НдшшпкепБо(с Uprava Klagenfurt, Postfacb 115J Uredništvo т Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meseCno z dostavo na dom ElM-1,— (vključno RM 0,20 za donaSaloe) i Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec 8t€V. 51. Krainburg:, 1. juHja 1942. Uničevalna bitka ob Wolchowu frdnjaua Haria Natruk le lavieta Ruska prodorna ofenziva se Je Izjalovila - V bitki pri Sebastopoln le bilo doslel prlpellanlh 15.667 nletnlkov Oberkommando der Wehrmacht je 29. junija objavilo sledeče posebno poročilo: V severni Afriki je bila v današnjih dopoldanskih urah vltljub žilavemu sovražnemu odporu v naskoku zavzeta trdnjava Marsa Matruk, ki je bila utrjena z globokimi obrambnimi napravami in številnimi minskimi polji. Nad 6000 Britancev je bilo ujetih, 36 oklopnjakov odstreljenih in številne baterije so bile uničene. Obsežen vojni material je padel v roke nemških in italijanskih čet. Pri naskoku na Marsa Matruk se je posebno odlikovala 90. lahka divizija. Ponedeljkovo poročilo oborožene sile Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. junija objavilo: V sebastopolskem trdnjavskem ozemlju so nemške in romunske čete, ki so jih podprle močne zračne bojne sile, v smelem napadu z naskokom zavzele prehod v globoko zarezano dolino Cemaja in vdrle v močno izgrajene položaje obvladajočega vrha Sapun. V dosedanjih bojih za trdnjavo emo v času od 7. do 28. junija pripeljali 15.667 ujetnikov, uplenili ali uničili 221 topov, 462 metalcev granat, osvojili 2579 bun-karjev in odstranili 112.646 min. Vzhodno od Doneča smo pri obrambi več krajevnih oklopnjaških sunkov odstrelili 15 sovražnih oklopnjakov. Pri nočnih zračnih napadih na važne dovozne ceste sovjetskih novih pošiljk v ozemlju zgornjega Dona ja bilo z bombami uničenih 14 prevoznih vlakov. V srednjem frontnem odseku je eovrai-nlk pri uspešnih lastnih podvzetjih udarnih čet izgubil 332 ujetnikov in 900 mrtvih. Uničena je bila ena protiletalska baterija, nadalje je bilo un '^nih 216 bunkerjev in zaklonišč. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je drugi sovjetski udarni armadi ter delom 52. in 59. sovjetske armade v februarju tega leta uspelo, da so v sunku preko zmrznjenega Wolchowa severno od limenskega jezera dosegli globok upogib v nemški obrambni fronti. Čete vojske in orožja ff, ki jih je vodil General der Kavallerie Lindemann in pri katerih so se nahajale tudi skupine španskih, nizozemskih in finskih prostovoljcev, so ob izbomi podpori zračnega brodovja Generalobersta Kellerja po večmesečnih ogorčenih bojih ob najtežavnejših vremen-skih in terenskih prilikah te sovražne armade predvsem z zapornim ognjem odrezale od njihovih zvez z zaledjem, jih potem vedno bolj stisnile skupaj in danes končno-veljavno uničile. S tem je izpodletela velikopotezno zasnovana sovražnikova predoma ofenziva preko Wolchowa v nameri rešiti Leningrad, in je postala težek poraz za nasprotnika. Naj-večje breme teh hudih bojev so imeli pehota in pionirji. Sovražnik je po dosedanjih ugotovitvah izgubil 32.759 ujetnikov, 649 topov, 171 oklopnih bojnih vozov, 2904 strojnic, metalcev granat in strojnih pištol ter številen drug vojni material. Krvave izgube sovražnika prekašajo mnogokratnik števila ujetnikov. Težko topništvo vojske je uspešno obstreljevalo industrijske tovarne v Leningradu in ladijski promet' v kronstadtskem zalivu. V murmanskem ozer ilju so skupine bojnih In strmoglavnih letal zažgale železniške naprave in skladišča. Spremljajoči lovci so brez lastnih izgub sestrelili 12 sovražnih letal. V severni Afriki so bile britanske sile v prostoru južno od Marsa Matruka ponovno poražene in prisiljene k nadaljnjenfu umiku proti vzhodu. Pri tem je imel sovražnik težke izgube oklopnjakov. Močno utrjeni Marsa Matruk je bil obkoljen, sovražnika smo nadalje zasledovali. Skupine nem- škega in italijanskega, zračnega orožja so izvršile učinkovite napade na britanske obrambne položaje in bombardirale sovražne kolone na njihovem umiku. Skupine lovskih letal so ščitile bojišče nad armado oklopnjakov in brez lastnih izgub sestrelile deset sovražnih letal. V službi pri dovozu novih pošiljk v severnoafriškega pristanišča so oddelki krovnega protiletalskega topništva nemške vojne mornarice dne 27. junija sestrelile šest britanskih bombnikov. V Sredozemskem morju je neka nemška podmornica pred Haifo potopila nek tanker in neko tovorno ladjo s skupno 5000 brt. Na Malti je bilo v zadnjem času bombardirano letališče Halfar. Na angleški jugozapadni obali so v pretekli noči močnejše sile bojnih letal metale deloma iz majhne višine veliko število bomb težkega kalibra in tisoče zažigalnih bomb na v vojni važne naprave. Sedem predlogov o Ubljl v Spodnjem domu Stockholm, 30. Junija. Zoper po 90 poslancih podpisano nezaupnico Milnesa je sedaj pet poslancev vložilo predlog za zaupnico. V celem je sedem različnih predlogov za libijsko debato. Od podpisnikov, ki so podpisali Mll-nesov predlog, je osem konservativcev, sedem delavskih poslancev, en liberalec In 2 brez-etrankarja. Poleg tega je vložena tudi nezaupnica, ki sta jo vložila en konservativec In en neodvisen poelanec. Zopel 107.000 brt potopljenih Važni sebastopolskl obrambni odsek osvojen -148 bunkerjev zavzetih Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. junija objavilo: Na vzhodni fronti pred Sebastopo-lom eo nemške in romunske čete v težkih bojih za bunkerje vrgle Nasprotnika iz več močno izgrajenih višinskih položajev. Bo uspehu teh napadov je bil sovražnik prisiljen opu.-titi nek važen obrambni odsek. Zračno orožje je še dalje z močnimi silami bombardiralo utrdbene naprave in poljske postojanke vzhodno od mesta kakor tudi neko letališče trdnjave. Jugovzhodno od Feodozije je bomba težkega kalibra zadela nekega sovjetskega rušilca. Na morski ožini pri Kertschu je težko obrežno topništvo učinkovito obstreljevalo zbrane BoVražAŠ ladje. Ladijska skupina je bila razkropljena in nek pamik potopljen- \ V južnem odseku vzhodne fronte so nemške in italijanske čete odbile več sovražnih sunkov ob krvavih nasprotnikovih izgubah. V srednjem frontnem odseku so čete neke pehotne divizije v napadu proti ogcrSe-nemu odporu zavzele 148 sovražnih bunkar-jev. Na odsefltu ob W o 1 c h o w u se dovršuje uničenje obkoljene skupine sil. Močni so« ^ažni napadi proti nekemu mostišču so se (Nadaljevanje na 2. strani) Cele osi v prostora pri Marsa Mairukn Sovjetske sile v ozadju fronte uničene je dne Oberkommando der Wehrmacht 27. junija objavilo: V sebaetopolekem trdnjavskem ozemlju so nemške in romunske čete v hudih posameznih bojih zavzele nadaljnje v pečinah vdolbene položaje in bunkarje kakor tudi pod zaščito gostega podrasta napravljena odporna gnezda. Zračno orožje je v sebastopolskih vodovjih potopilo nekega rušilca in neko podmornico. Na zemeljskem jeziku pri Kertschu je obrambni ogenj obrežne obrambe razbil sovražnikov na več čolnih izvršeni ponočni posh us izkrcanja, preden je sovražnik dosegel obalo. V južnem odseku vzhodne fronte je slovaška skupina zavrnila nek sovražnikov, po močni pripravi metalcev granat naprej potisnjeni napad. V ozadju srednjega frontnega o d s e k a so se dovršila bojna dejanja proti masi sovražne skupine sil, ki je bila v zimskih bojih odrezana in po zračni poti oja-čevana. V večtedenskih trdovratnih bojih v najtežjem gozdnem in močvirnem terenu je bil nasprotnik, ki je zaman poskušal pre-dreti, uničen ali ujet. Ob majhnih lastnih izgubah so boljševiki izgubili nad 4000 mrtvih in 9000 ujetnikov. Uplenjenih ali uničenih je bilo 16 сЉ1орпјакоУ, 220 topov, 387 metalcev granat in strojnic ter številna motorna vozila in drugo, vojno orodje. Čiščenje tega ozemlja od razkropljenih sovražnikovih ostankov j# Š# T teku. Jugovzhodno od ladogaškega jezera so bojna in strmoglavna letala izvršila težke napade proti važnim sovjetskim železniškim križiščem. Včeraj 8п%о na vzhodni fronti brez lastnih izgub zbili 48 sovjetskih letal na tla. V severni Afriki so bili Britanci v daljnjem napadu vrženi proti vzhodu nazaj. Dosežen je bil prostor zapadno in iugoza-padno od Marsa Matruka. V silnih zračnih bojih so nemški in italijanski lovci sestrelili 43 sovražnih letal. V jugovzhodni Angliji so bojna letala v r '■ekli noči z razetrelnimi in zažigalnimi bombami težko zadela mesto Norwich. Hauptmann Philip p je tekom včerajšnjega dneva izvojeval svojo 108 do 110 zračno zmago. Leto 2. Revolucija med srbskimi pučisti Simovič joka in odkriva Da »balkansko stanje« ni vseskozi veza-> no na kraj, dokazuje vpogled v tabor emigrantov v Londonu, kjer prevratniški general Simovič, njegov tovariš Borivoj Mir-kovič in sedanji srbski emigrantski ministrski predsednik Slobodan Jovanovič svoja 25, marca 1941. začeto neslavno vlogo 3 vsemi načini hišne vojske, rivalitete in intrige nadaljujejo v senci Njegovega angleškega Veličanstva- Kriv temu, da za to umazano perilo izve zunanji svet, je Zimovič, ki je v svojem sovraštvu do Jovanoviča spisal pismo, ki pa je, kot poroča »Donauzeitung« pristno padlo v roke nemških oblasti. Simovič streljal z možnarji proti imenovanju podpolkovnika; Miodraga Ločiča za »štabnega šefa vrhovnega poveljstva generalnega štaba« emigrantov, ker je eden najmlajših generalštab-nih kandidatov, dočim so najmanj 20 po činu starejših častnikov prezrli, radi česar Simovič pretaka bridke solze. Nimajo sicec vojske, ki je, kot znano, v nemškem ujetništvu, toda hočejo se vsaj vojake igrati. To uvidi tudi Simovič, kajti on piše dalje; »Predstojniškemu kadru naše male vcjike, ki se nahaja v inozemstvu, je bil s tem pri-zadejan zelo hud udarec. Z izključitvijo teh moči je naša vojska popolnoma izgubila glavo in je vsled tega prišla v njo taka ne-složnost in zmešnjava, da ni zmožna za nobeno koristno akcijo, kar bi moglo imeti y tem usode težkem času nepregledne posledice in predstavlja pravo hudodelstvo napram domovini.« Jovanovič je torej kriv, da ja Anglija poraz za porazom tepena, da mora sedaj Roosevelt celo indijanska plemena, mobilizirati, ker je srbska emigrantska vojska po avtoritativnemu mnenju »izgubila popolnoma glavo«. Po našem mnenju je pa gospoda že brez glave prišla v London, potem ko so bili po vseh pravilih vojaške u-metnosti v balkanski vojni po nemških četah obglavljeni. Toda vseeno je ljubko videti, da ti, ki so se takrat pozabili vojskovati, danes v Londonu drug zoper diu-gcga vodijo vojno. Po mnenju Simoviča bi bil zmožen rešiti domovino general Mirkovič. Postal pa je, kot stoji črno na belem v tem pismu, žrtev maščevalnosti Slobodana Jovanoviča, V tej točki je tožba emigrantskega generala posebno zanimiva. On očita Jovanoviču, da se morajo izključno goneralu Mirkoviču zahvaliti, da imajo člani današnje vlada možnost, da so ministri. »Dočim so drugi člani puča dobili posebna plačila s tem, da so jim bila dana dobi^ranosna mesta, ki jim dajejo možnost, da se iz vojne izvleče j. in uživajo različne ugodnosti in dohodki, je prejel general Mirkovič kot zahvala za rešitev svojih tovarišev to, da je bil iz vseh položajev odstranjen. Mirkovič je žrtev obojestranskega prepira ali pa pc lle intrige malih ljud" ki se v današnjem težkem času ne morejo dvigniti nad svoje lastne ambicije in osebne račune...