v prvi vrati pa je .Slovenska Matica" poklicana, da prinese to zanimivo slovansko delo. Saj je itak vedno v zadregi pri izberi tvojega leposlovnega gradiva; sa ta roman bi ji bila gotovo vsa slovenska inteligenca hvaležna.
„Matica" pa bi izpolnila le svojo dolžnost s tem, da bi nam podala delo, katero je že last skoro vseh izomikanih narodov.
Naša narodna inteligenca.
Posvetna inteligenca je bila moč vsakega naroda, in je tudi glavna moč slovenskega naroda. Dr. Tavčar.
Naša narodna inteligenca je povsem izrasla iz korenjaškega, žilavega kmetiškega stanu, zato se po naših žilah pretaka vrlo zdrava kri, in naše meso je pristno meso zdravega jedra, toda naša inteligenca izumira v narodnem oziru že v prvi generaciji, zakaj ker ji pomanjkuje v narodnem očetovem duhu vzgojenega zaroda, se običajno vtopi v valovih mogočnega nemškega morja.
Slovenci smo bili do najnovejše dobe zgolj kmetski narod zato, ker se naša inteli*. genca ne pomnožuje iz inteligence, kakor psi'-* vseh dragih narodih, nego vedno le* iti kmetiškega stanu. '
V nemški tabor  tirajo naš borba sa obstanek, — nemške lole — ne-doatatek narodne ravnopravnosti, stoletno
in ruskega poslanika pl Osten • Sackena. „Xov. Vremja" svari pred pretiranimi na-dejami o vspehu mirovne konference. Vsak začetek je težak, toda popolnoma brez vspesna konferenca no bo.
Roparji v Sardiniji. Italijanska polu-ija se je končno vendarle odločila za energično akcijo proti sardinskim brigantorn. V severnem delu otoka, ki se zove „Zona deliniuente", mej Nuorom in Ozierijem je zaprla policija 300 roparjev. Mej temi je šest županov, trije magistratni tajniki, več posestnikov in raznih uradnikov. Dva roparja sta bila ustreljena, več ranjenih. Razmere na Sardin ji so bile doslej uprav s'raSne. Pred par leti je napadlo neko bogato vas okoli sto roparjev. Vaščani pa so se pogumno branili ter končno pognali roparje v beg. Mej padlimi roparji pa so vaščani našli župana sosedne vasi. Takih županov je več v Sardiniji. Roparji imajo cele družbe, ki dele naropano blago mej člene. Gotovo je razen vjetih 300 roparjev še precej skritih.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 18. maja.
Seji je predsedoval župan Hribar, kateri se je najprej s toplimi besedami spominjal umrlega deželnega šolskega nadzornika Jakoba Smoleja in, povdarjajoč njegove velike zasluge na polju šolstva, pozval obč. svetnike, naj v znak sožalja vstanejo raz sedeže, kar se je zgodilo in se zabeležilo v zapisniku današnje seje.
Dalje je župan naznanil, da pridejo v nedeljo odlični češki turisti, ki popotujejo sedaj po slovanskem jugu, v Ljubljano in da jih bo na kolodvoru v imenu mesta pozdravil, v torek dopoldne pa da bode v mali dvorani „ Narodnega doma" počeščenje gostov.
Končno je prečital župan pismo poljedelskega ministra, s katerim se naznanja, da sprejme vlada pogoje, pod katerimi je mestna občina pripravljena, jej v svrho kulturnih poskusov na Barju prepustiti neke parcele, kar je obč. svet vzel z do-stavkom na znanje, da ni treba skleniti posebne pogodbe v tej zadevi.
Obč. svet. S v e t e k je potem poročal o izidu letošnjih občinskih dopolnilnih volitev in o ugovoru zoper postopanje volit-venih komisij pri prvotnih volitvah vseh treh razredov in pri ožjih volitvah III. in I. razreda.
Poročevalec je najprej prečital ves ugovor, kateri je znan iz „Slovenca" in kateri je res na čast celi klerikalni stranki kakor tistemu, ki je ta pamflet skoval, potem pa je prečital določbe §§ 7., 18., 20., 21., 23., 24., 25. in 29. volilnega reda. Že po prečitanju teh paragrafov je bilo ja.sno vsakemu, kdor je čul ugovor klerikalne stranke, kako puhel in neosnovan je ta ugovor, in jasno je bilo vsakomur, da je klerikalna stranka podala ugovor samo zategadelj, da prikrije kolosalni poraz, kateri je doživela pri volitvah. Poročevalec je pojasnil, da se dajo vsi klerikalni ugovori
nemško sosedstvo in nadvladarstvo in vpliv orjaške nemške kulture, najbolj pa pomanjkljaj v narodnem duhu vzgojene slovenske ženske inteligence. Oče Slovenec včasih celo pesnik narodni buditelj in prvak — sin in hčerka Nemca; to je bila doslej naša usoda!
Prvi in glavni steber, kateri nam jamči narodno vzgojo zaroda naše inteligence je dozidan, to je — „naša ljubljanska  višja  dekliška šola!"
Glavna moč vsakega naroda je v narodnem duhu vzgojena inteligenca. Naš konservativni kmet si je ohranil narodnost skozi stoletja germanizatorične tendence.
Slovenci imamo prekoristno družbo svetega Mohorja, prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda in najnovejšo „Našo stražo", toda vsi ti zavodi nas ne bodo povzdignili nad dosedanje kulturno stanje.
Razcvit kulture in premoženje narodne inteligence bode le povzročilo inteligentno ženstvo, zatoraj nam blagoslovi vsegamo-gočni Bog našo dično višjo dekliško šolo in pomozi nam, da se kmalu porode na Štajerskem in Goriškem njene posestrine.*)
Iv. Podvrhar.
*) Hčere nale inteligence so do te dobe povsem vrgojene v nemških zavodih, zato so nemškega mišljenja in nem&kega duha.
razdeliti v tri skupine ter je potem te ugovore druzega za drugim ovrgel.
Ugovor proti magistratnemu tajniku Lahu, da Kregarju ni dovolil prepisati imenika volilcev. je ničev v smislu £ 15. volilnega reda. V tem je rečeno, da je dovoljen le vpogled v imenik volilcev, le pregled imenika, nikjer pa ni rečeno, da je dovoljen kak prepis. Tega se je držal tudi magistratni funkcijonar, ki je pa sicer Kregarju šel na roko. kolikor je mogel, in mu dal vse informacije in pojasnila, kar jih je zahteval. Sicer pa se tiče ta ugovor reklamacijskega postopanja in je torej sploh nedopusten, ker se je podal po preteku volitev.