« Jasno je torej priznano, da je v bel-grajskem puču v prvi vrsti šlo za tem, da si v angleški službi za bodočnost pribore lepa mesta in poberejo velike vsote kot judeževo (Nadaljevanje na 2. strani.) Meslo Ши1 i Čehiangn zavzelo Tokio, 30. junija. Japonske ekspedicijeke bojne sile na srednjem Kitajskem so po Do-mejevem poročilu naznanile, da so japonske edinice v sredo popolnoma zasedle L1 š u i, strateško važno točko na jugu province čeki an g, in oevojile tudi ondotno sovražno letališče. Mesto je bilo glavna zunanja postojanka za skupne ameriške in čunking-kitajske operacije proti Japonski v južnem Kitajskem. L*ul je bilo tudi glami eedeS čung- king-kitajske tihotapske ceste v tretjem vojnem pasu. Mesto ima 15.000 prebivalcev in je produkcijski center za čaj, drvo in olje. 1 v okvira Interesne izmenjave Je večje Število dijakov kmetijskega vaeučill3Ca v Zagrebu nastopilo večdnevno Studijsko potovanje v Slovaiko, kjer bodo Imeli priliko spoznavati kmetijski ustroj države. plačilo. Kajti da je London »dobičkanosna mesta« že poprej obljubil, o tem po vsebini tega pisma ni nobenega dvoma več. Simovič se pa v tem pismu končno tako daleč poniža ,da začne pred osovraženim Jo-vanovičem Se klečeplaziti, pri čemur mu pa mimogrede daje zaušnice. Piše: »Kot Vaš osebni prijatelj Vas prosim, da ne dopustite, da bi ta sramota zadela Vaše ime, četudi so te zadeve Vam osebno popolnoma tuje in nepoznane, ker se z vojaškimi zadevami nikdar v življenju niste ukvarjali, nosite vseeno odgovornost pred zgodovino. Ne pozabimo modrega narodnega izreka, ki pravi: »Zlobno dejanje se samo obsoja«- Tega mnenja smo tudi mi. V Belgradu so ti gospodje za angleške funte izdali svojo državo. Sedaj se pa izrodki tega izdajalskega duha, kot pri vseh ostalih emigrantskih krogcih v Londonu, uničujejo same sebe, v kolikor jih ni Churchill sam zavrgel. Kajti je tako, kot Simovič pravi: »Zlobno dejanje se samo obsoja«. Dr. A H. Zopet 107.000 brl poloplienih (Nadaljevanje s 1. strani.) ^šili. Sovražnik je imel visoke izgube. Več oklopnjakov je bilo sestreljenih. V vodovjih finskega morskega zaliva so bojna letala potopila odnosno zažgala več manjših trgovskih ladij. Nočni napadi bojnih letalskih sil na železniške cilje ob srednjem Donu so povzročili razdejanja in požare železniških naprav. V severni Afriki so pri Marsa Ma-truku v teku za nas uspešni boji. Na M al t i je bilo v pretekli noči ponovno bombardirano letališče Lucca. Britanski bombniki so v zadnji noči napadli nekaj krajev v sevemozapadnem nemškem obrežnem ozemlju, pred vsem mesto Bremen in njena predmestja. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Od razmeroma nizkega števila napadajočih letal so nočni lovci, protiletalsko in mornariško topništvo zbili 14 na tla. V boju proti Angliji je zračno orožje v noči na 28. junij z dobrim učinkom bombardiralo neko malo pristanišče na bristolskem prelivu- V severnem morju in v Rokavskem prelivu so 26. junija iskalci min sestrelili štiri britanska lovska letala, mornariško topništvo in čolni prednjih straž pa tri bojna letala. Kakor je bilo javljeno že v posebnem po-iročilu, eo nemške podmornice vzlic močni amerikanski obrambi л Karibskem morju, v mehiikanekem zalivu, na vzhodni obali Ze-dinjenih držav in Atlantiku potopile 16 ladij s 107.000 brt. Pri tem se je posebno odlikovala podmornica, ki jo vodi KapitSn-leutnant pl. Buelow. 52. oddelek lovskega zračnega brodovja 'je na vzhodni fronti priboril svojo 2.000. gračno zmago. Soi/ražne sile vzhodno od Ch peljali 21.827 ujetnikov in uplenili ali uničili nad 100 oklopnjakov, 250 topov in velike množine pehotnega orožja, avtomobilov in vsakovrstnega vojnega orodja. V ozadju srednjega frontnega odseka so čete neke pehotne divizije pri krajevnih bojnih dejanjih vrgle sovražnike iz poljskih položajev, vzele pri tem 118 bunkarjev in privedle številen plen. Sovražnikovi protinapadi so izpodleteli. Na fronti ob Wolcho-wu je uspešen napad razpršil obkoljene sile sovražnika v posamezne skupine. Njih uničenje je v teku. Pri oboroženem izvidu v finskem morskem zalivu je zračno orožje potopilo neko sovražno podmornico in z bombnimi zadetki poškodovalo dve manjši tovorni ladji. Nočni napadi iračnega orožja so bili naperjeni proti oboroževalnim tovarnam na zgornji in srednji Volgi kakor tudi proti železniškim ciljem v prostoru okrog Moskve. V 6asu od 12. do 22. junija je sovjetsko zračno orožje izgubilo 468 letal, od teh je bilo unič«ipih 375 v zračnih bojih, 63 po protiletalskem topništvu in 9 po skupinah vojske, ostanek je bil razdejan na tleh. V istem razdobju smo na vzhodni fronti izgubili 42 lastnih letal. V severni Afriki se nahajajo nem-Sko-italijanake čete v daljnjem napadu proti vzhodu. V pretekli noči je britansko zračno orožje izvedlo napade na več krajev severnozapad-nega nemškega obrežnega ozemlja, posebno na mesto B r e.m e n. Prebivalstvo je imelo izgube. Zažigalne bombe so predvsem v stanovanjskih četrtih in javnih poslopjih napravile škode. Nočni lovci, protiletalsko in mornariško topništvo so sestrelili 52 izmed napadajočih bombnikov. Oberleutnant Becker je dosegel svojo 25. zmago v nočnem lovu. Neka hrvatsk. lovska skupina, ki jo je vodil Oberleutnant D ž a 1, si je na vzhodni fronti izvojevaJa svojo 50. zračno zmago- Neki protiletalski polk je med ofenzivo v severni Afriki v času od 26. mi*ja do 18. junija dosegel sledeče celokupne uspehe: odstrel jenih je bilo 205 sovražnih oklopnjakov, 16 oklopnih t^-r.2o. Inih vozov in 26 letal, uničenih je bilo 38 topov, 33 strojnic, 21 topov za obrambo proti oklopnjakom in 100 avtomobilov, šest baterij ja moralo utihniti, številni tovorni avtomobili so bili poškodovani in mnogi bimkarjl ter odporna gnezda so bili onesposobljeni za boj. Krili so seieda pomožni narodi Reuter: Umik ]e bii v načrtu - Glavno vprašanje: Kakšne namene Ima Romme!? Stockholm, 30. jmnija. Reuter se zastonj trudi, da pokaže dosedanji umik kot na« črten In radi skrajšanja zveznih črt celo kot dober. Da ni bil umik v načrtu, je po* trjeno po številnih poročilih, po katerih so bili Angleži odločeni, da na vsak način branijo mejo. Izguba Tobruka in hitro prodi-r^je Rommela seveda prekrižava njihove strategične načrte. Značilno Angleži sedaj s prozorno tendenco obtožujejo dominion-ske čete, da je bil branilec Tobruka 39-letni južnoafrikanskl general, poveljnik druge južnoafriške divizije. Pomožni narodi so za Angleže samo toliko časa nekaj vredni, dokler krvave in iwirajv. Pri porazih vržejo zmeraj krivdo na nje. V Londonu sedaj objavljajo, da bi bila vsled padca Tobruka Ritchijeva armada v nevarnosti, da jo obkrožijo, če bi se dlje časa branila na meji. Sploh da so sedaj umiki in sicer kolikor • • Prodrli do zaliva pri Seiernaji Zmaga nemške pehote pred Sebastopolom - Nemški vojaki odkrijejo v boju za zadnje sovjetsko oporišče na Krimu odlomek tragične ironiie v svetovni zgodovini Pred Sebastopolom, 30. jimja. Cez vode zaliva pri Severnaji bobne izstrelki v Seba-Btopol. Nemška pehota je napredovala, je zadnjo obrambno črto boljševikov na severni fronti Sebastopola predrla in so ob tem zalivu, za katerim se dvigajo hiše m ruševine mesta, ki je zadnje sovjetsko oporišče na Krimu. Cela vrsta tihih junaštev Od treh zjutraj sedi pobočnik polka, ki nosi vso težo bojev, na opazovališču. Zdaj bo ura deset. Teh sedem ur ni odmaknil očesa od svojega Skarjastega daljnogleda. У levi ima slušalo poljskega telefona, s katerim neprestano obvešča svojega poveljnika o položaju; z desno drži stojalo Skarjastega daljnogleda. Oči bole častnika, kajti pokrajina je vsled prepadov ia gorskih kotlov nepregledna ne glede na gost dim raz-pokajočih se granat. Tri dni poprej polkov-ni pobočnik že ni spal. Saj je vendar nepogrešljivi pomočnik svojega poveljnika, ki mora poznati vsak položaj, vsako pot, vsako bojno postojanko in vsako B mesto v divi-zijskem območju- Kratek čas je gledal pri njem zvezni Zastnik na napadalne topove. Od zgoraj je opazil, da je pred višino X neka težava, mine tu razpokavajo, poleg tega je pa višina že nekaj ur ravno tako pod težkim sovražnim topniškim ognjem, kot B mesto samo. Vkljub temi mora k njim, hoče *am videti, kaj je na stvari in po možnosti napa- dalne topove zamenjati. Po pobočju, ki je neprehodno kot pragozd, si je pomagal poročnik dalje. Nalog, ki si ga je sam zadal, je izveden. Cez eno uro se vrne. Vojaško je poročal. Toda čez njegovo črno suknjo teče gosta rdeča kri ter je na obrazu in roki obvezan — granatni drobec mu je odtrgal koa mesa iz pleč. Navzlic temu si pa ne želi, da bi se odstranil. Mora še k radiu in k pol-kovnemu bojnemu položaju, predno se iz-počije. Za škarjastim daljnogledom vidim, kako nemški vojak privede dva boljševika iz dobro maskiranega skrivališča. Puško vrže predse in ju hoče ujeti, brez ozira na streljanje sovražnih ostroetelcev. Da, sedaj jo je tudi on dobil- Opoteka se naprej; mehanično otipava njegova roka hrbet. Dvesto metrov od polkovnega bojnega položaja so drobci sovražnikove granate med odstavljenimi konji strašno kosili. Se je cel pas pod najhujšim ognjem. Toda nekaj vojakov se je splazilo do ranjenih konj, da jim pomagajo. Če se da Se kaj pomagati. »Mi vendar ne moremo pustiti živali tukaj poginiti,« slišim enega, in že je imel v rokah velik povoj, velik kot otroški povoj la ga ovil okrog noge enega izmed ranjenih konj. (Kriegsberichter H. B. S c h r a n k.) mogoče hitri in kolikor mogoče v pu^Zavo edino pravilni... Poraženo armado v neposredni sovražnikovi bližini pregrupiratl in reoi-ganizirati Je zmerom izvanredno nevarno. Angleži se nadalje izdajo, da prav nič niso poznali Rommelovih načrtov, ki jih hočejo z obupnimi sredstvi zaslediti. To je sedaj v glavnem glavna tolažba glede sedanjih težkih bojev. Ti da bodo v sledečih dveh do treh dneh jasno pokazali, kaj misli Rommel podvzeti. SVedska poročila iz Londona v splošnem poudarjajo, da se ne тсиге prezreti, če je za Ritchija dosedaj doLljenl kratek čas zadosten, da bi mogel nujno potrebno reorganizacijo svojih čet izvesti. Rommel Je vsekakc ? z veliko silo in na šl-rolu fronti udaril naprej. Da je 8. armada v veliki meri zmedena in pretresena, o tem ni dvoma. Rommel Ima sedaj namen, da jo popolnoma uniči. Tokrat se je vsekakor Ritchi umaknil pravočasno na postojanke, katere misli dalje časa držati. Vojaški položaj ima veliko neaigumosti. Rommelovo raoča^ prodiranje pa kaže, da Je na nemški strani še nadalje pomembna udarna moč. Rommel Je doslej vse prednosti, ki mu Jih dajeta angleški poraz in umik, kar najbolj t. l~.Abil. »United Press« Javlja iz Londona k se-.... »Vse je odvisno od tega, če more Ritchi dovolj hitro svoje bojne sile pregrupiratl. Mora biti pripravljen na presenečenja. Sledeča dva dni bosta izrcino T ieipolna. У tem kratkem času se zamore ves pc" laj / sredozemskem prostoru tako ВГ ..nenitl, da bo to odločilno vplivalo na vojskovanje.« *7#l| CAi II Ua iznizl svojo povezanost s starim pristaniškim mestom Emden, je prejšnji oddelek mornariškega topniškega nadomestnega oddelka zbral pod svojim poveljnikom večjo vsoto za žrtve britanskih zračnih napadov. Poveljnik je nadžupanu poslal 10.500 RM. 2e v februarju tega leta Je isti poveljnik za enake Bvrhe nakazal 6.500 RM. Pred italljansltlm posebnim sodlSčem v Rima se je pričela kazenska razprava proti 24 pripadnikom srbske teroristične tolpe, ki je na tržaškem področju izvršila več političnih umorov. Od posadke 462 mož britanske krlžarke »Dunedin«, ki jo je v decembru 1941 potopila neka nemška podmornica, si ni nihče rešil življenje. _ Kakor poroča Reuter iz Washingtona, je vojni deipartement objavil- formeino ustanovitev operacijskega področja bojnih sil USA na evropskem vojnem torišču In imenovanje ge-neralmajorja Dwight Eiaenhowera kot poveljnika. Washingtonskl vojaški kritik Hanson Baldwin ugotavlja v nekem poročilu v londonskem »Ewening Standardu«, da nove in nadomestne gradnje ladij z daieka ne odtehtajo ogromnih ladijskih izgub, ki jih izračuna na 3 do 4.5 milijone brt. Iz te zagate, tako piše na koncu, Je samo en izhod, gradnja ogromnega zračnega brodovja za prevoz. Reuterjev biro M dovoljuje v nekem komentarju o položaju v severni Afriki nore sleparije, da vodi angleški narod za nos. Tako najdemo pri Reuterju klasično formulacijo: z umikom so se naše linije za nove pošiljke znatno skrajšale. Argentinsko narodno poslaništvo je s 149 glasovi soglasno odobrilo odstop ' državnega predsednika Ortiza In mu hkrati Izreklo zahvalo na storjeni službi. V soboto popoldne je bil po slUepu obeh zbornic argentinskega parlamenta pozvan za državnega predsednika dosedanji nadomestujoM argentinski državni predsednik dr. Ramon Castillo. ArgenUnski državni predsednik dr. Ortiz je, kakor poročajo iz Buenos Airesa, odstopil zaradi svoje bolezni na očeh. Bolezen ga je že dalje časa ovirala izvrševati svoje službene dolžnosti, tako da ga je nadomestoval podpredsednik Castillo. Na neki železniški konferenci, ki so se je zastopniki Japonske, Kitajske in Mandžukua, so sklenili epohalne načrte, da zvežejo Tokio In Sonan-Clty s 7830 km dolgo železnico, po kateri bo potovanje med obema glavnima mestoma mogoče v sedmih dneh. Bastico čestita Rommelu Rim, 30. junija. Vrhovni Italijanski po« poveljnik v Libiji general Baatlco je obiskal Generalfeldmarschalla ' Rommala . v pmrih. vrstah in pri tem uspešnemu nemškemu vojskovodji čestital na mojstrskem vodstvu čet osi In na njegovih najnovejših uspehih. Nemški In Italijanski vojaki so obema poveljnikoma priredili navdušene ovacije. 2e pred svojim obiskom pri Rommelu je bil Bastico pregledal mesto in pristanišče Tobruk. Iz popisov vojnih poročevalcev, ki so kot prvi dospeli v osvojeno trdnjavo, izhaja, da je od neprestanih bombnih napadov preteklih 17 mesecev ostalo le malo hiš v mestu nepoškodovanih. Čete brita. ske posadke so živele po večini izven mesta v ka-zematah utrdb. Čete osi so našle ogromne zaloge živil, mec tem velike količine čaja in neštete mase raznih sort cigaret In tobaka za pipe ter drugih nasladil. Daleč Izven mesta so se nagajala tudi obsežna mu-nlcijaka in materialna skladišča, ki niso bila porušena. Britansko poveljstvo je Imelo svoj sedež v nekem majhnem hotelu v pri-stanišču mesta. Na mizah zaostali zemljevidi in na zidovih pritrjena dnevna povelja kažejo, kako je padec truijave britanske poveljnike presenetil. Po poročilih, ki so po ovinkih došla iz Kaira, se je Ritchie nahajal v Tobruku še nekaj ur preden je bila razvita bela zastava V noči na nedeljo je potem Se v zadnjem hipu z letalom pobegnil. Marsdiall Mannerhelm pri Ffihreriu Obširna volašlia posvetovanla - Utrditev sobolevništva \ t I l ig tltld \ * ' k' M'l v.- I n KBrmei. (iml'H.. KlHj<«nfiirt. — VerlHiteleiter: Dr. Emil Heitjan. — Hnuptschriftleiter: Fjieđrich Bontmann. # Zaresit 1st Anzeieenliete Nr.l gtUtig. Za pogajanje glede trgovineke pogodbe med Ogrsko in Bolgarijo, Id se bodo vriHla ▼ prihodnjih dneh, ao ogmkl izvozniki pri ofrrico-bolgaiWki komori predložili celo vrsto želja na razširitev Izvoza v Bolgarijo. Sem gredo v prvi vrsti tvrdke Iz usnjarske In zdravllske stroke, tovarne za izdelovanje porcelana, stekla in strojev ter kemično tovarne^ Fiihreirhauptquartier, 30. junija. Mar« schall Finske baron Mannerhelm je FUhrer-ju vrnil obisk. Spremljali so ga General-leutnant Tuompo, šef poveljujočega štaba v finskem vrhovnem poveljstvu, nadaljnji finski častniki kot tudi nemški genersi v finskem glavnem stanu General der Infan-terie Erfurth In so prispeli 27. junija v FUhrerhauptquartier. Snidenje obeh mož, ki v globoki vojaški povezanosti na bojnem polju bojujeta usod-nostni boj svojih narodov zoper boljševizem, je bilo. v znamenju prisrčnega prijateljstva. Obisk je woiil priložnost za vsestransko razpravo obeh vrhovnih poveljstev, H koncu obiska Je bil Marschall Mannerhelm Finske gost Reichsmarschalla Her-piium«! ОМдда Ж pjegwem gUmwrn »taau. Marschall Mannerheim je pristal s svojim spremstvom dne 27. junija ob 10. url dopoldne na letališču v bjižini Fiihrerhaupt-quartiera. Po obhodu čete je Feldmarschall Keitel popeljal Marschalla Finske v svoj stan, kjer je Fiihrer kmalu nato svojega gosta obiskal in najprisrčnejše pozdravil. V Fiihrerhauptquartieru so se potem vršili temeljiti vojaški razgovori In se je poročalo o loložaju. Razgovori o položaju so bili po poročilih v znamenju odličnega in uspešnega sodelovanja utuiške in finske vojske na skupnih bojiščih ruske severne fronte kot tudi pod vtisom veličastnih lag čet zavezniških držav na vseh frontah. Popoldne je dai FUhrer v svojstvu vrhovnega poveljnika vojske svojemu gostu vpogled X delovni način in naprave Oberkommando des Heeree, kar si je Mar-echall Maimerheim v spremstvu General-feldmarschalla Keitela Generalobersta Halderja temeljito ogledal. Nato je bil FUh-rer z Marschallom Finske na tovariškem se-etanku v krogu častnikov Oberkommandos des Heeres. Po večumi izmenjavi misli, po zaključku razgovorov in po poglobitvi svojih z obi- вкот ob rojstnem dnevu začetih osebnih stikov sta se Flihrer in Marachall Finske Maimerheim najprisrčneje poslovila. V dolgem in močnem rokovanju, ki ga je izmenjal prvi vojak velikonemškega Reicha in osvobodilni junak hrabrega finskega naroda, se je pokazalo бе enkrat simbolično ne-razdružljivo v boju zvarjeno sobojevništvo obeh narodov. Breznspešno angleško zanikanje USA razkrinka Renterla - Odkrita grožnla Torčl]! Berlin, 30. junija. Svojevrsten slučaj ho-Ke, da z Reuterjevim zanikanjem za odkritje angleško-sovjetskih tajnih dogovorov pride vest iz Turčije, da je Židovski veleposlanik USA Steinhardt pred sodbo v Ankara-^rocesu skušal omehčati z možnostjo sovjetskega napada, če ne bi ugodili željam USA po izpustitvi obtoženih sovjetskih napadalcev. Steinhardt je ob obisku pri turškem zunanjem ministra poudaril, da v tem primeru USA za nadalj-BO nevtralnost Sovjetske unije napram Turčiji ne bi mogle več garantirati Ta značilna Rooeeveltova izslljevalna metoda je nov za USA in Anglijo nezaželeni dokaz za to, da ima Sovjetska unija pomembne »želje« napram Turčiji, namreč one, ki BO jih že večkrat z Moskvo razmotrivali, v prvi vrsti dardanelsko vprašanje. Ravno pri sklepu angleško-sovjetskih ta^ih dogovorov so ti pomisleki dvignili obilo prahu, do-čim sedaj Reuter poskuša zanikati odkritja >Goeteborgs-Morgenposte<. Reuter pač ne ve drugega povedati kot, da tajni dogovor ne obstoja in je samo iznajdba nemškega časopisja. »Goeteborgs-Morgenpost« pa odgovarja, da naravno za temi odkritji n e stoji nobeno nemško mesto, ampak da se ima za isto zahvaliti neoporečnemu angleškemu mestu. Dejstva samega, ki 80 ga z gotovostjo drugi viri ugotovili, ne more Reuter z nobenimi dokazi ovreči. Da, celo moskovsko časopisje si ne upa prinesti kakršnegakoli komentarja k členu 5. dogovora, 8 katerim se je baje Sovjetska unija obvezala, da ozemeljske zahteve opustL Stalin amatra ta člen za slepilo; limanica za evropske narode. Reuter se bo moral e svojimi ranikalnimi poskusi sedaj še bolj truditi, ker se lahko že objavi zemljevid, ki je angleško-sovjet-skemu dogovoru priključen. Izsiljevalni obisk Steinhardta pri turškem zunanjem ministru kaže jasno, da se teritorialne zahteve Sovjetske unije zadržava le iz strahu pred viharjem, ki bi po objavi te izdaje nastal celo v Angliji in Združenih državah. Stein- i Marsa M at T ик zavzet Deutsches Airika-Korps operira v prostoru med Tobrukom in Marsa Matrukcm. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Zwilling, Atl., M.) hardt pa izrablja na zelo nepripraven način te sovjetske zahteve za izsiljevalno akcijo, Id trenutno pomenja nadaljnjo zanikanje zoper prlkrivalne poskuse angleškega lažnega urada. In Sibirija?/ Vsako leto, čeprav tudi prihaja v Sovjetsko Rusijo pomlad, se pojavi kot lastavica-oznanjevalka agitacijsko ropotanje o sibirskem prostoru, iz katerega hočejo napraviti velik rezervoar za gospodarstvo in industrijo. Tudi to leto se v Moskvi dela, kot da bi se onkraj Urala moglo ustvariti čez noč žitno polje, in kot da bi bilo možno naseljevati ljudi, odkriti zemeljske zaklade in preložiti posebno oboroževalno industrijo iz evropskega dela USSR. Ce pomislimo, da predstavlja Sibirija azijski del Sovjetske Unije, ako izvzamemo Kavkaz Tn Turkestan in s 14.4 kvadratnimi kilometri skoro tretjino azijske kopnJne, šteje komaj okoli 25 milijonov ljudi, kar mestoma odgovarja „Srečno" in „gosji red" Slišati »srečno« kompanijskega Šefa, ki vam ga je sporočil, vzemite strelno orožje in zlezite (civilno rečeno) eden za drugim previdno po strmem in skalnatem pobočju navzdol. Ti nimaž opasača, kajti mogel bi ti biti pri plezanju in skrivanju samo na poti. Čutiš nenavadno težo municije za puško in jajčastih ročnih granat v hlačnih in suknjičevih žepih in obe ročni granati z ročajem, ki jih je težje spraviti, vtakneš po nekaj poskusih v odpeti ovratnik, tako da glave počivajo pod tvojo brado. Lastna žična ovira je preplezana in že ste v niko-garšnem prostoru. Svojevrstna zadevščina, prostor, ki je brez gospodarja. Pred teboj in za teboj oborožena fronta, toda ti je ne vidiš- Tla, na katerih stojiš ali ležiš, niso ne prijateljeva. De sovražnikova. Ti seveda veš, da so na teh tleh iste rastline in živali, kot tla, na katerih si že tedne dolgo počival, v zemeljski luknji, ki si jo sam skopal m zadelal s kol-mi in prstjo. Pa vendar, ali so ista? Škot je zgradil Sebaetopol Daljši odmor. Ležiš podolgem, na levo Jn desno varujoč. Nad teboj migljajo zve- zde, zdi se ti, da prav posebno žare. ZguM ee za trenutek v neskončnem. Par kilometrov ob fronti leži vasica Mekensia, nazvana po škotskem graditelju trdnjave, ki ga je pozvala carica Katarina, Mae Kenzie, ki je pred 150 leti zgradil SebaetopoL Njegova umetnost je pripomogla Rusom leta 1854/55, da so se eno celo leto branili napram Angležem (in Francozom)), in da so ti zgubili nekaj desettisoč mož. Angleško pokopališče, takoj južno za trdnjavo, je bilo še do zadnjega časa, eksteritorialno, oskrbovano po angleških nastavljenclh. Ce . bi mogli mrtvi, ki tam leže, kot mrtve priče boja, katerega je označila angleška vlada kot boj zapadne civilizacije zoper vzhodno barbarstvo, kot osvobodilni boj cele Evrope zoper imperializem Kremlja, danes vstati, ali bi razumeli, da hodi danes Churchill z boljševiškim carjem roko v roki? Ali ne bi oni, katerih čuvarji so živeli kot izpoetav-Ijenci, ker je bil vsak, kdor je z njimi občeval, bil Izgnan ali pa Se kaj več, radi suma vohunstva, ali ne bi nasprotno tsJcoj vstopili v naše vrste? Tudi košček tragične ironije v svetovni zgodovini... Kriegsberichter Dr. Gerhard K r a u s e- Grob ob pota Kratek odmor pri mrtvem tovarišu f^-PK. Grobovi v Sovjetski uniji. Le nekaj teh izmed mnc^ih. Smrtne rune mole iz zemlje. Opomlnjevalnl znaki za tovariše. Neka kolona, ki jo vodi Rlttmelster G... koraka proti srednjim postojankam. Kdo ve, mimo коШсо grobov so že trdo stopali, drveli •.. Toda vedno znova se pomude za hip pri tovariših, spomlnjajoč se jih spoštljivo. Rlttmelster G... obstane In Sita imena padlih. Poteze so mu trde, trde so postale že prej v svetovni vojni 1914/18. Koliko mož je moral že pokopati? Koliko grobov je že videl... Na desni in levi od njega mtoje njegovi Unterfiihrerjl. >Goepod Rlttmelster..uide enemu izmed njih. »Kaj je?« Rlttmelster G... pogleda skoraj nevoljno kvišku In ćlta potem slsdeii nagrobni napis; ^-Obersturmfilhror G... l>aiđel 2L V. IML Vrt MiQbk #f-TV-2/2IR 3. Postava Rlttmelstra se nategne..