Druga skupina ugovorov se nanaša na volilno postopanje Ugovor trdi, da se je kršil volilni red in da volitev ni bila javna, in sicer ker pri jedni komisiji načelnik od 8. do polu 9. ure ni puščal volilcev v dvorano, kakor so hoteli. Odsek je preiskoval pritožbo in je dognal, da načelnik komisije ni nikdar izjavil ali odredil tajne volitve, pač pa je radi velicega navala odredil, naj se volilci puščajo le v partijah v dvorano, a da je temu bilo res tako, priča ugovor sam, v katerem se na vaja, da je bilo takrat vedno po 20 in 30 volilcev v dvorani. Ugovor proti odrejenemu tajnemu skrutiniju je ničev. Volilni red ne pove v tem oziru nič določnega in se da iz njega s tisto pravico izvajati, da mora biti skrutinij tajen, kakor da mora biti javen. Od 1. 1887., odkar je sedanji volilni red veljaven, bil je skrutinij vedno tajen, in nikdar ni bilo proti temu ugovora Ce bi bil skrutinij javen, bi ne bilo mogoče dobiti dvorane, v kateri bi bilo prostora za vse volilce, in bi bilo nemogoče vzdrževati red in mir mej tem, ko se glasovi štejejo. Sicer pa se vrši skrutinij pod strogim nadzorstvom komisije in vladnega komisarja, in iz aktov je razvidno, da se je vršil skrutinij popolnoma v redu in da ni bilo nobenega ugovora proti njemu.
Nadalje trdi ugovnr, da so nekateri načelniki komisij odpirali glasovnice. Načelnik ima dolžnost, se prepričati, da je bila oddana samo jedna glasovnica in sme torej glasovnico odpreti toliko, da se prepriča v tem oziru, zlasti je to potrebno, ako je glasovnica zgrnjena po trikrat ali štirikrat, kar ae često zgodi. Nepravilnost se ni zgodila nobena.
Nadalje pravi podani ugovor, da so se godile nerednosti s pooblastili. Kar se v ugovoru navaja o načinu, kako so stranke pridobile pooblastila, ne spada to v krog volilne komisije. To je stvar agitacije. Komisija ima samo gledati, da se pri volitvi sami ne zgodi nepravilnost, in iz aktov je razvidno, da se ni zgodila nobena nepravilnost. Ugovor trdi, da je bilo sprejeto pooblastilo Marije Grumnikove, češ, da je ta volilka podpisala samo jedno pooblastilo. Odsek se je prepričal, da je to neresnično, in da sta v aktu dve pooblastili, ki nosita pristni podpis Marije Grumnik. Komisija je postopala pravilno, da je pri ožji volitvi sprejela pooblastilo z novejšim datumom, ker je novo pooblastilo dokaz, da se je prvotno pooblastilo preklicalo, a po volilnem redu ni dopusten noben ugovor, če se pooblastilo ni pred volitvijo preklicalo in se je glas oddal.
Ker so izpodbijalni predlogi ugovora brez vsake tehtnosti in popolnoma neosnovani, je poročevalec predlagal, naj se ugovor odbije kot neosnovan in naj se potrdi izvolitev vseh obč. svetnikov, ki so bili letos voljeni.
O potrditvi volitve iz III. razreda se je razpravljalo v odsotnosti dotičnih obč. svetnikov.
Obč. svet. Plantan je pojasnil ugovore klerikalne stranke proti volitvi v III. razredu in dokazal, da so vsa dotična očitanja brezsmiselna in perfidna. Ugovor mi očita, je rekel govornik, da sem kršil javnost, ker sem drugi dan odredil tajen skrutinij. Prvi dan sem dopustil javen skrutinij, misleč, da poj de vse v miru in v redu, a temu ni bilo tako. Zlasti dr. Šušteršič je na predrzen način silil svojo osebo v ospredje. Vrinil se je mej člene komisije, pregledoval listke in sploh postopal, kakor da je člen komisije. Tacega smisla pa zakon vender ne more imeti, da bi javnost volitve dajala posameznim volilcem take pravioe. Obžalo vati je samo, da je vlada sedla na lep dr. Šuštersiča, in da jo je moral šele on po-
učiti, kako naj postopa. Pri vseh volitvah je bil doslej skrutinij tajen, tudi takrat, ko je šel boj proti Gregoriču in Kalanu, a niti ao volilci. niti je vlada kdaj proti temu ugovarjala. Vsa praksa daie meni prav, da je volitev aama javna, skrutinij pa tajen. Sicer pa sera dr. ŠuŠtersiČa prosil, naj iz lepa zapusti dvorano. On pa ie na vsak način hotel biti mučenik in je zahteval, da naj pokličem policijo, dočirn so se drugi navzočni volilci brez ugovora odstranili, če bi Šušteršič ne bil izzival, bi ne bilo potrebno klicati policijo. Sicer pa ni res. da ga je policija s silo odtirala, nego je postopala pravilno in povsem spodobno. Skrutinij se je vršil povsem v redu. Ako bi se bil zgodil kak nered, bi bil vladni komisar gotovo ugovarjal. Trditev klerikalnega ugovora, da se je skrutinij vršil brez nadzorstva, je neosnovana, kajti pri skrutiniju sta bila razen členov komisije tudi javen funkcijonar magistratov in vladni zastopnik, ki pa proti skrutiniju samemu nista ničesar ugovarjala, ker se je vršil povsem pravilno. Skrutinij je bil do letos vedno tajen, in kar je veljalo doslej, bo veljalo tudi prihodnje čase. Vlada je novi praksi, da naj bo skrutinij javen, pritrdila bržčas le, da pokaže klerikalni stranki svojo naklonjenost. Ugovor mi tudi očita, da sem odpiral listke in s tem rušil javnost. To je logika, da se je Bog usmili! Sicer pa je laž, da sem odpiral glasovnice, pač pa mi je neki volilec dal najprej zgrnjen listek, in ko sem ga vrgel mej glasovnice, mi je dal drug listek, češ, zdaj pa volim zase. Ko sem ga vprašal, za koga je prej glasoval, je rekel, da tudi zase. Vsled tega sem vzel iz koša najprej oddani listek in ga odprl in pokazalo se je, da je mož najprej oddal legitimacijo. To dejstvo kaže, kolike vrednosti so klerikalni ugovori. Sklicujem se na vladnega tajnika g. Pirca, kateri lahko potrdi, da sem pazil na najmanjše formalnosti. Glasovnic nisem odpiral, pač pa sem jih še zlagal, ko je prišla tropa možakov z barja, ki so osten* tativno oddajali odprte glasovnice. Končno se mi očita, da so bile razne volilke prikrajšane, ker sem pri ožji volitvi sprejemal nova pooblastila. S tem, da izda volilka novo pooblastilo, je preklicala prejšnje, a komisija nima glasom volilnega reda nobene pravice, odkloniti tako pooblastilo. Ugovori so torej brez vsake dejanske podlage.