* Njegov sin! Tiho se Unterfahrerji umaknejo in pustijo molčečega samega. Grob ob potu... Cez nekaj minut se Rittmelater obrne. Dalje! Naprej! Tiho topotajo naprej proti vetru. Nekaj mesecev pozneje se spenja gomila tudi nad hrabrim častnikom, ki je branil odsek, v katerem se je nahajal grob njegovega sina. ff-Kriegeberlchter Erich Pllesser na še nepoznana ozemlja gostoti manj kot enega človeka na kvadratni kilometer, dočlm v najboljšem slučaju znaša gostota ljudi na kvadratni kilometer 18, ima ta načrt spočetka nekaj zase. Toda v resnici je ta problem težak, če ne sploh nerešljiv, ker se takemu podvzetju narava sama protlvl. Dočlm je Sibirija na jugu pretežno puščava, je na severu zmrzla zemlja, na kateri poljedelstvo sploh ni mogoče. Za razsežne daljave so za naseljevanje In obdelovanje ravno tako odločilne prometne možnosti, kot kakokovost zemje. Sest vele-tokov teče skozi Sibirijo proti severu v Ledeno morje, ki so v spodnjem toku čez devet mesecev popolnoma zamrznjeni. Veliko pokrajin je še danes moči doseči samo na sankah, neizmerni pragozdi in močvirja v kratkem toda vročem poletju sploh niso človeku dostopna. Malo je dobrih podeželskih cest, tako da so prevozi navezani na železnico, katere hrbtenica, trinsslblrska železnica, iz evropske Rusije preko Omska, No-vosibirska, Krasnojarska in Irkutska pelje v Wladiwofltok. Tu eo pa japonki otoki kot čuvarji pred vzhodno Sibirijo, Sele v nekaj okrožjih zapadne Sibirije se razvija želez- niška mreža, dočlm ves sever nima ničesar podobnega. Res je, da Sibirija skriva nepojmljiva naravna bogastva. Tu je največja površina nepretrganega gozda na svetu; rodovitna črna zemlja zapada daje velike količine žita In v nekaterih stepsklh pokrajinah zelo goje živinorejo. Prebivalci se pečajo tudi z lovom in ribištvom. Bodočnost dežele je v Izkoriščanju platinskih rudnikov in drugih zemeljskih bogastev, pri čemer je zopet odločilna razdalja med rudniškimi in tovarniškimi centri. Kot primer navedimo 2000 km dolgo progo, ki jo je prevoziti med premogovnimi rudniki v Kuznecku In plavži na Uralu. Sovjetl so se že obupno trudili, da ta naravna bogastva dvignejo In odpravijo hude pomanjkanje ljudi. Dosegli so pa komaj košček zaželenega cilja, predvsem je pa tako zvanl »Stalinov načrt« za preselitev 5 milijonov ljudi iz evropske Unije zamrl že v začetkU' Poleg delovnih - ^oči se mora zgraditi tudi neizmerne množine strojev in jih spraviti na kraj sam, da se započne proizvodnja. Izvedenci smatrajo, da je najmanj pet let potrebno, da se Sibirijo plodonosno uporabi v sedanji vojni in še to samo deloma. Preveč člniteljev je proti; tudi pretekle boljševiške petletke, ki so dale nekaj koncentracije moči, niso prišle preko začetkov. Raz teh vidikov so ničevi pretirani upi, s katerimi dela sovražna agitacija na tem polju. V nekem rezervnem lazaretn na vzhoda „Kakor moge lastne sestre.. Ranjeni sobojevniki v nemški oskrbi - Pogiobijeno prijateljstvo z Nemčijo Nemška letalska bombe, И Je 18 meeeoev neopaženo ležala v kleti пек« felno porušene hlAe v Londonu, Je sedaj eksplodirala In Je podrla celo vrsto ћИЛв mrtvih, 4 pognianl, 69 ranJenOi J« trtev povrfooett bahate lon-doneke protlmra&n# obrambe lo gaeUetv^ м (lede M to, da ^ р<Л#т ## 900 drutto bwm etMA#. Sončni žarki iz modrega neba razsvetljujejo prijazne dvorane nekega lazareta. Tudi na obrazih onih, ki tukaj sedijo ali ležijo kot pacientje se vidi odsvit tega le-^ pega dneva. »Da«, reče Stabsarzt dr. B., načelnik lazareta za lahke bolnike, ki je bilo i^ejeno v okviru velikega rezervnega vojnega lazareta na vzhodu,« tisti, ki leži tukaj, je dobre volje. Vse »tiske in muke so prestane, in kmalu gre lahko na dopust ali pa nazaj k svoji četi«. Dva kmeta iz Romunije Pošalice švigajo med vojaki sem in tja, med njimi pa slišimo tudi besede s tujim naglasom »Bi-tte schfin, Ka-merad« (prosim lepo, tovariš). Velik, vitek mož s črnimi vdrtimi očmi, se zabava z nekim tovarišem, ki ima brazgotino počez preko čela do košatih obrvi. Dva Romunca, nek kmet iz Bra-kove, in nek mostninar iz Modlove sta tukaj nastanjena pri nekem nemškem tovarišu- Pripovedujeta nam z mnogo temperamenta, kako sta bila ranjena. »Ko smo se pripeljali preko Dnjestra in BO ravno tako močno streljali«, tako nam pripoveduje eden, ki lomi nemško, »smo se eeetali tudi z nemškimi četami«. In nato poroča z ganljivo navdušenostjo, kako so se sporazumeli z nemškimi tovariši z znamenji, in kako je on sam z nekim nemškim Unteroffizierjem padel v nek sovražni rov in bil ranjen. »Tovariš me je odnesel iz o^ja«, i^e romunski kmet skoraj pobožno. 0 In tako se je zgodilo, da je Andrenadje prišel v nek nemški lazaret, kjer se, kakor sam zagotavlja, prav dobro počuti. Tudi njegov tovariš nam poskuša pojas-,&iti, kako zelo se mu v Nemčiji dopade, kako (edno in lepo se mu vse tukaj zdi, in kako nd* pomagajo BMtre od Deuteohes Bo« tee Krem. Bpoštlfva eplul B|teoR pogled sestro Lotte, ki je marsikatero uro ponoči sedela poleg njega in mu v prvih dnevih bolečin pomagala z marsikatero tolažilno besedo. Zahvalna beseda Norvežana Bolj tih je plavolaa mladenič, ki pripada diviziji norveških prostovoljcev »Wiklng« in ki le s težavo lahko poroča o svojem doživetju. Mladi Norvežan je doma blizu mesta Oslo. Lovi se za Izrazi, da bi nam razložil, kako dobro mu strežejo tukaj v laza-retu in kako hvale n je zdravnikom in sestram, da, kako težko se bo v prihodnjih dneh od tukaj ločil. In s — ečnim smehljajem v mladem obrazu pokaže na sestre in pravi: »Bile so mi kakor moje lastne sestre«. S tem je prav za prav najlepše povedano vse, kar se sploh more povedati o ženi, ki stoji v službi pri Deutsches Rotes Kreuz. Tudi sestre so nam vedno znova potrdile, koliko veselja jim pripravi postrežba prostovoljcev in kako navdušeni so možje nad snažnostjo naših lazarntov in temeljito ter vestno postrežbo, ki je je deležen vsak bolnik, bodisi navadni vojak ali častnik. Večkrat pride v lazaret še kakšen hvaležni pozdrav na dopisnici kakšnega .zavezniškega vojaka Iz katerega koli kota v Evropi. Nobena naših DRK-sester, ki skromno vršijo svojo dolžnost in ki imajo med svojimi pacienti tudi celo vrsto hrabrih vojakov in divizij inozemskih prostovoljcev, ne sluti, ua že z načinom svoje postrežbe, svoje prijavne narave in s svojo zavestjo od^o" -^oati na svoji strani prispeva, da se poglobi in ukreipi prijateljst. z Nemčijo. Kakor ve vsaka nemška mati, da ee njen ranjeni sin nahaja v ljubeznivih rokah, tako bo tudi Finka In Norvežanka, 'ladžarka In Romunka Izvedela Iz ust svojega lastnega tnoža, da jih čez hribe in morja veže skupna % iiemSko DKK-sestro pri pomaganja In zvestem prenašanju- Vernlchtunsfsschlacht am Wolchow Feitung Harsa Hatruk ist eingenomrnen Marsa Matrok Die russisđie DarAbrutbsoffensIve 1st gesdieltert - In Sewastopol slnd bisber 15.667 Gefangene elngebradit worden Das Oberkommanđo der Wehrmacht gab folgende Sondermeldung bekannt: Aus dem Fiihrerhauptquartier, 29. Jimi. In Nordafrika wnrde in den heutigen Vormittagsstnnden die durch tiefe Ver-teidigungsanlagen und zahlrolche Minenfelder verst&rkte Festung Marsa Matruk gegen zUhen feindlichen Widerstand ersturmt. t)ber 6000 Briten warden gefangen genommen, 36 Panzer abgeschossen und zahlreiche Batterien ver-nichtet. Umfangrelches Kriegsmaterial flel in die Hand der deutschen und italienlsclien Truppen. Bei dem Sturm auf Marsa Matruk hat sich die deutsche 90. leichte Division bcsonders ansgezeichnet: Der Wehrmaditsberldit vom Montag Aim dem FUhrerhau(ptquarti«r, 29. Juni. Das Oberkommaado der Wehrmacht gibt bekannt: Im Festungsgebiet von Sewastopol er-stUrmten deutsche und rumanische Truppen, durch starke LuftstreitkrSfte unterstiltzt, in kUhnem Angriff den Obergang iiber das tief eingeschnittene Tschemajatal und brachen in stark ausgebaute Stellungen der beherr-schenden Sapun-Hohe ein. In den bisherigen KKmpfen um die Festung wurden in der Zeit vou 7. bis 28. Juni 15.667 Gefangene eingebracht, 221 Geschiitze, 462 Granat-werfer erbeutet oder vernichtet, 2579 Bunker genominen und 1112.644 Minen aua-gebaut. Ostwarts dea Donez wurden bei der Ab-wehr mehrerer Srtlicher Panzervorstofie 15 feindliche Panzerwagen abgeschossen. Bei n&chtiichen Luftangriffen auf wichtige Nachschubwege der Sow jets im Gebiet des oberen Don wurden 14 TransportzUge durch Bomben vernichtet. Im mittleren Frontabschnitt verlor der Feind bel erfolgreichen eigenen StoBtrupp-unternehmen 332 Gefangene und 900 Tote. Eine Flakbatterie owie 216 Bunker und Unterstande wurden zerstčrt. Wie durch Sondermeldung bdtaimtgege-ben, war eg der 2. eowjetischen StoBarmee BOwie Teilen der 52. und 59. sowjetischen Armee im Februar dieeee Jahree gelungen, ilber den gefrorenen Wolchow nordlich des llmeneeee vorstoBcnd eine tiefe Einbuch-tiing in die deutsche Abwehrfront zu er« adelen. Unter FUhnmg dee Generals der Kavalle-rle Lindemarai haben Truppen dee Heeres und der Waffen-ff, dabei auch spanische, niederltodische und finmische Freiwilligen-yerbftnde, hervorragend imterstiitzt durch die Luftflotte dee Generalobersten Keller, itach monatelangen erbitterten KSmpfen unter echwierigsten Wetter- und Gcltode-verh<niesefl dieee feindlichen Armeen zu-nftchst von ihren rlickwHrtigen Verbindim-gen abgeriegclt, dann immer mehr zuaam-mengedrftngt und heute endgiiltig vernichtet. Damit ist die groBangelegte Durch- bruchsoffenaive des Feindes iiber den Wolchow mit dem Ziel der Entsetzung Leningrada geschcitert und zu einer echweren Niederlage des Gegmers geworden. Die groBte Last dicser harten KUmpfe haben Infanterie und Piomiere getragen. Der Feind verlor nach den bisherigen Feststellungen 32.759 Gefangene, 649 Geschiitze, 171 Panzerkampfwagen, 2904 Ma-schinengewehre, Granatwerfer und Maschi-nenpistolen sowie zahlreichee sonstiges Kriegsmaterial. Die blutigen Verluste des Feindes Ubersteigen die Gefangenenzahl um ein Vielfaches. Schwere Artillerie des Heeres nahm In« dustriewerke von Leningrad und den Schiffsverkehr in den Kronstaditer Bucht unter wirksames Feuer^ Im Gebiet von Murmansk warfen Kampf-und SturzkampfverbSnde Bahnanlagen und Bahnlinie nach Alexandria fiihrt, als letzte Wasseistelle am Rande einer mehrere hundert Kilometer breiten Demokratle und Llberallsmus endiOpft MinisterprSsident Salazar spraA liber die Verteldlgimg Portagals Lissabon, 29. Juni. Kiirzlich hielt der portugieeische MinisterprSsident. Dr. Oli-veira' Salazar eine RundfiinJtrede iiber die wirtschaftliche, die moraliache und die politische Verteidigung Portu-gals. Hinsichtlich der wirtschaftlichen Verteidigung der Nation sagte der Minieterpra-sident, daU es in erster Hinsicht nStig sei, die Wahnmg wie die Warenpreise stabil zu hal ten. Was die Waren betreffe, so habe die Regierung eine Anzahl Hindemisse zu iiber-windcn, unter denen Salazar vor allem das System der englischen Blocltade nannte- Die von Portugal angefUhrten Griinde fiir ^ine Erleichtenmg der Einfulir batten bei den englischen Behorden anscheinend kein Ver-st&ndnis gefunden. Angesichta der vielen kriegsbedingfen Schwierigkeiten miisse sich' die portugiesische Wirtschaft in zwei Rich-tungen bewegen: Erzeugen und Sparen. Das Ergebnis der Wirtschaftspolitik der Regie-i^ing sel, daG — abgesehen von Kohle und fliissigen Brennstoffen — iiberall das Un-erlaBliche fiir die wesentlichen Zwecke vor-hadem sei. Man konne sagen, daU einige = Das Gebiet, dem sich die deutsch-italieni-I schen Vorausabteilungen in Nordafrika I jetzt nahern, gebott zu den menschenleeren I Gegenden der Erde. Auch wenn Namen wie i Marsa Matruk, wie Solium oder Sidi el Ba-= rani jetzt oit im Zusammenhang mit welt' 1 bewegenden Ereignissen genannt werden, Lagerhallen in Brand. Begleitende JS,ger E dari das nicht dariiber hinwegtauschen, da& schosscn 12 feindliche Flugzeuge ohne ei- H es sich hier um Orte handelt, die erst im gene Verluste ab. 5 Krieg ihre groBe Bedeutung erlangten und In Nordafrika wurden britische Kr&fte | in denen iriiher nur einige hundert Menim Raum sildlich von Marsa Matruk emeut H schen, Araberiamilien, in sparlichen Hau-geschlagen und zum weiteren Riickzug nach H sern lebten. Munitionslager hatten die Bri-Osten gezwungen. Dabei hatte der Feind | ten hier angelegt, Treibstoii gestapelt und schwere Verluste an Panzem. Das stark 5 Truppenbaracken errichtet, so daR sich ein befestigte Marsa Matruk wurde eingeschloe- = blUhendes Etappenleben entwickelt hatte' sen, die Verfolgmg des Feindes fortgesetzt. | Die Landschait ostlich von Solium ist in Verbande der deutschen und italienischen | unbewachsene Hohen bis zu etwa 200 Meter Luftwaffe fiihrten wirksame Angriffe auf = /п tief eingeschnittene T'aler geglis-britische Verteidigungsstellungen und bom- | ^ert. Die Wasserversorgung bildet in die-bardierten feindliche Kolonnen auf dem | sem Gebiet das schwierigste Problem, und RUckzug. Jagdfliegerverbande schUtzten | deshalb besitzt gerade Marsa Matruk, von den Kampfraum iiber der Panzerarmee und = vvo eine allein aus strategischen Griinden schossen ohne elgene Verluste zehn feind- | angelegte liche Flugzeuge ab. | Im Nachschubdienst nach nordafrikani- | schen Hafen schossen Bordflakkommandos = Wustenzone seine immer wieder betonte mi-der deut^hen Kriegsmarine am 27. Juni | utarische Bedeutung. Denn zwischen Mar-sechs Britische Bomber ab. ^ | дд Matruk und dem wichtigen agyptischen Im Mittelmeer versenkte