Občinski svet je potrdil izvolitev iz III. razreda
O volitvi iz II. razreda se je pod predsedstvom podžupana dr. vit. Bleiweisa razpravljalo ob odsotnosti dotičnih izvoljenih obč. svetnikov.
Obč. svet. Žužek je pojasnil svoje postopanje kot načelnik volilne komisije v tem razredu. Skrutinij i so bili doslej vedno tajni, a z ozirom na skušnje, ki jih je imel obč. svet. Plantan prvi dan, ko je izvršil skrutinij javno, in da se skrutinij izvrši prej in to točno, je govornik odredil tajen skrutinij. Dr Brejc je bil jedini, ki je hotel ostati v dvorani in je zahteval, naj se pokliče policija. Ko je prišla, je zapustil dvorano. Z ozirom na očitanja glede III. in II. razreda je govornik končno konstatiral, da so tudi volilci II. razreda oddajali odprte glasovnice, in da jih je moral sam zlagati.
Obč. svet. Prosenc je zastopal stališče, da skrutinij mora biti na vsak način tajen. Zakon sicer tega ne določa izrecno, toda po duhu zakona je dovoljen samo tajen skrutinij. Nemški tekst zakona pravi, da je „die \Vahlhandlung" javna, in zakon določa, da morajo biti glasovnice zložene. Ako bi skrutinij ne bil tajen, bi imel vsak pravico pregledati glasovnice, in kdor pozna pisavo, bi lahko vedel, kako je kdo glasoval, kar po zakonu vender ne sme biti. Nadalje pravi zakon, da se mora, ko je volitev končana, njen izid razglasiti, nemški „ veriiflent-lichen", a če bi smel skrutinij javen biti, bi izida volitev ne bilo treba „verolfent-lichen".
Občinski svet je potrdil izvolitev iz II. razreda.
O volitvi iz I. razreda se je razpravljalo zopet pod predsedstvom župana Hribarja in ob odsotnosti dotičnih izvoljenih obč. svetnikov.
Obč. svet. dr. Stare je z ozirom na ugovor klerikalne stranke rekel, da se v ugovoru tudi o njem piše vsakovrstnih bedarij. Predbaoiva se mu, da je glasovnice odpiral in navajala se dva slučaja, da je namreč odprl glasovnico dr. Gregorifla in dr. Valentsohaga. Govornik je rekel: Javno
izrečem, da je to nesramna laž. Moja dolžnost je bila, da sem se prepričal, če je kdo oddal jedno ali več glasovnic, a kako je kdo glasoval, nisem pogledal niti tedaj, ko so se mi vročale odprte glasovnice, in sem jih moral jasa zlagati. Naravnost neumno pa je, mi : Čitati, da sem bil tako radoveden in pogledal, kako ata glasovala dr. Gregorie in dr. Valentschag. To sem sam vedel, da bo dr. Gregorič glasoval za svojo stranko, tako kakor njegova stranka zahteva, in dr. Valentschag je oddal tako glasovnico, kakor vsi Nemci, glasovnico namreč, ki na zadnji strani ni bila tiskana Na druge neslanosti ugovora pa sploh ni vredno odgo varjati, ker ao preneumne, konstatiram samo, da je vladni komisar strogo nadzoroval volitev, a ni našel ne jedne nepravilnosti.
Obč. svet. Plantan je omenil, da se v klerikalnem ugovoru trdi, da so b ile gla sovnice zaznamovane z neko znamko, in je na podlagi akta konstatiral, da se v njem ne nahaja ne jedna zaznamovana glasovnica in je torej gotovo, da so vlagatelji tisto glasovnico, na katero se sklicujejo, sami označili v svrho suraničenja, kar dobro osvetljuje resnicoljubnost dotične gospode.
Občinski svet je na to odobril tudi volitev iz I. razreda in na to zavrgel ugovor klerikalne stranke, kateri ugovor so podpirali — Fr. B r e s k v a r , Avgust E r z i n , Jože Jerina, Melhijor S t r a -ž i Š a r in Janez M a r o v t!!!!
Potem je občinski svet po poročilu obč. svet. Senekoviča določil za bodočo triletno dobo funkcijsko doklado županovo na 3000 gld. in stanarino 600 gld., na leto, na kar je obč. svet. Klein prevzel predsedstvo in se je vršila volitev župana.
Predsedujoči starosta občinski svetnik Klein je naznanil, da sta obč. svet. dr. Majaron in dr. Iludnik odsotna in je obč. svet priznal njiju odsotnost za opravičeno, ter imenoval za skrutinatorja obč. svet. dr. Tavčarja in Senekoviča.
Pri volitvi je bilo oddanih 28 glasov, in sicer 27 glasov za dosedanjega župana Hribarja, 1 glas za obč. svet. dr. T a v -6 ar j a. (Živahni živio-klici.)
Župan Hribar se je zahvalil obč. svetu za novic izkazano mu zaupanje in je izjavil, da sprejme izvolitev, ki ga radi soglasnosti še povzdiguje, ako zadobi najvišje potrjenje.
Na to je prevzel predsedstvo zopet župan Hribar in se je vršila volitev pod župana.
Oddanih je bilo 28 glasov. Izvoljen je bil dosedanji podžupan dr. vitez B 1 e i -we is-Trsteniški, kateri je dobil 27 glasov, dočim je dobil obč. svet. G o-g o 1 a 1 glas.
Podžupan dr. vitez B1 e i w e i s se je zahvalil za opetovano izkazano mu za upanje in izjavil, da volitev sprejme in da bo po najboljših močeh delal v korist mesta. (Živahni živio-klici.)