ein deutsches = Haienplatz Alexandria dchnt sich die agyp-Untcrseeboot vor Haifa einen Tanker und | tische Marmarica, in der es weder Wasser einen Frachter mit zusammen 5000 Brt. | „och Wachstum, weder Menschen nach Auf Malta wurde in der letzten Zeit der | Oasen gibt- Seit dem abessinischen Krieg, Flugplatz Halfar bombardiert. g seit England mit Unterstiitzung des Volker- An der SUdwestkiiste Englands warfen In | bundes die Sanktionen iiber Italien ver-der letzten Nacht starkere Kampfflieger-1 h'angte, ist Marsa Matruk zu einer Festung krafte zum Teil aus geringer Hohe eine | ausgebaut worden. Heute zieht sich von groBe Zahl von Bomben schweren Kalibers | dieser Stadt aus landeinwarts bis zur Oase und Tausende von Brandbomben auf kriegs- | Siwa ein Verteidigungsgiirtel hin, der dem wichtige Anlagen. | Angreiier den Eintritt in die menschenleere Wiiste sperren und die natUrliche Sicherung jener wasser- und wegelosen Einode durch eine kiinstliche noch verstarken soli. In den vergangen Monaten ist farsa Matruk als Mittelpunkt dieser Sicherung weiter ausge-Stellungen, die zu halten unmSglich waren, 1 v/orden. Sogar die von Alexandria verloren wurden, dalJ aber die Front der 1 Bahnlinie hatten die Briten bis portugiesischen wirtschaftlichen Verteidi- 1 Tobruk verlangert. Flugplatze, Bun-gung nicht durchbrochen Worden sei. 1 ^orrafs/ager und Baracken bestmmen I*- I 4. K jj i. o , i heute das Bild des einsamen Ortes. Obwohl Dann ging Mmisterprisident Salazar zu = , „ ^ . y ~ J 11. IT J- = also alles getan worden ist, um Agypten ge- dem Problem der moralischen Verteidigung = ^ - , „ . . • ^ der Nation iiber. Zu den Problemen univer- | f'« EWafY zu sjcAwn,,mdd,eEngfan. Baler Art, so fUhrte der Mlnlsterprflsldent I "»cA dem FaH und rfer anderen. aus, habe Portugal seine Haltung klar fest- 1 ''T T, T : gelegt und lange vor dem Kriege Stellung 1 geworden^ Fur Alexandria, das jetzt bezogen. Hinsichtlich der anderen, zeitge- : den v^rgescA^ bundenen Probleme ware es nicht korrekt, 1 jetzt eine Stellung zu beziehen. 1 wurde bere,ts d,e Evaku.e- _ , _ ■ ............. 5 rung angeordnet, wahrend neues Knegs- gendsten Problem unserer Zeit.« Er wies hiebei auf die Oberheblichkeit hin, die »anmaBend und voller Gefahren ist, in der das anglische /oik immun zu sein glaubt vor der Unordnung und dem wirtschaftlichen und eozialen Kampf, der mehr oder minder ganz Europa nach dem letzten Krieg bis zur spanischen Tragodie angesteckt hat.« Es bestehe kein Zweifel, daB e# viele gebe, die daran interessiert seietn, aus einem englischen Sieg einen Ideologi- britische Nachrichtendienst aui einmal da-von, dali der Fall von Tobruk dock nicht so schlimm sei und in seiner Bedeutung wohl ]. w. aimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimniiiiimiiiiimiiimiinitiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiii schen Sieg zu machen, der die HaupU verantwortlichen fiir die Unordnung und die Fehler in Europa in den letzten 20 Jahren an ihre Stellen zuriickbringen eolle. Demgegenliber stellt Salazar fest, daB, wenn eine Tataache durch die Erfahrung bestatigt wurde, es die aei, dafl Demokratle und Libera]iamug sich Ini letzten Jahrhun-dert erechSpften- Nach dem Krieg gelte es, eine ganze Welt wieder aufzubauen. Nie-man кбппе annehmen daU eine solche Auf-gabe, die die angeatrengte Arbeit vieler Jahrzehnte erfordere, verelnbar sei mit der politlschen Unordnuiig, mit der wirtschaftlichen Unordnung und der sozlalen Unordnung, in die Europa nach dem ersten Welt-krleg versank. Die Epoche, In der wir leben, werde unter drelfachen Zeichen stehen: der Autoritat, der Arbeit und der sozlalen FUr-sorge. Keine Nation werde sich einer star-ken Autoritat, kein Mensch der Pflicht zur Arbeit, kein Betrieb und kein Reichtum werde sich dem Kriterium seiner sozlalen Niltzlichkeit entzlehen кбппеп. Flanke ist offen! — stUrmen die Soldaten vor. Rechts die Gruppe P., links die Gruppe K. Der Einbruch gelingt. Schneller als die Sowjets sich aus ihrer Erstarrung losen konnen, sind die Deutschen iiber ihnen-Handgranaten fliegen in die einzelnen Bunker. Systematisch wird daa ganze Graben-syttem aufgerollt, nachdem einmal die emte Вгчвоће geachlageo let Feindliche Gegen-"wehr wird gebrochen, wo sie eich zeigt. Dabei fallt der Gruppenfiihrer. KopfschuB. Gefreiter K. ist der einzige Gefallene dieses XJnternehmens. Die Abteilung sioBt nach, aber der Haupt-teil der Arbeit ist geleistet. Der StoBtrupp K. hat die Ruinenstellung genommen. 18.30 Uhr trat er an, 19 Uhr kann Major B. der Division den Erfolg melden: 500 Mann feindlicher Grabenbesatzung, einem ganzen Bataillon, wurden 300 gafangengenommen, der Rest vernichtet: aur ein klelner Tell entkam, 50 Erdbunker wuiduu genommen, sieben Betonbunker, davon ein Kanonen-bunker fielen in deutsche Hand, rtieneo Flammenwerfenitellungen> Aus dem Hreise Hrainburg Kralnburg:. (Kaj vse opravi policij-■ kl radio na avtomobilu.) 2e več dni posluje v krainburSkem Kreisu policijski radijski avtomobil, ki ga ima Krelepropaganda-leltung na razpolago, v tem pravcu, da poziva prebivalce k udeležbi pri pevskem dnevu v Kralnburgu. Ko z&done muzikaličnl napevl, se vrSl vsakokrat določena objava. Pomena tega avtomobilskega zvočnika se glede propagandnega dela ne more dovolj podčrtati. Dan za dnevom je ta voz v službi/ Enkrat poziva, kakor ravno sedaj, k udeležbi pri pevskem dnevu, potem vabi k zbirki tkanin in sodeluje vmes pri strankinih zborovanjih, športnih prireditvah, nastopih itd. V glavnem pa služi prosveti prebivalstva, ki zve o vojnih zločincih Stalinu in Churchillu: na tak način veliko veliko prispeva k siplo№emu pomlrjenju In sodelovanju prebivalstva v Oberkralnu. Z zanimanjem posluša zlasti kmečko prebivalstvo objave in se hkrati veseli muzlkallčnega užitka. Kralnbrug. (Dober uspeh nemških kurzev.) Te dni je oWlskal Kreialelter KuS z Ortegruppenlčlterjem K o c h o m nemške tečaje, ki se sedaj vrSe v ljudski Soli In v učiteljišču. Haupschuldirektor Tonner je uvodoma kratko predaval o številu udeležencev, o tvarlni In o učnih močeh in je peljal dostojanstvenika v posamezne učilnice. Krelslelter Kull, ki se je uvodoma orientiral o napredovanju obiskovalcev tečaja, je zamogel ugotoviti več kot pomemben napredek učencev v znanju nemškega jezika. Nato je obiskal Krelslelter HJ-Slngschar, ki eo se vadili za pevski dan v Krainburgu. Kralnburg. (Krelslelter na službenem apelu.) Na službenem apelu političnega vodstvenega zbora Ortsgruppe Kralnburg Je govoril Krelslelter KuB. V ospredje je postavil dosedanje In bodoče delo. Posebno je pozval navzoče, da potegnejo jasno črto napram Fiihrerju in Reichu, da se bo Fllhrerjev nalog, dan Gauleiterju, kmalu uresničil, srečen Oberkratn v sončnem K&mtnu. Kralnburg. (Bolničarskl tečaj za^ ključen.) NS.-Frauenschoft Krainburg-me-sto je zaključila prvi bolničarskl tečaj v okviru MUtterdlenetschulimge. Ortsfrauen-lelterln ni samo udeležencev tečaja sklicala k svečanemu koncu, ampak tudi članice nemškega Frauenwerka. Po lepi prireditvi se Je vršila vesela zabava, katere se je udeležil tudi Ortsgruppenlelter. Burgstall. (Sprejem Članov v KVB.) Pred kratkim se Je v slovesno okrašeni dvorani na spodnjem trgu v Laaku vršil svečani sprejem in zaobljuba novih članov naše Ortsgruppe v Kftmtner Volksbund. Ortsgruppenlelter B u r g e r je obrazložil pomen tega svečanega čina. Zwischenwftssem. (Delovanje Block-in Zellenfrauen.) Žene Iz Ortsgruppe St. Velt, St. Martin imtem GroBgallenberg, Plodnig In gwischenw&ssem so se zbrale k enodvnevnemu šolanju v Zwischenw&ssem. KrelsfrauenschaftafUhrerin Pgn. M. B b e n a u jim je tolmačila delo v Zelle in Block. Živahna debata, ki se je nato razvila, je pokazala, da se sotrudnlce zavedajo svojega častnega mesta in z velikim zrmlmanjem poprimejo dela. Zvvischenwiissem. (Wehrmannschaft-sturm Je pridno na delu.) Pred nedavnim smo Imeli vežbe, katerih se je od Sturma prav mnogo udeležilo. V nedeljo 5. julija t. 1. bo zopet vežba, in sicer celodnevna; vežbajo vsi od 18. do 60. leta. Zato opozarjamo naj se iste vsak udeleži. Kdor bo neopravičeno Izostal ,bo za posledice odgovarjal sam. V najem smo vzeli v najlepši sredini kraja Sportplata, kateri nam bo prav dobro služIl za vzgojo pri Wehrmaonschaft in pri športu. Wehrm&nner ,kateri so se Javili ob priliki popisa v Sturm za bolne, bodo po ozdravljenju po pošti za pregled obveščeni. Pozivamo pa tuKein schOner Land«, ki jo je mlada skupnost pela stoje in katere harmonije so Izzvenele v mimo večerno razpoloženje kot lep zaključek prvega delopusta HJ. Veliki apel v slranliinem domu v Krainbnrqn Krelslelter dr. Hodistelner ]e govoril na zborovan]u Te dni 88 je v strankinem domu v Kraln-burgu vršilo zborovanje za Oberkralner Be-triebefUhrer In Betribsobmftnner. Krelsobmann H u e m e r Je pozdravil Krelslelterja dr. H o ch-stelnerja, ki Je zastopal Stellv. OauleU terja, nadalje Krelslelterja Pllza In zastopnika krainburfikega Krelslelterja In Landrata dr. S k al k a. Kot prvi govornik je Gauaozlalwalter DAF Pg. Berger vzpodbujal zborovalce In med drugim Izvajal: totalna vojna zahteva od vsakogar v domovini, naj si bo BetrlebsfUhrer ali Gefolgamanin, da zastavi vse svoje sile. Ober-kraln ,kl ima na razpolago Se vse moSke delovne sile, mora Se posebno prispevati. Samo ob sebi razumljiva Izpolnitev dolžnosti od strani nemSkega vojaka na vseh frontah mora biti domovini merilo pri veeh malenkostnih skrbeh vsaJcdanjega življenja. Usodni boj nemškega naroda nas slU v to, da se ne moremo odreči nobenemu človeku in da z mobilizacijo vseh moči dosežemo vse to, kar se od nas zahteva. Poudaril je nadalje, da dobi BetrlebsfUhrer svoje naloge v Imenu celokupnega naroda in da je zato narodu odgovoren za delovne uspehe svojega obrata. Nato je govoril Krelslelter dr. H o c h s t e 1-n e r, ki je opozoril na bojno dobo, v kateri eo se že pojasnila za nemški narod vprašanja odločilnega pomena. V bistvu je svoječasnl boj enak današnjemu. Ravno Iste sile: Židov-Btvo .demokracija In boljSevlzem, se bojujejo tudi danes proti Reichu. Po tisočletnih bojih za dinastične In druge interese pa gre sedaj za dokončno zavarovanje nemške svobode, za uvedbo nove dobe. Krelslelter Je nato orisal vojaSko sliko današnjih dni, ocenil sodelovanje naših zaveznikov Italije in Japonske in poudaril ,da bo plutokraclja zmagovito poražena ne le v Evropi, ampak na vsem svetu. Za Nemčijo pa dela danes vsa Evropa In z neumornim ustvarjanjem krepi bojno silo na-Sih vojakov. Krelslelter dr. Hochstelner Je obračunu B tolpami In izjavil, da se za njimi kaže boljševizem v najhujši obliki. Krelslelter je poudaril, da črpa FUhrer moč svojim odločit- vam iz odgovornosti, ki Jo je prevzel nase kot nosilec nemške uaode. V zaupanju v pravilnost In potrebnost vseh FUhrerjevih ukrepov se mora vsakdor sedaj živečih generacij, zlaetl tudi v Oberkralnu, zavedati, da ga je zgodovina določila za soustvaritelja nemške usode za večno dobo. H koncu Je apeliral na BetrlebsfUhrer In BetrlebsobmtUiner, naj se zavedajo svojih nalog In naj gledajo nato, da bo vsak dostojni Oberkralner radevolje In samo ob sebi umljlvo Izpolnil svojo dolžnost glede povečanja storitev. Krelsobmann Huemer je v Imenu vseh zagotovil, da bodo Oberkralner BetrlebsfUhrer 8 svojimi nameflečnci zvesto korakali do zmage 8 FUhrerjem in njegovimi vojaki. S počastitvijo FUhrerja, Je bil zaključen ta veliki apel za Oberkralner BetrlebsfUhrer in Betriebeob-m&nner HlQli StQin Domschale. (Težka prometna nezgoda.) Te dni se je pripetila v Domschale težka prometna nezgoda, ki je imela za posledico človeško žrtev. Nek Hans Maeker je pri dovozu od Laibacher StraBe do BahnhofstraBe prišel pod kolesa nekega priveska pri tovornem avtomobilu ter je bil povožen. Dobil Je tako težke notranje poškodbe, da je na prevozu do bolnišnice umrl. Moriiutech. (Vlom In tatvina.) V eni zadnjih noči so vlomili tatovi v trgovino trgovca Dollnarja iz Petscha, kjer so popolnoma izpraznili trgovino, ki je bila ravnokar preskrbljena z na novo dobavljenimi živili. Nobenega kota v hiši niso pustili pri miru, vlomili BO v vse omare in odnesli seboj vse, kar je imelo le količkaj vrednosti. Alch. (Pevski večer.) Pred kratkim je StUtzpunkt Alch imel svoj pevski večer. Gau-abtellungsleiterln fUr Musik und Felergestal-tung je z malčki zapela nekaj veselih pesmi In jih potem peljala na travnik k zabavni igri. Zvečer so se v članklnem domu zbrale žene k pevski url. i Mladina Iz Oberkr^Ina v službi na kmetltt 5 Oberkralnako dekle pMe iz Schwabenlaoda i K&koT smo svojčas poročali, so pred več I tedni prišli trinogi mladeniči in dekleta iz I Oberkraina in MifBtala v službo na kmetih I v Schwaben- ali Mitteliand. Da mladina no-I vega ozemlja doumv. zamisel sluibe na I kmetih in da se z idealizmom loti dela, ka-I žejo pisma mnogih v službi na kmetih se I nahajajočih. Eno izmed njih se glasi: »Se-I daj sem 14 dni v taboriSču. Zrčetek je do-I ber. Dopade se mi tukaj, Ltpo tabori&če, I Fiihrerinnen in nemška dekleta so Ijubet-I nive. Ravno tako je pri kmetih, ki imajo I popolno razumevanje, , me dekleta iz I Oberkraina še ne moremo znati dobro nem-I ški. Sčasoma bomo pa iu me znale. To gre I tukaj tudi hitreje, ker moramo vendar nem-i ški govoriti.