Potem se je vršila volitev osmero stalnih odsekov in so bili izvoljeni:
V magistratni odsek: dr. vit. Fileiweis, Lenče, Plantan, dr. Stare in Žužek.
V p er so n a I n i i n p r a v ni odsek: Gogola, dr. Iludnik, Plantan (načelnik), Prosenc, dr. Stare (podnačelnik), Svetek, dr. Tavčar.
V finančni odsek: dr. Hodnik, Lenče, Mally, Pavlin, dr. Požar, Senekovič
(načelnik), dr. Stare, Svetek (podnačelnik), Žužek.
V stavbeni odsek: dr. Hodnik, Klein, Komove, Pavlin (podnačelnik), dr. Požar, dr. Stare, Turk, Velkavrh, Žužek (načelnik).
V odsek za uboge: Grošelj, župan Hribar, Klein, Kozak, Predovič.
V policijski odsek: dr. vitez Bleiweis (načelnik), Grošelj, dr. Majaron, Plantan (podnačelnik), Škrjanc, Tosti, Žitnik.
V šolski odsek: Dimnik, Grošelj, Kozak, dr. Požar (podnačelnik), Pro-seno, Senekovič, Šubic (načelnik.
V odsek za olepšavo mesta: Dimnik, Naliv, dr. Požar (načelnik), Šubic, Velkavrh (podnačelnik), Žitnik, Žužek.
Dopolnilne volitve v posamezne odseke ao ae na predlog obč. svet P rosenca vrnile per acolamationem in ao bili izvoljeni: V klavnično ravnateljstvo dr. vit. Bleiweia, v direktorij mestnega užitnin-skega zakupa Žužek, v direktorij mest-
nega vodovoda Grošelj in Šubic, v direktorij mestne elektrarne Grošelj in Sobic, v kanalizačni odsek dr. vit. Blei-weis in Grošelj, v pokopališki odsek dr. vit. Bleiweis, v naborno komisijo Jos. Tur k, v disciplinarno komisijo dr. Hodnik, dr. Stare in Svetek.
Izvolitev godbenega odseka se je na predlog podžupana dra. vit. Bleivvei.sa opustila, ker itak ni upanja, da pride stvar v tek.
Na to je obč. svetnik dr. Tavčar poročal o potrditvi na občnem zboru dne 7. maja izvoljenega odbora .Prostovoljnega gasilnega društva". Obč. svet je novi odbor in od prej ostala odbornika potrdil ter sklenil, da se bivšemu načelniku, g. Dober-letu za njega delovanje izreče na slovesen način zahvala s tem, da se mu vroči častna adresa, g. Schantlu pa, kisi je tudi na polju človekoljubnosti pridobii lepih zaslug, se podeli ljubljansko meščanstvo v smislu § 4, ne da bi mu bilo plačati pristojbino.
Končno je obč. svet. dr. Požar poročal o prošnji „Dramatičnega društva" za izredno podporo in je bila dovoljena izredna podpora 2500 gld. Poročilo dra. Po-iarja priobčimo jutri-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. maja.
— Škofov davek. Pri neki razpravi, ki ae je vršila dne 17. maja 1898 pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču pred gosp. svetnikom G., je toženka, posestnica M. K. iz Zaloga, hoteč dokazati, da je svoji dekli že celo mezdo v posameznih obrokih odplačala, mej drugim navajala tudi posta vek : ,4 krajcarje sem plačala za deklo za šole, imamo nov davek." Na vprašanje tožniči-nega zastopnika radložila je toženka: .Gospod so s kancelna oznanili, da naj od vsake glave plačamo na leto 4 krajcarje, gospodarji kakor družina; to bo za ene Šole, to je kakor davek. Mežnar je pa hodil od hiše do hiše pobirat in sem jaz vsakemu poslu odtrgala 4 krajcarje, tako tudi tožnici, ter denar izročila mežnarju. Kdor pa hoče več dati, pa tudi lahko da!" — Sedaj naj pa še poštenjak „Slovenec" taji in se repenči, da se s prižnice nikoli ni ta „davek" oznanjeval ter po klerikalnih „ izvršilnih organih' iztirjeval! Facta loquun-tur! Na tak način bo presvetli g. knezo-škof mnogo „davka" „iztirjal" za svoje šole, ko se ubogim poslom od zaslužka ta „davek" odtrguje. Če bo pa ta krvavo zaslužni denar imel tek in hasek za popolnoma brezpotrebni škofov konvikt ter blagoslov božji, to naj Presvetli premisli sam.
— Program za sprejem „Kluba čeških turistov" na Slovenskem. 1. Binkoštno nedeljo ob 10. uri 31 min. dopoludne sprejem na Zidanem mostu po odposlanstvu.
2. Prihod v Ljubljano ob 12. uri 41 min. Na kolodvoru pozdrav po gospodu županu mesta Ljubljane, „Slovenskomu planinskemu društvu" in odposlancih drugih društev. Vožnja v hotele. 3. Ob 1. uri 45 min. skupni obed izletnikov v „Narodnem domu". 4. Ob
3. uri izlet na Šmarno goro, oziroma ogledovanje mesta. 5. Ob 8. uri 30 min. skupna večerja izletnikov in komers v .Narodnem domu" s sodelovanjem godbe si. pešpolka št. 27 kralja Belgijcev, slavnih pevskih društev „Ljubljana" in .Slavec", si. kvarteta „Ilirija" in si. tamburaškoga zbora .Zvezda". €. Binkoštni ponedeljek izlet v Postojino ob 5. uri 53 min. z brzovlakom. Povratek v Ljubljano s ponočnim poštnim vlakom. 7. Binkoštni torek zjutraj ob 7. uri izlet na Ljubljanski grad. Ob 9. uri skupni zajutrk
v .Narodnem domu". Odhod iz Ljubljane in povratek v domovino ob 11. uri 30 min. dopoludne s posebnim vlakom po državni Železnici.
— Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljeni ima na binkoštni torek, dne 23. t. m. ob 10. uri zjutraj v .Narodnem dom" izredni občni zbor. Vrsta razpravam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Razgovor o oddaji »Učiteljskega Tovariša" v last .Zavezi slov. učiteljskih društev". 3. Prememba društvenih pravil. 4. Slučajnosti. Ker bo ta izredni občni zbor velikanske važnosti za slovensko učiteljatvo sploh in za .Slovensko učiteljsko društvo" poaebe, vabi p. n. druitvenike k najmnogobrojnejši udeležbi odbor .jSlov. učiteljskega društva v Ljubljani«.
— Razveljsvljenje Nabrgojevega mandata. Ministerstvo je potrdilo razsodbo tržaškega namestništva, s katero seje ovrgel sklep tržaškega obč. sveta glede Nabrgojevega mandata. Lahoni so sklenili, pritožiti se na najvišje sodišče.
— Osnovalni občni zbor društva slovenskih umetnikov in umetnio bo v nedeljo, 21. t. in, v .Narodnem domu" ob 10. uri dopoldne na levi v kavarni. Na d ne v m- m redu sopravilategadruštva, katera so sestavili po pravilih društev hrvatskih in čeških umetnikov gg. Fr. Go-
vćkar, i v. Šubic in M. Vene a j z. Načrt teh pravil se je doposlal v petdesetih iz tisih raznim umetnikom in umetnicam v tujini in domovini na vpogled in eventu-valno popravo. Pripravljalni občni zbor bode ta načrt pravil, ki se potem predloži vladi, sprejel, zajedno pa določil dan cbčntga zbora in kandidate za odbor.
— Preprečena, oziroma odložena justifikacija v Novem mestu. Pišejo nam dne 18. t. m. iz Novega mesta: 34 let niso pri nas nikogar obesili, letos pa bi imeli z današnjim dnem že dva obešenca. Tekom pol leta bi se bilo zgodilo to že drugič. Pred nekaj dnevi so vrnili z najvišjega sodišča na Danaju akte v zadevi dne" 10. marca t. 1. pred tukajšnjim porotnim sodiščem na podlagi jednoglasnega porotni-Škega izreka na smrt na vešalih obsojenega 26 let starega cigana Simona Helda iz Mittervvinkla na Koroškem. Ob-sojer.ee e dne 9. januvarja t. I. na deželni cesti mej Krko in Grosupljem v družbi nekega kozavega cigana in mlade ciganke, koja dva sta pa utekla — iz semnja na Krki vračujočega se kmeta Martina Nov-Ijana zaklal. Cigan Held je jako nevaren in prekanjen tat in ropar, ki je bil že večkrat kaznovan in jo je tudi že iz ljubljanske prisilne delavnice .popihal". Held je tajil vsako krivdo — bodisi umor Novljana ali razne, s pričami dokazane mu tatvine, rope in ulome.   Vedel se je ves čas jako
arogantno in po obsodbi predsedniku sodnega dvora je dejal:   .Kaj takega pa vender Še nisem zaslužil."  Ko so ga odpeljali po dovršeni porotni  obravnavi iz dvorane, zagledal je na hodni ku košček .cigare",— istega pobrati in v usta djati, bil je Čin jedne sekunde — pravi  pravcati .Galgen-humor" torej! — Dar>es dopoludne je dospel znani .Kari Onkel", g. Selinger, s svojima pomočnikoma z Dunaja semkaj. Malo preje je odkoval  kovač verige "kovanega Helda. Cigan je menil — ker so ga v lepšo obl eko preoblekli — da ga je cesar pomi-lostil in ga bodo v kako kaznilnico odvedli. Kazal se je veselega. Odpeljali so ga pa pred sodni dvor,  v katerem so bili gg predsodnik , dež. sod. svetnik Golija, vo-tantje dež. sod. svetnikov Leveč in Smole, drž. pravdnik  Kessler in  zagovornik dr. Žitek.   Ondi je pročital obsojencu g. predsednik vsled najvišjega sklepa najvišjemu s odnemu dvoru prepuščeno vršitev najvišje sodne oblasti nad S. Heldom in  od tega sodnega dvora   potrjeno smrtno ob sodbo, ki bi se bila imela jutri, t. j. 19. t. m. ob šestih zjutraj nad Heldom izvršiti. Odpeljali so cigana z okrožnega sodišča v celico .ubogih grešnikov" k okrajnemu sodišču.   Cigan, dotlej  pogumen in izzivajoč, začel je vihrati, si ustnice grizti in se je kernaj vzdržal.V tej celici ga je obiskal duho vnik in na zahtevo obsojenca tudi pre-iskovalni sodnik. Moral je zelo važne reči izpovedati, ker se je v popoldanski seji gremija tukajšnjega okrožnega   sodišča justifikacija odložila. Obsojenca so prepeljali ob pol. 8. uri zvečer zopet k okrožnemu sodišču in kovač ga je vkoval v težke verige. Dunajski krvnik in njegova pomočnika dobila sta pa ukaz teden dnij tukaj počakati, — dokler ne priđe nova naredba najvišjega in kasacijskega sodišča Vse mesto stoji pod utisom tega sodnega sklepa  Povsod ugibajo  o vzrokih tega redkega — morda jedinega sličnega koraka v Avstriji. Bujna i domišjija nekaternikov spravlja najnevrjet-nejfie govorice na dan, kakor o preprečenem .Justizmordu" itd.   Seveda so to le gole kombinacije; pravi vzrok znan je le spovedniku, preiskovalnemu sodniku, gospodom  iz   gremija   okrožnega sodišča in — svoj »Heldentod, preprečujočemu ciganu.
— Sreda v nesreči. Danes dopoludne splašila sta ae koncem Wolfovih ulio dva čila žrebca. Zavozila sta na hodnik ob Ger-
berjevi hiši in vedno po hodniku tekla kakor bliak proti Tonhali. Pri Tamborninu se je zadel voz ob izložbo in jo razmetal, a škode ni nobene, pač pa je pri Drenikovi trgovini zadel voz v šipo in jo zdrobil. Tu so končno prihiteli ljudje in žrebca ustavili. Pra va sreča je, da ni bilo nikogar na hodniku od Drenika do Gerberja. čegava sta žrebca, ni znano, ker jo je voznik hitro odkuril.
— Iz Oorij se nam piše: V prijetnem pemladnem času pohiti vsakdo rad v prosto naravo uživat čisti zrak, in se otresti v veseli družbi za trenotek vsakdanjih skrbi. Kdo ne pozna Vintgarja! Krasna narava, čisti planinski zrak, kristalna voda, slapovi, skale, goz d — vse to je zjedinjeno na jed-nem kraj u. Ako izletiš z jutranjim vlakom do Javornika, imaš jedno uro hoda skozi vas Dobravo do Šuma, kjer dela Radovina krasen slap. Tu ob vodi navzgor se začne soteska Vintgar. Počasi gredoč in obču-dovajoč n aravo, dospeš še predpoludnem koncem sote ske v restavracijo, katera bode v binkoštnih praznikih že odprta in si najbolje post režen. Popoludne odrineš v jedno uro oddal j eni Bled, kjer ti ostane še dovelj časa, da prebiješ nekaj ur na jezeru, predno se odpelješ z večernim vlakom iz Lesec proti domu, v svesti si, da si preživel jeden dan v .raju" slovenske zemlje. Binkoštne praznike torej v Vintgar!