« Te priproste besede Marie G. I dokazujejo, da bo mladina v Oberkraina I r.rasla kot nova nemška generarih. iiiiiiiiiiitniimiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiitniiitmiimniiiiimiiiiinii Komenda. (Požar.) V kraju Suhadole pri Komendi je izbruhnil požar, ki sta ga zanetila dva otroka v starosti treh in štirih let, ko sta se brez nadzorstva igrala z vžigalicami. V bližini se nahajajoče suho Ustje je takoj začelo goreti in kmalu je bila cela streha v plamenu. S hitro pomočjo prebivalstva so požar kmalu pogasili. St. Martin bel Uttal. (Zaključni večer nemškega tečaja.) Tečaj za nemški Jezik za odrasle Je bil te dni zaključen. Končni večer se Je začel s predvajanji na harmoniki. Nato Je otroška skupina zapela pesem >0 GlOckle vom Hamattal«. Glavni učitelj Otto Meinecke Je govoril o pomenu in svrhi tečaja. Ortsgruppenlelter W e i S je nato govoril bodrilne besede za udeležence in je razdelil Izkaznice o -obisku. Bil Je to pravi tovariš ki večer. Jauchen. (Obisk v otroškem vrtcu.) Ob pregledovanju po Oberkralnu Je prišel Stellv. Gauleiter tudi v Jauchen. V njegovem spremstvu je bil Krelslelter Iz Steina Pg. Pilz in več Krelsamtslelterjev. Stellv. Gauleiter je ogledal otroški vrtec, ki je eden najlepših v Oberkralnu. Lepo urejeni in čisti prostori so se mu zelo dopadli. Na igrišču so rajali malčki v rdečih igralnih oblekah In z rumenimi slamniki s teto Rezi In peli pesmi. Predavanle т Steina Pred kratkim je bil v Stelnu v gosteh Leiter des Volkstumsreferats des Relchspropaganđa-mlnlsterlums v Berlinu, Oberregierungsrat Pg. dr. K r i e g, ter je govoril o nalogah Nemčije na njenih mejah. Vse nemško uslužbenetvo se Je bilo zbralo v sejni dvorani okrožnega doma. Zborovanje Je otvoril Krelspropaganda-lelter, ki Je sporočil pozdrave službeno zadržanega Kreislleterja, nakar je govoril Pg. dr. Kri eg, ki je v velikih potezah označil probleme v Oberkralnu ter opisal naloge Relcha. Nato je orisal borbo nemškega naroda ob svojih mejah. Poslušalci 80 se govorniku zahvalili z močnim odobravanjem. r. Oipi.Optoker (. Mwonfufi, I К1а«вн1пг1. вашшошгм« 1 Moslovl preko vseh otir 7 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER Tu pa tam so govorili o tem, da se bataljonski pribočnik Leutnant Quiatorp zanima za hčerko edinko Hauptmanna Bonn-taga. On in Leutnant sta bila dobra prijatelja, in prav rado se zgodi, da se prijatelji bratov oženijo s sestrami bratov. Govorili so pa tudi o tem, da se Leutnant Quiatorp navdušuje za sestrično Aime-marie Sonntag, konzulovo hčerko edinko. Toda ravno tako so bill mnenja, da je pri tej že ugotovljena prednoet strlčnika in Leutnanta Hansa Sonntaga. Očitna razlika je med hčerko edinko predčasno odstavljenega častnika s pičlo pokojnino in hčerko edinko Imovltega konzula Ta razlika se poda iz različnega načina življenja- Konzul na severu, čigar podjetje je količkaj donosno — in to je bil tukaj slučaj — si lahko privošči rdeče vino In uvožene cigare: Hauptmann brez vsake službe, ki nima lastnega premoženja, pač pa Leutnanta za sina in še hčerko, Iz katere mora tudi nekoč nekaj postati, pa el mora svoje zadeve zelo urediti. Tako postane zavilva-nje hrane nekoliko priprostejše in glede n»-Bladll je treba modre In vsekakor dobrodej-ne omejitve. Zato so pa hčerke tudi zalfie in vitkejše in nekoliko prozornejSe. Gret« S.an^s.'; ^ elika, ridva in vitka da je vzbujala j-t, tip fazeie, ki je ravno za robatega vojaka nekaj izredno zapeljivega. Nasprotno pa je bila Annemarie Somitag sicer tudi velika in Izborne rasti, vendar rožnata in cvetoča kot marcipan. Lahko se domneva, da je ta tip za vojaka najmanj tako zapeljiv, če ga Se celo ne začara. Ako je sonce obsevalo Annemarie Sonntag, so se lesketali njeni svetil lasje In oči so ji svetile ravno tako kakor voda v veletoku-kakšnega srebrnega jesenskega dne. Kadar je to visoko in rožnato dekle porjavelo pod poletnim soncem in po mnogih kopelih v kopalni utici mestnega zidarskega mojstra Wesenberga, je dobilo bronasti svit. In tega se ni pioglo gledati, tako lepo je bilo. Obe drugI deikletl,Roaemarle in Erika We-senberg, hčerki mestnega zidarskega mojstra, sta bill istotako iz one rase ob veletoku, ki ji nI enake in ki je uspevala tukaj že Izza pradobe. BUl sta prllično Iste starosti kot njuni sosedi in že od mladosti njuni najboljši prijateljici. V enem ozlru sta pač prednjačlli prec* njima: v moči in trdnosti neporabljene krvi. To se pokaže vselej, kadar očetje sami še veliko telesno delajo. Notranja moč še ni načeta, ampaJt se šele zbira. Četudi je lepo, kadar oče pije rdeče vino In kadi uvožene cigare: kri se pri tem raztenl. In če je Hauptmann aufler alien Dlensten prisiljen, da si mora spričo dveh kwarcev svetlega piva samemu sebi dopo« vedovati, da se nahaja sredi grozno lahko« miselne pojedine s šampanjcem, ko vendar sedi pred svojima natanko preračunjenema pivoma, kakor и sam izraža, je pač mogoče, da poetanejo hčerke nekoliko prozomejše kot bi to bil slučaj ob drugih okolnosLh-Toda za meso in kri je veliko torišča: vsaka vrsta ima svoje posebne mikavnosti. Obe hčerki mestnega zidarskega mojstra sta bili plavolasM, вкогај kakor FlamSte, to je take obilnosti in bliičobe, da se taka dekleta lahko prispodablja le vrtnicam, ki so v jutranji zarji, v rosi in polsenci polno razcvetele. Nič ni bilo ua njih, kar ne bi izražalo popolnosti. Hrabri in sposobni oČe ni mogel postaviti boljših in zanesljivejših hiš za bodoče rodove. Da bi le bilo tako pri vseh očetih: odvrnilo bi se veliko zla v zakonu! Tako ni bilo čuda, da so tako Leutnant Quiatorp, kakor Leutnant Sonntag in tudi Fahnrich Sonntag radi bili v njihovi družbi, celo zelo radi, tudi takrat, če so Grete in Annemarie Sonntag ne brez zavisti gledale na uspehe, nezavestne uspehe svojih prijateljic. Ne odloča vedno privlačnost premoči v življenju. In ker ne bosta obe Wesebergovi dekleti brez sredstev stopile v svet, je bilo treba le še naravnih moči, duše in duha. Tudi te so bile tukaj v svežem so-merju, ustrezno vrlinam mladih ljudi. Sicer pa se je zanimal za obe dekleti tudi knjigovodja mectnega zidarskega mojstra, gospod Thielicke, fant od fare in po svojem poklicu prav sposoben Berlinčan, le da nI vedel za katero bolj. Pri vsem tem je pa bil vendar le civilist in je začel kot mož vplivati šele od trenutka, ko je bil preoblečen v uniformo in se je ločil od pisarne. Sedaj je pa tudi pisal dolga pisma obema dekletoma. In končno sta stanovali v tihi Cesti na brod ie dve čedni In e nti dekleti, na katera n« smemo pozabiti: In Mina pri konzulu- Hauptmann Sonntag je Izhajal s postrežn'co. Gospa mestnega zidarskega mojstra je svoje osebje omejila na najpotrebnejše, ker Je od svojih obeh velikih hčerk veliko zahtevala in jih tako najboljše izobraževala na njune poznejše zakone. Kadar ji je bttb treba osebja, ga je dobila iz svojcev uslužbencev, ki so izredno radi pomagali v mojstrovi hiši. Tako se je zgodilo, da so pionirji večinoma gledali na Elso in Mino pri konzulovih, dve dekleti iz ribiških vasi ob veletoku, katerih matere in stare matere so že bile služile v hiši konzula in starega .gospoda konzula. Za slučaj njund poroke, in v tem oziru so že resni korporali uprli svoje poglede na imenitni in dobro vzgojeni dekleti, so bile iz domačih vasi že pripravljene kot nadomestki mlajše sestre ali ravnokar dorasle prijateljice. Kadar je pa, ker Je izbruhnila vojna, na« enkrat osamljenih toliko lepih deklet, se podajo mikavnosti za druge sile, ki bi rade vstopile na mesto onih, ki so odrinili na bojišče: nastopajo veliki otroci. Tu je omeniti predvsem Johanna Heln-richa Sonntaga mlajšega, trgovskega sina očeta konzula in pozneje uekoč njegovega dediča in naslednika. Brez d..-л je dober trgovec. Nosi pa očala. Preseda v pisarni. Mlad, nezmožen bonvMmt starega sloga, navzlic temu da je še mlad. Doslej se še nikoli ni mogel kosati z vo-ја»^-зт. Zdaj je i: " :1 da je zanj priHa ura- Kakor se to pozneje izkazalo, je bil to-pogledno v zmoti. ) [(Dalje prihodnjič.^ Reichsschalimeisler \ Karntnn Ofllefl strankinih uradov - Svečan sprelem v vsem KSrntnn - Reldissdiatzmelster objavlja prvovrstno pomoč za Karnten - Prisrčno slovo od Kamtna v aređo je prišel Relchsechatzmeleter Pratiz Xaver Schwarz Iz Stelermarka na višino Pack. Tam Je sprejel Gauleiter dr. R a 1 n e r Reicheschatzmelstra Schwarza, ki Je v ponedeljek in torek nadzoroval v Steler-marku, do katere Gauove meje ga Je spremljal Gauleiter dr. Ulberrelther; v spremstvu Relchschatzmelstra so se nahajali Ober-befehlelelter dr. Ruoff, Befehlslelter Albert MUller, ff-GruppenfUhrer und Gene-ralleutnant der Schutzpollzel ROsener, ki je Relcluecbatzmelstra spremljal 2e skozi Stelermark, in SanitetsstandartenfUlirer dr. Bauer. Po kratki, prisrčni dobrodošlici po Gaiulel-terju dr. Rainerju In poslovltvl od Gaulelterja dr. Ulberreitherja se je odpeljal Relchslelter v K&mten. 2e v vasi Preltenegg se Je zbralo ekoro vse prebivalstvo, da Relchslelterja prl-srčno pozdravi. Pozdrav okrožnega mesta Wolfsberg Okrožno .mesto Wolfsberg si je ob priliki kratkega postanka Relchsschatzmeletra nadelo praznično obleko. Raz vseh hlS so visele zastave Relcha In na mestnem trgu se Je zbrala omembe vredna množica ljudi, da sprejme visokega gosta. Ko se Je pojavil voz Relchs-Bchatzmelstra, se navdušeno pozdravljanje ni hotelo poleči. Pred mestno hišo Wolfsberga so se zbrale častne formacije stranke, HJ ter možje in žene v narodni noši Lavanttala, Z vodstvom okraja poverjeni pooblaščenec, IPg. J K g e r, kot tudi župan Wolfsberga, Pg. Tbonhauser sta pozdravila Relchsschatz-melstra, ki je po javljenju po činu najstarejšega SA-FUhrerJa med zvoki fanfarnega voda HJ obšel četo častnih formacij. Pg. Schwarz se je potem podal z dr. Ral-nerjem In spremljajočimi goSpodI v mestno sejno dvorano, kjer se je postrojil FUhrerkoips okrožja Wolfsberg. ■ Potem, ko Je v stopnišču mestne hiše pevski zbor pel Reichslelterju pesem Iz Kamtna, so vožnjo nadaljevali proti Vaikermarktu čez goro Griffen. Okrotoo mesto VOlkermarkt ni v nobenem oziru zaostajalo za Wolfsbergom. Tudi tukaj so se na Adolf-llHtler-Platzu poleg vodečih mož stranke, države in vojske ter strankinih pododdelkov zbrali mnogoštevilni rojaki, ki 80 Reichflschatzmelstra burno pozdravljali. V Wappensaalu glavnega mesta Gaua, kjer ee je Rechsleiter vpisal v zlato knjigo mesta Iz veikermarkta Je prišel Relchsschatzmel-mter NSDAP, Franz Xaver Schwarz zvečer v Klagenfurt. V Liandhaushofu so ee postrojila častna odposlanstva pododdelkov, dočlm je na trgu Saarpfalza In pred zapadno stranjo Landhausa pričakovalo Relchslelterja prebivalstvo, posebno mladina glavnega mesta Gaua. Ko Je Reichsscha/tzmeister, pozdravljen po Stellv. Gaulelterju Thlmelu, dospel, so ga Pllhrer ml Je posebej naročil, da pazim na Alpen- in Donaugaiue; saj vendar veljajo tudi sedaj, vzlic velikim nalogam vojnega vodstva, njegove misli še večkrat velikim načrtom, ki jih z veseljem izdelava. Srečen sem, da mu pri tem pomagam in zanj skrbim In da mu smem preskrbeti finančni temelj za njegovo delo.