— Zdravstveno stsnje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. maja kaže, da je bilo novorojencev 31 (=460 3° 00), mrtvorojenca 2, umrlih 20 (= 29-70 °,oo)i meJ njimi so umrli: za tifu-zom 1, za vratico 1, za jetiko 2, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 6 f=30°/o), iz zavodov 9(=45°/o). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 6, za tifuzom 1, za vratico 3, za trachomom 1 oseba.
* Hrvatsko gledališče. .Hrvatska Domovina" poroča, da je vlada pregledala račune o zadnji gledališki sezoni ter dognala 38 000 gld. deficita. Proti tej svoti je deficit slovenskega gledališča, 2600 gld., uprav ničeven in malenkosten. — Intendanca hrvatskega gledališča je ponižala skoraj vsem členom drame in opere gaze za 125 do 300 gld. Veliko število dosedanjih hrvatskih umetnikov in umetnic zapusti zategadelj Zagreb. V hrvatskih listih je čitati dan na dan ljutih in najbrezobzirnej-ših nap adov na intendanco, kateri se očita popolna nesposobnost. „Agr. Zeitung" pa brani ravnatelja pl. Hreljanoviča. Baje prevzame vlada sama v roke sklepanje enga-gementov, da prepreči najhujšo krizo, ki preti zagrebškemu gledališču.
* Atentat na kneza Ferdinanda bolgarskega. Dunajski časopisi poročajo, da je hotel neki Macedonec, Člen macedonske lige, pri avdij enci zabosti bolgarskega kneza. Ferdinand pa je poklical na pomoč, in Macedonca zo zaprli. Ker pa je Macedonec grozil, da ga  bodo tovariši maščevali, ga
.je knez zopet — izpustil. Vest diši precej po senzacijonalni .raci".
* Smernice so smrtonosne. V steblu in v cvetu šmarnic je kislina glyko-sid, ki je jako strupena Ljudje imajo navado nositi cvete Šmarnic mej ustnicami, zato se pripeti večkrat, da jim ustnice otečejo ter jih jako skele. Ako kokoši pojedo cvet šmarnic, obole, piščanci in golobi pa celo poginejo. Ob času, ko cveto šmarnice, se opaža, da pogine mnogo tičev, zlasti vrabcev, ki so jedli šmarnice.
* 130 let stsr. V vasi Radomiru v Macedoniji je umrl te dni Risto Meno Sta-menistović, ki je bil 130 let star. Še pred dvema letoma je hodil delat na polje. Poslednji čas pa je oslepel, izgubil je tek in ckus ter ter ni razen žganja razločil ni-kake pijače ne jedi. Ko so zobje izpadli, so mu baje zrastli dvakrat novi, majhni in slabi zobje. Bolan ni bil nikdar. V mladosti je bil močan in njegov glas je bil silen. Imel je 8 sinov in 3 hčere. Vsi so pomrli. Ostalo pa je 8 moških in 6 ženskih vnukov. Pravnukov je 44. Tudi oče Ristov je dosegel visoko starost 120 let.
* Revolverske kluba za nervozne dime ustanavlja v Newyorku neki Gratz. Uči dame izborno streljati z revol verji.To baje ozdravi vsako. Ameriške dame so baje večinoma nervozne radi tatov, roparjev in nadletnih zaljubljencev. Teh se morejo sedaj
zlahka ubraniti, ako jim nastavijo revolver na prai. Gratz |s ustanovil tudi že po drugih ameriških mejtih take klub«. Dame nosijo revolverje seboj ponoči in podnevi; z revolverji hodijo šetat, plesat in spat.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 19.maja. Gospodu Hribarju k zopetni izvolitvi za župana iskreno čestitko! Živel on In napredni občinski zastop! Slovenija.
Dunaj 19. maja. Opozicija se je, opusti vsi abstinenco, vrnila 'lan«-s v dež. zbor. Deželni maršal je začetkom seje izjavil, da bode vnem strankam jednako pravičen. Gregorig: Toliko hrupa zavoljo Noskelosa! Potem pa je dr. Lueger podal nujen predlog, ki je naperjen proti dvornemu svetniku Heitereru, ker je ta dež. maršala Gu-denusa pozval na dvoboj. Dež, maršal najprej ni hotel dati predloga na razpravo, ker se Ileiterer v njem imenuje „Raufbold", a se je moral udati. Lueger je svoj predlog utemeljeval z dolgim govorom, v katerem je povdarjal, da morajo biti določbe kazenskega zakona glede dvoboja veljavne tudi za dvorne svetnike, in da se mora poslancem zavarovati popolno svobodo govora. Deželni maršal je pojasnil, da ima zadeva povsem privaten značaj, in da se je za obe stranki častno poravnala ter priporočal, naj se predlog odkloni. Philippovich se je pridružil mnenju dež. maršala. Knez Auersperg je rekel, da stoji na stališči častnika., da je torej dvoboj neizogiben, dočim je knez Liechtenstein trdil, da bi Heiterer ne bil smel deželnega maršala pozvati na dvoboj, ker se ni imenovalo Heitererjevo ime. Deželni zbor je Lu-egerjevemu predlogu s 37 proti 30 glasom priznal nujnost.
Dunaj 19.maja. Obstrukcijonistiške stranke so imele tudi danes posvetovanje o nemškem programu. Program razpada na dva dela. Prvi del obsega splošno jezikovne in politične zahteve, mej njimi zahtevo, da se nemščina določi kot ..posredovalni jezik", drugi del pa zahteve glede posamičnih kro-novin. Program se najbrž ne objavi že v nedeljo in to z ozirom na nemške provincijalne liste.
Gradec 19. maja. Aretovani sodni avskultant Frais je bil po izvršeni disciplinarni preiskavi odpuščen iz državne službe.
Praga 19. maja, V današnji seji deželnega zbora je deželni maršal knez L o bk o vic prečital dopis 13 nemško-nacijonalnih deželnih poslancev, s katerim ti naznanjajo, da se odpovedo mandatom, češ, da jih nečejo imeti po milosti čeških strank. S tem nočejo nemški nacijonalci prisiliti nemško liberalce, da tudi oni odlože mandate, česar pa bržčas ne bodo storili.
Brno 19. maja. Člen gospodske zbornice in namestnik deželnega maršala, dr. Fran Alojzij Srom, je umrl tukaj v starosti 74 let.
Hag 10. maja. Včeraj popoludne se je sešla mirovna konferenca. Predsednikom je bil izvoljen ruski pooblaščenec Staal. Konferenca je ruskega carja in nizozemsko kraljico telegra-tično pozdravila.
Pariz 19. maja. Strajk pismo-noscev je končan. Danes so vsi zopet vstopili v službo.
Bratje Sokoli!
Binkoštno nedeljo, dne 21. t. m. opoludne dospejo v Ljubljano mili nam gostje, češki turisti, s svojega daljšega potovanja po slovanskem jugu. Da pozdravi tudi naše društvo brate Čehe, prvoborltelje aa aokolako idejo, kar možno dostojno, Vas vabi odbor, da ae zberete v polni društveni opravi v nedeljo ob polu 12. uri v telovadnici v Nerodnem domu, od koder odkorakamo točno ob 12. uri z  zastavo na južni kolodvor.
Danes in jutri zvečer: od 1 ^9 — 1 a10 zvečer v telovadnici
redovno vajo.
Na zdart
dr. Ivin Tavčar,
t, C. starosta.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše srodstvo =
ss hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr.
DobiT* M ▼ (20—20)
deželni lekarni „pn Mariji Pomagaj"
ifl. I^r«iMtcik-ai v IJublJianl.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14.  maja: Terezija Stratar, delavka,
42 let, Marije Terezije cesta St. f>, srčna kap. — Elizabeta Kralj, .lelavka, 24 let, Vodmat St. 89, jetika. — Jožef Golobic, delavec, 63 let, Študen-tovske ulice 5t 13, krvavenje.
Dne 15 maja: Ivan Lazar, izkuharjev sin, 8 ur. Kolodvorske ulice st. 30, življenska slabost.
— Jakob Smolej, c. kr. deželni šolski nailz>>mik v p., 74 let. Frančiškanske ulice st 12, ostarelost.
— Amalija Potočnik, zasebnica, 79 let, Tržaška cesta 5t. 10, ostarelost.
Dne 17. maja: Armin Kuklja, knj IgOVOdfSV sin, 2' , leta, Kodelijeva cesta St. 1, davica. — Ivan Proainc, pisar, 22 let. Kolodvorske ulice St. 29, se je ustrelil. — Lucija Dular, klobučarjeva vdova. 78 let, Florjanske ulice St. 11, naduha.
Meteorologično poročilo.
V:.::'.. umi morjem S06-1 m.  Sr«daj< ■re.-m tlak 736 0 mm.
		Stanje				■ 1
	Čas opa-	baro-		Vetrovi	Nebo	
	zovanja	metra	i * f~ 3			
		v mm.				
18. 9. zvečer
:;sf,
19. 7. sjtitra: T':<-< ,   2. popol.   738 9
17'5 si. svzhod 13'4 sr. vzsvz
jasno jasno
male: 14 41
21-9 p. m jug pol. oblaC' o Srednja včerajšnja temperatura 17*2*, nor
djm.a.J33sa. borza
dne" 19. maja 1899. Skupni državni dolg v notah. , Skupni državni dolg ▼ srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" 0 . . Ogerska zlata renta 49a. . . . Ogerska kronska renta 4° 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice. ......
London vista . ......
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
C kr. cekini
101	gld.	—	kr.
100	■	50	-
120	•	—	rt
100	*	50	•?
119		55	It
97	*	U5	•
919	s		S
357	n	90	e
120	n	471	i «
68	■	921	i i
11	IV	78	■i
9	n	551	1% n
44	n	70	
5	B	68	
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljane, Selsnburgove ulice 3. Srečke na mesečne obrok« po 2, 3, 5—10 gld.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, iskren'^ljubljenega soproga, očeta, tasta, strica in deda. gospoda
Ivana Dominika
okr. zdravnika
nam je doslo toliko obilo dokazov iskrenega sočutja, da se gin jen im srcem najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam lajšali neizmerno žalost. Zlasti se zahvaljujemo preč. g Frančišku Bonceljnu, župniku v DražgoSah za prijazno obiskovanje in tolažbo in večkratno previden je s sv. zakramenti za umirajoče, za požrtvovalna pomoč gg. zdravnikov, al. prost, gasilnim druStvom v Železnikih m i-jkofjiloki za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev, al. občinstvu, vsem domačim in vnanjim znancom in prijateljem za tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in vsem onim, ki so nam na kterikoli način 5e izkazali svoje sočutje. (953)
Železniki, 14. maja 1899.
Vdova Dominik in rodbina Luka Košmelj.
Cn. kr. mtrljihi fšk ttmm hknkm.
Izvod iz voznega reda
▼eljeveo od doe i. -maje 1SS+. lota. Odkod ta Umbljeae jm. kol. Progo osa Trblt. Ob 12. ari 5 nt. po noči osobni vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljnboo ; Ses Selsthei Aaue, lil, Solnogred; Cez Klein-Reiflin* v Ste jt, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ori 5 n. sjntraj osobni vlak v Trbit, Poutabel, Beljak, Celovec, Fran-»ensteste. Ljubno, Dunaj: cea Selitbal v Solno grad, Klein Reifling v Line, Budejevice, Plaan, Marijine vari, Beb, Franeove vari, Karlove vari, Praga, Lipsko; cei Amatetten na Donaj. — Ob 11. uri ISO m. dopoldne osobni vlak v Trbit, Pontabel, Beljak, Celovec, L|nbno, 8eltthal, Dnnaj. — Ob 4. nri il m. popolndna osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celoiec, Ljubno; cea SelitheJ v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jasam, Inomoet, Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz, £ex Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejeviee. Plzenj, Marijine vara, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Da naj via Amsteten. Ob 7. ari 15 min. tvecer osobni vlak v Lesce-Bled. — Proge ▼ V ovo maato im v Kooevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. ■jntraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. sveAer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Freg-e lm Trbtfto. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dnoaia via Amstetten. Solnograda, Linca, Steyra, lila, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste Ob 7. ari 55 min. zjutraj osobu i vlak is Lesec Bleda. — Ob 11. nri 17 min. dopoludne oeobni vlak s Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Haba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Sterra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina, Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljake, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. avecer osobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plinja, Budejevic, Linca, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la Hoveaja mesto In Eo< cevjo. Osobni vlaki: Ob 8. uri JI m. zjutraj, ob 3. uri 3i m. popoladne in ob 8. ari 48. m zvečer. — Odkod is LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. ari 'J3. m. zjutraj, ob '2. uri 5 m. popoladne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 ari '25 m. zvečer, poslednji vlak 1« ob nedeljah in praznikih. — Prihod ▼ Ljubljeno d. k. Is Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 nri 55 m. zvećer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1)
Razpis službe.