« Nato je Izrazil pozdrav FUhrerJa Gauu K&rnten in izrazil veselje, da mu ponese pozdrave te dežele. S Sleg-Heil FUhrerju je bil zaključen slovesni pozdrav v zgodovinskem Wappensaelu. Pred Landhausom je vztrajala mladina in je Reichsschatzmeistra, ko se je peljal v hotel >Sandwirt« k večerji, burno pozdravljala a Heil-klicl, e čimer je izražala svojo dobrodošlico. Dragi dan obiska Reidissdialzmeislra Dopoldne drugega dne obiska Relchschatzmelstra Schwarza je bilo Izpolnjeno z ogledom Gauschatzamta Gauleitunge Kfimten kot obiskom mestne hlSe glavnega mesta Gaua. V zgodovinskem Landhausu, kjer Je nameščen del uradov Gauleitunge KSmten, so ga vo-dlU skozi prostore Gauschatzamta. Po ogledu Schwarz vpisal v zlato knjigo mesta Villach In 80 mu bili navzoči predstavljeni, ee je podal k ogledu v Paracelsua-iHof in v Paracelsus-Welheraum muzeja, kjer mu je OberbUrger-melster Kraus v spomin Izročil Paracelsue-plaketo In delo Lejeuna o Paracelsu. Po opoldanskem odmoru ee Je peljal dalje Sprejem prt. mestno hišo po Oberbiirgermeistru dru. pl. Franzu Prijazen pozdrav s cvetlicami pozdravljali в Hell-klicl, ki nleo hoteli pojenjati. Relchsibchatzmelster se je, ko so ee mu javile Častne edlnlce, podal z Gaulelterjem In oetallml goepodl spremstva v Wappensaal, kjer ■e je pod vodstvom Lelterja des Gaustabsam-tea, Berelchslelterja dr. P a ch n eck a postrojil FUhrerkorpe NSDAP. Gauleiter dr. Ralner je izrazil veselje Gaua KKrnten, da vprvlč lahko pozdravi Relchs-BChatzmdstra NSDAP In starega bojevnika FUhrerja. Vprvlč sicer, toda ne v tujo deželo je prišel Pg. Schwarz. Ravnotakl dobri In požrtvovalni naclonalsocialletl, kot povsod drugod, žive v tem Gauu. V tem duhu pozdravlja K&mten Verwaltungsbeauftra«ten des FUhrers, dobro vedoč, kaj njegova osebnost pomeni za FUhrerja In stranko. On zida temelje za naloge, ki jih je dal Ftlhrer Gauamtom. On je svojevrstna, nekoč za ne-možno mišljena, združitev fanatičnega, požrtvovalnega bojevnika In gospodarskega strokovnjaka. Prvi temelj uprave NSDAP je brez-prlmema čistost. In samo na tej podlagi je možno rešiti strankine naloge. Nato je prosil Gauleiter gosta na skorajšnje svidenje in mu želel za njegovo bivanje v Ktlmtnu vesele sončne dni in lepo doživetje. Odgovor Reichsschatzmeistra v svojem odgovoru je Pg. Sichwarz povdarll, da se je rad odzval pozivu Gaulelterja, da obišče Kftrcten. »Ko*^ sem že v Wolfsbergu povdarll,« je RelchsBchatzmelster med drugim Izvajal, »bom «B0 mojih nalog v skrbi ва ta Gau. nadaljnjih prostorov Gaiuschatzamta ee ; je Relchslelter odpeljal v Kreisleitungo Klagenfurt. Pred vhodom v Kreisleitungo je čakal Kreisleiter.Klagenfurta, dr. Pototschnlg, da ga pozdravi. Po obisku se je vršil obisk v mestni hiši Klagenfurta. Na vhodu mestne hiše je pozdravil Oberbilrgermelster Klagenfurta dr. pl. Franz Reichsschatzmeisrtra in Gaulelterja z njihovima spremstvoma. V mestni dvorani so se zbrali mestni svetniki In odborniki glavnega mesta Gaua, nakar je Oberblirgermeister povzel besedo za kratek nagovor, v katerem -je predvsem Relchslei-terju v glavnem mestu Gaua Izrekel prisrčno dobrodošlico. Nato je podal zgodovinski pregled o razvoju mesta Klagenfurt in je ob zaključku prosil visokega gosta, da se vpiše v častno knjigo glavnega mesta Gaua. Relchslelter se je zahvalil za sprejem in izrazil svoje veselje, da sedaj spoznava K^mten In njegove ljudi. Po obisku v mestni hlSl sta se Relchslelter z Gaulelterjem in svojim spremstvom odpeljala v Velden a. W. S. Po kosilu Je bila krožna vožnja po W6rther See, katere so se udeležili vsi sodela/vcl in sodelavke Gauschatzamta, nadalje pevski zbor In godba na Sra-mel. V POrtschach sta Reichsechatzmeister in Gauleiter e svojim spremstvom zapustila pamlk, da se podaš ta v stanovanje Gaulelterja v POrtschach. Zvečer je bila večerja v ožjem krogu v poletni verandi hotela »Sand-wirt«. Nato je v veliki dvorani Hitler-Jugend des Gebietes K&mten priredila k&mtnerskl večer, ki je pokazal pestrost pesmi In plesov k&mt-neskega narodnega blaga. Reichsschatzmeister v K&rntnu Tretjega dne obiska sta se Relchaschatz-meister in G&ulelter dr. Ralner s svojim spremstvom zgodaj zjutraj odpeljala čez K&tt-mannadorf, St. Egyden, Roeegg, Drobollach na Faaker See, kjer so si ogledali mladinsko zavetišče >Saarpfalzhaus«. Pred vhodom okrašenega doma je pozdravil visoke goste vodja ozemlja KKmten HJ Haupt-bannf Uhrer S c h o a s. Ta je prevzel vodstvo pri ogledu mladinskega zavetišča, ki se je Relchsschatzmelstru izredno dopadlo. Nato eo obiskali RAD-Lager Faak, kjer je nastanjen WehrertUchtlgungsgang der HJ. Kmalu nato je prišel Reichsechatzmeister v Villach, kjer ga je na Horst-Wesel-Platz pozdravil Kreieleiter dr. Hradetzky. Gost je obšel četo postrojenih častnih edinlc in so ga nato sprejele deklice pevskega lAora s pesmimi in cvetlicami. Nato se je podal Reichsschatzmeister z Gaulelterjem k pregledu na uradno mesto Krelsleitunge In nato v mestno hišo, kjer BO ga v maJl sejni dvorani pričakovali Oberbilrgermelster Oskar Kraus, veliko mestnih svetnikov, uradni predstojniki in Ge-neralmajor von der Llnde z zastopoiZil vojske In odpo3lanstvi šol iz Villacha. Potem ko ee je Relchsnchatzmeleter skozi okolico na Schulungsburg Heroldeck ob Mlllstatter See. Oberkrainerji pozdravijo Reichsleiterja Pri Landskronu se je na cesti postrojil Filhrerlehrgang der K&mtner Volksbund- jugend Iz Oberkraina, da pozdravi Reichsleiterja in Gaulelterja. Mladeniči, ki so šele dva dni tu, so napravili res prav dober vtis. Reichsechatzmeister je nekatere kyned njih razno vprašal, na kar je dobil čudovito dober odgovor. Peli so Relchsleiterju nemško pesem, pri čemer jim je žarel Iz oči ponos na njihovo večjo, novo domovino. Nato so kratko ogledali Gaiuschulungsburg, kjer so goste pozdravili vodjaGauschulungsamta Pg. Komposch, Orts-gruppenlelter in župan Hillstatta. Naslednji cilj je bilo okrožno mesto Splttal an der Drau, kjer so Reichsschatzmeistra, Gaulelterja in ostale goste burno pozdravili. Kmalu po peti url popoldne je dospel Relchslelter z Gaulelterjem dr. Ralnerjem in njegovim spremstvom v Splttal. Zvečer je bil v hotelu »Lindenhof« v Mili-statttu k&mtnerskl večer. Pri tem je bil predvajan film >Wehrhaftes Karnten«, o katerem se je Relchslelter zelo pohvalno izrazil. Gauleiter mu je Izročil kopijo istega kot darilo Gaua Kamten. Slovo Reichsschatzmeistra četrti dan svojega obiska se je peljal Reichschatzmelster Schwarz z Gaulelterjem dr. Ralnerjem In spremstvom čez Splttal In Kreuzbergpaa v Hermagor In Llenz. Reichsschatzmeister se je v Llenzu zahvalil za prisrčno dobrodošlico In je Izvajal, da je Llenz na vožnji njegovega obleka zadnje okrožje, pokrajinsko tako lepega Gaua Kamten. V teh dneh je spoznal Kamten. »Ljudje tega Gaua,« tako je dobesedno poudaril Relchslelter, tvorijo tako lepo bojno skupnost, da nI treba biti FUhrerju v skrbeh.. V bogati zgodovini Kamtna se je skozi stoletja vedno pokazalo, kako ljudje te dežele znajo braniti in varovati svojo domovino s krv^o In življenjem. Danes je naša prva naloga, da FUhrerju pomagamo, da si pribori zmago. Vera v zmago nae krepi In "дтп daje moč, da vzdržimo.« Prav posebno, je rekel Relchslelter, se je veselil, da obišče Kamten, ker med njim in Gaulelterjem Ralnerjem obstoja že dolgo ozko tovarištvo in prisrčno prijateljstvo. Lahko zagotovi, da se bo Gau Karnten razvil v eden najlepših Gauov Relcha, za Gau Karnten, ki bo kot mejni Gau podobno močnemu braniku na jug^u Relcha večno stražll. Z veseljem bo poročal FUhrerju, ki ima posebno ljubezen za Donau- in Alpen-gaue, o vtisih svojega obiska. Nazadnje se je podal Relchslelter 8 evojlm spremstvom na vojaško pokopališče v Llenzu. Obiskal je tudi vojaško spominsko kapelico a freskami ESgger-Llenza In grobom umrlega umetnika. Na nadaljnji vožnji se je ustavil v SUUanu in Weitlanbrunnu. V nedeljo se je peljal v Matrei. Relcha-Bchatzmeister je Imel kratek nagovor in je gledal mimohod godbe, narodnih noš In Stand-schUtzen. Nato eo obiskali dekliško taborišče v Matrei. CMcoU poldneva ee Je Relchslelter poslovil, da ee preko Llenza In Splttala pelje v Rmn- weg, kjer so ga sodelavci v Ortsgruppi pozdravili. Kmalu nato se je peljal do meje Gaua. Tu se je poslovil Gauleiter dr. Ralner s svojimi sodelavci od Reichsschatzmeistra Schwarza, ki se je preko Katachberga vračal domov v MUnchen. Reichsschatzmeister se poslovi od Oberbiirgermeistra (Bilder Hlk, Klfechee NS.-Qauverlas^ Skrbi zaradi gnmila \ deželi bogastva v dobi motorizaclje vojske spada gumi med surovine, ki so za oboroževanje absolutne važnosti. Brez gumija se ne da misliti niti motorizirana četa niti zračno orožje. Raz tega vidika more potem vsaJc lahko spoznati, kako težka je zguba, ki so jo Britanci in Amerikanci pretrpeli zaradi japonskih uspeLov v vzhodnoazijskem prostoru ravno v pogledu preskrbe z gumijem. Vzhodna Azija je najvažnejši proizvajalec gumija na svetu- Glede važnosti kot proizvajalci gumija se razvrščajo malajske države, Ceylon, severni Borneo in Sarawak, država Tai, Britanska Indija in Burma. Na malajske države. Nizozemsko Indijo, severni Borneo in Sarawak kot ozemlja, ki so pod oblastjo Japoncev je nazadnje odpadlo ne manj kakor okroglo 90% plantažnega proizvajanja kavčuka na svetu. Medtem ko je prej prevladoval divji kavčug •— ob koncu stoletja je stalo proizvodnji »kroglo 54.000 ton divjega kavčuka le 4000 ton plantažnega kavčulta nasproti — je znašala leta 1939, proizvodnja divjega kavčuka ca. 30.000 ton, plantažnega kavčuka Be je pa pridobilo 970.000 ton. Največji potrošnik gumija na svetu so Zedinjene države. Njihova preskrba z gumijem je bila v glavnem odvisna od dovoza iz vzhodne Azije in tudi Britanci so se posluževali vzhodnoazijskega kavčuka. Zedi-njene države, Kanada, Velika Britanija in Avstralija so pred vojno porabile okrog 65 odstotkov svetovne letine kavčuka. Izguba vzhodnoazijskega kavčuka mora torej imeti najpomembnejše posledice. Na drugi strani je seveda Japonska po svojem uspešnem pohodu v vzhodno Azijo prebogato preskrbljena s kavčukom. Amerikanci, ki so očitno imeli že dalj časa zle slu1 je glede njihove bodoče preskrbe s kavčukom, so se trudili povečati svoj uvoz kavčuka- Uvozi v USA so se od 500.000 ton v letu 1939. povišali na 818.000 ton v letu 1940. in v prvih mesecih leta 1941. so znašali že 767.000 ton. Na drugi strani se je pa seveda povečala tudi amerlkanska ^ otroSnja, in sicer od 590.000 ton v letu 1939 na 618.000 ton v 1940. letu. V prvih devetih mesecih leta 1941. je znašala 601.000 ton Tukaj je pa treba že vzeti v ozir omejitve, ki so bile odrejene za civilno potrošnjo- Normalno so se uvozi kavčuka v USA vršili v okviru potrošnje, ker gre pri gumiju za proizvod, ki ni neomejeno pripraven za skladanje kakor na primer kovine. Koncem 1941. leta so, kakor pravijo, amerikanske zaloge kavčuka znašale 510.000 ton. Ze v prvem tromesečju 1941. leta so pa močno nazadovale, in ker so usahnili dosedanji uvozi, je treba računati še z nadaljnjim hitrim znižanjem zaloge. Zato so v USA zopet krenili k umet- nemu kavčuku. Hočejo izgraditi naprave za proizvodnjo umetnega kavčuka, ki bi naj izenačile izpad naravnega proizvoda. Za izvršitev takih načrtov je pa treba mnogo časa in poleg tega še večjih količin jekla, ki v največji državi jekla v sedanjih vojnih p. ....cah niso na razpol" V svoji stiski so Amerikanci seveda tudi i oekušali pritegniti znova brazilijski divji kavčuk. Kako majhna pa so topogledna upanja, kaže razvoj brazilskega izvoza kavčuka. V letih 1930 do 1934 je značal izvoz okrog 10.700 ton, v letu 1940. le 11-800 ton. Tukaj se maščuje slabo gospodarstvo glede pridobivanja gumija od braziljanskega divjeg- kavčuka v prejšnjih časih. Britanci in Amerika...: so ravno glede preskrbe kavčuka