Pri vodovodni zajemalnici v Klecah
je popolniti začasno službo
kurjača
z letno plačo 500 gld.
Zahtava se znanje slovenskega jez ika v govoru in pisavi.
Prosilci za to službo vlože naj svoje, propisno kolkovane prošnje, katerim je priložiti tudi nravnostno spričevalo in dokazila o usposobljenosti, pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
do 31. maja 1899.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 15. maja 1899. (949-1)
elegantn
roče
cenah
Mikusch
Mestni trg št. 15.
A 150 99 7.
(927-2)
C. kr. okrajno sodišče Škofjaloka objavlja, da se bode v zapuščino zamrlega Antona l.ov.ar-Ja Iz Stareloke Nt. G5 spadajoče, bremen prosto, na 2687 gld. inventarjeno zemljišče vlož. štev. 95 d. o. Staraloka potom prostovoljne nadrobne |asne dražbe
dnć 30. maja 1899
pričenši ob 9. uri dopoludne na lici mesta prodajalo.
Posamezne parcele izklicale se bodo po inventarni vrednosti. Vsa dražbenina pripada zapuščini Antona Ložarja. Natančneji dražbeni pogoji lež<; pri tem sodišču na vpogled. Škofja loka, dnć 13. maja 1899.
Dirkališče slovenskih biciklistov.
Za trgovino z mešanim blagom iščem sprotnega
trgovskega pomočnika.
V Železnimi izurjeni ima prednost. Vstop dnć 1. junija t 1. (960—1)
Anton Ditrich, Postojina.
iffllBtieBei
Ha mho V3accqa a a e e * a a a slov. salona spada
prekrasno opremljeni album
^ranjsl^a e e e e ere e
* * m * k slikati in opisih.
Dobiva *c pri ;aIo»nilui Havoalavu Scbvrcnfncr ju v Ljubljani in drugih ««|   fenji^otrjcih po 90 kr., e poŠto vred po 1 ajd. (963—1)
al*i»t*f*wwt»t»i't*ii*f*lsl
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem nemške, Štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega aemenSf splošno znano kot najbolja krma za živino; trsvnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena ss salato, kumare, peter-šilj, zeleno, slsdki grah, fižol in vse druge vrste semena zs zelenjad.. — Proseč mnogobrojnoga pose ta
(331—26)
Peter Lassnik.
< v -M
5.^ $4
Za spomlad
priporoča
AVG. AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 9
poleg „Figovos"
• vojn bogato selogo
steklenine, porcelana, zrcal, šip itd.
posebno pa (608—22)
oprav ia gostilne
▼ mestu in na deželi.
, Vrčki, kozarci in steklenice
I po zelo nizkih cenah.
M "l
Učenca
ne pod 14 let starega, vaprejme ▼ trgovino mešanega, blaga Ifaa Rasaersek, ■martno prt Lltljt (941-3)
Gostilna
(tndi z opravo) v tukajšnjem mesta ali v bližnji okolici ae vzame t najem.
Ponudbe pod A, L se prosijo na upravniStvo „Slov. Naroda". (951—l)
Priporočava famozno
Kulmbaško pivo
pasterizovaDo v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih.
Zaloga vsdno svela.   (21—ii4)
šegi Zlatorogu", t PrtJintOTih y|lal.
Povodom velicega praznika bode na
binkoštno nedeljo
najina trgovina
wm~ zaprta. ~mm
Zato uljudno prosiva p. n. občinstvo, da se blagovoljno ozira na to ter si preskrbi svoje potrebščine pravočasno.
Tvrdka (962)
Kham & Murnik.
Razpis.
Šolsko poslopje za dvoraz-rednico v Križali pri Tržiča
je sezidati, katero je cenjeno na 12.662 gld. 38 kr. Kdor želi delo prevzeti, naj odda svojo ponudbo
tlo 9. Junija t* I* opoluilnc
krajnemu šolskemu svetu, ter naj priloži tudi 5°/0 varščino.
Načrti in proračun se lahko pregledujejo mej tem časom vsak dan v tukajšnjem Zupnišču.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico, izbrati si ponudnika.
Ponudbe naj se glasu za posamezna dela in za vse skupaj.
Opomni se, da krajni šolski svet sam preskrbi zidarski in tesarski materijal ter vozno tlako. (933—2)
Stavbeni odbor v Križah pii Tržiča
dne 15. maja 1899.
Vsa kolesarska popravila
izvršujejo se najceneje, najsolldneje in naj točneje
v noTOurejeni mehaniški delavnici
podpisane tvrdke (948—1)
na Rimski oosti st. 8.
Istotam vežbališče in dobro urejena izposojevalnica koles.
Kavčič d Gorjanc
zaloga koles in prodaja potrebščin: Gradišče it 2.
! Samo        4 dr*! ! Do ukljuino ponedeljka 22. maja t. L
Vas Šilukov iz Sudana.
Moški, ženske in otroci, ^-s)
Itrvajanja ob 3, 4., 6. url Zalizano popoludne ln ob 6., 7. In 8. nri zvečer.
Odprto od 10. ure dopoludne do mraka.
Najnovejša špecerijska trgovina!!!
r Karol Planinšek
prej Schober, Dunajska oests M. 8.
Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si slavno občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, olivnega in nemirnega olja, kakao, čokolade itd.
Nadalje se istemu tudi priporočani za nakup Ane priotne sllvovke, najfinejšega frmnooskegn konjaka, troplnovoa in Špirita po najnižjih oenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo. (787—10)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NoIlL
Lastnina in tisk »Narodna TiekersV.
aMBs^sisBBfe:-'... . ^•""■;--"-~-f1