zašli v tak položaj, da so vsa upanja na izhode, ki jih predlagajo v svrho odprave pomanjkanja kavčuk:, le pobožna samoprevara. Ali je Črno morje res črno / Uganka lajin" stvenega morja Od velikih morij, ki oblivajo obale evropskega kontinenta, si je svet domišljij izbral posebno dve: Severno morje in Črno morje. Obe morji imata v resnici nekaj skupnega. "g» -ЦМШ t}shm UNION . SOWJE UKRAINE KXIM псћш Buhares^ MipđZđf •Ankara TURKE! Zemljevid črnega morja namreč nedoločnost svojega značaja. V soncu prelivajoča modrina, ki obliva njih peščena obrežja, se bliskovito spremeni v temino in se ravnokar tako gladka vodna po- Vesti iz lugovziioda Zadnji dve leti za vinogradništvo v jugovzhodnem evropskem delu nista bili ugodni. Vreme je bilo slabo in pogosto so tudi povod-njl napravile škodo, V tem letu pa kaže, da je pri vinogradih nastopilo znatno izboljšanje. V večini Jugovzhodnih držav so trsi dobro pre-zlmlle In vreme je doslej v vseh glavnih vinskih okoliših jugovzhodne Evrope ugodno vplivalo na vinske trte. Zato se nadejajo strokovnjaki — predvsem na Ogrskem, v Romuniji in v Bolgariji — da bo vinska letina normalna. Večje Število zemljlSč v na novo priključenih pokrajinah Tracije v Bolgarllj je neobdelanih. Po neki naredbl se ta zemljišča brez gospodarja sedaj podržavljo, tako da postanejo s tem zopet koristna za splošnost. Bolgamkl vojni minister generalski poroC-hlk MiSof je poročal parlamentarni komisiji za narodno obrambo o bolgarski vojski. Glasom tega poročila sta tako oborožitev kakor duh vojakov izvrstna. Z zakonskim osnutkom, ki ga je trgovsko ministrstvo predložilo sobranju ,bodo poostreni ukrepi zoper špekulante in za posebno hude primere je zapretena smrtna kazen. Nadalje je dobila vlada pooblastilo, da se reši židovsko vprašanje. Za obnovo bolgarskega mesta Vidina na Donavi bodo ustanovili posebno ravnateljstvo, ki bo podrejeno notranjemu ministrstvu. Pre- bivalstvu mesta bodo spregledali vse davke in druge davščine ter denarne kazni za 1942. leto. S tem, da so so priključila od Jugoslavije in Grčije upravljana ozemlja Macedonlja In Trakt ja, se je bolgarska površina za pridelovanje bombaža povečala za 26.000 ha z letnim donosom 20 milijonov kilogramov. Oba navedena ozemlja imata tudi odlične oljčne nasade, ki so sedaj tudi prišli pod Bolgarijo. Predvideni so ukrepi, da se povlža donos obeh vrst nasadov. Na Bolgarskem so ustanovili koncentracijsko taborišče za narodne škodljivce. Izmed 600 kaznjencev jih dela približno 300 v nekem državnem kamnolomu. Med obsojenimi špekulanti se nahaja nekaj veleindustrijaJcev, malih trgovcev, rokodelcev in mnogo delavcev, ki kot civilni mobiliziranci niso zadostili svojim dolžnostim. V hrvatskem glavnem mestu so pričeli z gradnjo 16 nadstropnega nebotičnika. Zidati ga da hrvatski pokojninski zavod. Hrvatsko ministrstvo za Javna dela je odredilo, da se nadaljuje gradnja ceste, ki vodi iz Zagreba preko Dugega sela v savski dolini do Zemuna. Ta cesta, Ki prečka severno Hrvatsko od zapada proti vzhodu Ima svrho, da. vključi Hrvatsko v evropsko cestno omrežje. vršina udarja pod silo vil—ja kot z verige spuščena divja zver ob obalo. Kdor je prebil noči na Cmem morju, bo razumel strah, ki preveva vse pripovedke starega veka o tem velikem celinskem morju med Evropo in Azijo. Brezmejno, temno in tajinstveno je in tudi če se v njem koplje polna luna, odseva voda črno in temno. Čudno dejstvo, da v globini 150 do 200 m Črnega morja ne more živeti nobena riba, je še stopnjevalo čustvo vseh popotnikov ia brodarjev tega morja. Tega ne odpravijo tudi bele pečine, če jih obseva čudovito južno sonce in hoče pričarati raj svetnikov. 2e Ovid, ko je bil v Kostanci v pregnanstvu, je v svojih žalnih odah opisal divjo sprostitev, katere je zmožno Cmo morje in tudi ribiči vseh pristanišč vejo o tem nekaj. Ne, k čudežno lepim južnim morjem ne moremo prištevati Cmega morja, čeprav to hočejo lepa kopališča na Krimu. Cmo morje je divje in trdo in zahteva od ljudi, ki ob njem prebivajo, večni boj. Leži na skrajnem robu kontinenta, pa je vseeno dobrfen del zgodovine odločilo Aleksan-nrov pohod, začetek največjega političnega in narodnega preobrata antike, je začel na južnem robu Cmega morja, dočim so ob zgornjem delu drveli največji vpadi Hunov in Mongolov v Evropo. Germanska plemena so pri svojih selitvah prišla na Cmo morje in so tam ustanovila svoje vladavine, dokler sp niso razbile in se je začelo preseljevanje narodov, ki se je tudi začelo ob Cmem morju. Osmani so zavzeli Bizant in na Krimu so Tatari ustanovili državo, ki je podlegla, ko se je pomaknila Rusija iz severa do tega morja. Neizrečeno buma je zgodovina tega morja, ki meri komaj 450.000 kvadratnih kilometrov. Grki, Rimljani, Tavrijci, tra-cijska plemena, Goti, Bizantinci, Huni, Tatari, Turki, Rusi, Bolgari in Romuni, so se bojevali na njegovih obalah in ga naprav-Ijali za razdeljevalko različnih svetov. Danes je zopet Cmo morje v središču svetovne zgodovine. Evropa in boljševizem se udarjata na njegovih obalah v najodločnejših bivkah. Z zavzetjem Odese, Nikolajeva in Krima je Sovjetska Rus'J- korakoma iztisnjena iz gospodujoče pozicije na Cmem morju in njena vojna mornarica, ki naj bi zavzela morske ožine, je danes brez moči zasidrana v nekaj malih pristaniščih na kavkaški obali. Narodi ob Cmem morju že pričakujejo dneva, ko bo boljševiška zastava dokončno izginila s tega morja. Potem bo Cmo morja imelo nalogo, ki se danes še komaj da misliti, ki izhaja iz dejstva, da se vanj zlivajo največje reke jugovzhodne in vzhodne Evrope: Donau, Dnjester, Dnjepr, Doneč, Don. Ze pred izbrahom vojne zoper Sovjetsko Rusijo so imela črnomorska pristanišča skupno preko 25 milijonov ton prometa. Izraba južnoruskih rudnih in žitnih polj bo ta promet še znatno povečala in bo politično pomirjen je čmomorskega prostora jamčilo, da bodo naravne prometne možnosti imenovanih rek tudi izrabljene. Ze sedaj se pripravljajo večje luke, kot n. pr. Konstanca, na to, ker že sedaj sredi vojne začenjajo graditi pristanišča in specialne naprave. Konstanca, ki jv bila že sedaj prva luka čmomorskega prometa, misli celo na zgradbo kanala, ki bi jo vezal z Donau in jo na ta način zvezal naravnost s Srednjo Evropo. Tako stopa Cmo morje iz svoje obrobne pozicije, da postane eno izmed najvažnejših središč Srednje Evrope, toda ne več kot predmet tajnih klanj med narodi, temveč kot združujoč in tvoren činitelj. Ali le veste? Malo zrcalo sodobne in minule prosvete m civitižacije Aligator ali krokodil? Največ ljudi ne more razlikovati aligatorja od krokodila. V resnici sta si tudi izredno podobna. Vidna je edino razlika v gobcu, ki je pri krokodilu daljši in koni-častejši, pri aligatorju pa čokatejši. Popolnoma po krivici dolžijo često tudi aligatorja, da napada ljudi. Prirodoznanci, ki se posebno pečajo s študijem teh plazilcev, »o dognali, da aligator še nikoli ni napadel ali celo usmrtil človeka — v vseh takih primerih so bili to vedno le krokodili. Koliko milijonskih mest Je na evetu? Leta 1007. so našteli samo 14 takih mest, čijih število prebivalstva je presegalo mejo milijona. Danes obstoja 38 milijonskih mest. Na prvem mestu je New York, ki šteje brez svojih predmestij 11 milijonov prebivalcev. Na drugem mestu je London z 8% milijona prebivalcev. Nato sledijo po vrsti, Tokio^ Berlin, Pariz, Moskva, Cikago, šanghaj, Leningrad, OsaJta, Buenos Aires, Wien in Fi-ladelfija. Vsa ta mesta imajo več kot dva milijona prebivalcev. I^od dva milijona štejejo Rim, Hamburg, Milano, Kapstadt in Kairo. Iz vrste milijonskih meet je izpadel Carigrad, med tem pa so narasla do višine enega milijona sledeča mesta: Kioto, Nagasaki, Tiencin, Detroit, Los Angelos ia Rio de Janeiro. Najhujši strup Najhujše učinkuje strup, med vsemi dosedanjimi znanimi strupi oni, ki sta ga ugotovila dva raziskovalca univerze v Oslu in ki se imenuje »Hadenia«. Pridobiva se iz ten-kotekoče tekočine neke rastline, ki raste na bregovih reke Cimpopo v Transvalu. Rastlina je samo nekaj centimetrov visoka ia ima liste svojevrstno rubinsko rdeče barve. Oba norveška učenjaka sta ugotovila, da je, učinek Hadenie 5000 krat hujši od strihnl« novega. Dr F. I. Lukas Ausschneideii! Aufbewahren! П)ш1§ек metherli^eh and prakti^eh 85. STUNDE Haufige Worter in gebrSucMicher Verbindung Ab 1. Dieeer Schlager ist nun schon wirk« lich abgedroschen. 2 Dieser abgefeimte Kerl hat mlch um 100 RM betrogen. 3. Ea geht una nichts ab, wir baJbeo alles, was wir braucheo. 4. Da er von seiner Meinung nicht ab-gehen wollte, muBte Ich ihm einee Вевзегеп belehren. 5. Bind die Waren als Frachtgut oder als Eilgut abgegangen? 6. Dieee Frau mufi ein laeterhaftee Le« ben gefiihrt haben; man sieht es an ihren abgelebten ZUgen. 7. Wir haben uneeren Urlaub an einem reizenden, etwfla abgelegenen See "erbracht. 8. Ich bin nicht abgeneigt, mit Ihmen heute ima Kino zu gehen. 9. Tst die Tiire gut abfeschlosscn? 10. Ich finde dieses Lied filr die heutige Zeit ntwa# abeoechmacisU - 11. Ich bin heute von der vielen Arbeit wirklich abgespaimt, ich werde mich ein biUchen ausruhen. 12. Trinken Sie doch nicht dieses ab-gestandene Wasser, ich werde Ihnen gleich ein frisches vom Вгшшеп bringen. 13. Ich weiB nicht, alber dem Kartea« spiel kann ich nichts abgewinnen. 14. Er hat mir im TTarock 5 RM ab-gewoimen. 15. Diese Unartigkeiten wird sich der Knabe abgewohnen miissen. 16. Der Seiitanzer ist vom Seil abgeglit-ten und in die Tiefe gestiirzt. 17. Ihr Mann let ihr Abgott, eie liebt ihn wiritlich abgottiach. 18. Dieses Grundstiick muS noch besser abgegrenzt werden. 19. Die Gemeen sjnd mit der Lawine in dehAbgrund gestiirzt. 20. Bs wird Ihnen nicht gelingen, mlch von der Erfiillung meiner Pflicht abzuhalten. 21. Der Ball wurde am 2. Febnxai: ab-feihalteib _ 22. Was suchen Sie? Mir ist meine goldene Uhr abhanden gekommen. 23. Der Gelehrte schrieb eine Abhand-lung Tiber die Unsterblichkeit der Maikafer. 24. Die Schneekugel rollte immer echneller den Abhang hinunter. 25. Der Zug war zu schwer; 5 Wagen muBten abgeh^ngt werden. 26. Ich mache meine Zustimmung vom Einvertandnis dee Betriebsfiihrers abh&ngig. Worter aJbgedroschen — premlevan abgefeimt — premeten abgelebt — izžit abgelegen — odročen, oddaljen abgeneigL sein — nenaklonjen biti aibgeschmackt — neslan, pust abgespaimt seia — ob-(iz-)nemoči, upehati se abgestanden — zastarel, plehek abgew8hnen — odvaditi abgewinnen (jemandem etwaa) — veselje najti na čem (k6m); (pri igri) priigrati abgleiten (ich glitt ab, ich bin abgeglitten) spodrsniti, epodleteti Abgott (m) — malik abgottisch — malikovski mkgcMmm мхм#** _____ . Abgrund (m) — brezno, prepad abhanden kommen — zgubiti se Abhandlung (w) — obravnava, razprava Abhang (m) — reber, pobočje abhangen — odklopiti abschIieBen (ich schloB ab, ich habe ab« geschlossen) — zakleniti, zapreti ausruhen — odpočiti si Grundstiick (s) — zemljišče Seiitanzer (m) — vrvohodec Unartigkeit (w) — nespodobnost, grda nam vada Zug (Gesichtszug) (m) — poteza (obrazna poteza) Zustimmung (w) — pritrditev, privolitev Redewendungen es geht uns nichts ab — nič nam ne mamjk* von seiner Meinung abgehen — premisliti si jemanden eines Besseren belehren, —« po, učiti koga ein lasterhaftes Leben fUhren — pregrešno živeti einer Sache etwaa abgewinnen — veeelj# najti na čem ein Feet abhalten — praznik obhajati etwas abh&ngig machen — nekaj odvien« storiti jemanden abh&ngig тавћец — podvreči . .....____ Landwirlschaftlidie TechnisAe Kettcn, Pflflgc und deren Bcstandtcile Mettenfabtik Л. G. in Sees FMIVZ FLERIIV MODE- U. KLEIDERGESCHAFT Seasdiale, Lalbadierslr. 66 - Filiale SlMn, Adoll-nilier-Flalz MARIA cScHARGI GEMISCHTWARENHANDLVNG STEIN ESSIG Fabrik C.Wenger Klaoenfurt Geschenkarlikel Herbst Klagenfurt, Fleischmarkt 16 1АМН1ГАВК1К Herstellung folgeoder Gerbstoffes Pinotan N, Pinolan CC, Pinotan CC Sp, Fiditenrindenexirakt, Ke-6.M.B.H. -IWI$CHtHWmBK u. TC. Summad, etc. Laufender Einkauf jedes Quantums FidiAenrinde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevni ceni