Poštnina plačana t gotovini,
Leto XXI.
Posamezna Stev, Din L-Št. 22,
gpravnlStvo »Domovino v LJubljani — Knafljeva ulica 5 redniStvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/IL, telefon 3122 do 3120
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolat. Račun poštne hranilnice, podružnice v LJubljani. St. 10.711.
V borbi proti
zastrupljevalcu alkoholu
Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu je priredil s sodelovanjem Higienskega zavoda v Ljubljani od 28. maja do 4. junija treznostni teden. Namen treznostnega tedna je, zbuditi zanimanje v slovenski javnosti za borbo proti alkoholizmu v naši ožji domo-V okviru treznostnega tedna se vrše
vini.
predavanja po vsej banovini o pomenu treznostnega gibanja za Slovence. Pripravljalni odbor za Ligo proti alkoholizmu je izdal pred otvoritvijo treznostnega tedna nastopni razglas slovenski javnosti:
»Stoletja in stoletja se že borimo za svoj obstanek. Borba na gospodarskem, socialnem, prosvetnem in političnem področju je bila zelo težavna in je zahtevala mnogo žrtev. Toda bolj kakor kdajkoli prej bi se moralo danes slovensko ljudstvo zavedati svojih velikih nalog in dolžnosti, ki jih ima nasproti sebi in svojim potomcem. Bolj kakor kdajkoli bi se morali Slovenci danes zavedati, da nam je kot malemu visoko kulturnemu jugoslovenskemu narodu zagotovljena bodočnost samo v primeru, če bomo znali varovati to, kar smo si priborili, in če bomo znali vzgojiti in pripraviti svoj rod tako, da bo krepko in neomajno stal na braniku svoje kulture.
Premnogi znaki kažejo, kako se pojavlja med slovenskim ljudstvom huda bolezen, ki postaja čedalje hujša. Ti znaki notranjega razkroja, ki so predrli ponekod že do korenin, terjajo, da se jim posveti vsa pozornost, da ne postanejo usodni. Temu niso krive samo današnje slabe socialne razmere, so še drugi vzroki, ki ogražajo naše duševno in telesno zdravje, našo moč in napredek. Čedalje bolj prihajamo do zaključka, da je bodočnost naroda najtesneje povezana z njegovo nravno krepostjo. In kje so vzroki, da se ruši ta krepost? Alkoholizem, ki ga nikakor ne smemo pojmovati samo kot pijanost, marveč kot vsesplošno zlo, ki mu je sam kot posredni ali neposredni spremljevalec, je prizadejal mnogo škode v našem gospodarstvu, mnogo je škodoval rasti naše narodne kulture in napravil mnogo socialnega gorja. Kjer ni treznosti, tam je beg iz življenja, kjer ni značajnosti, tam je omahljivost, kjer ni volje in moči, tam je obup.
Preveč puščamo Slovenci v nemar, da se razraščajo uničevalne sile alkoholizma, premalo si prizadevamo zavarovati se proti njemu in njegovim zlim posledicam. Premalo se zavedamo, da je alkoholno vprašanje za Slovence najbolj pereče vprašanje gospodarske, socialne, kulturne in prosvetne politike in da bi ga bilo treba kot tako reševati. Alkoholno vprašanje je zadeva vseh Slovencev in zato mora nasproti njemu zavzeti stališče ves narod.
Da se zbudi za to vprašanje prepotrebno zanimanje, je letos od 28. maja do 4. junija treznostni teden. Uverjeni smo, da se bo zbudilo prepotrebno zanimanje, uverjeni pa smo tudi, da bo vsak posameznik storil svojo dolžnost.
Bodimo trezni in delujmo za treznost povsod. Pomagajmo tistim, ki imajo slabo voljo, da se opomorejo. Starši, vzgajajte otroke v tem duhu in jih navajajte k vzdržnosti.
Pristopajte v treznostna društva in jih podpirajte.«
Pod razglasom je podpisano častno predsedstvo, ki ga poleg g. bana in drugih vodilnih osebnosti našega javnega življenja sestavljajo tudi prosvetna in druga društva. Gibanje proti zastrupljevalcu alkoholu, ki je pri nas na Slovenskem storil že toliko zla, je le pozdraviti. V to gibanje je pa treba vpreči še več društev, kakor jih je navedeno v častnem predsedstvu. Zlasti bi se morali tega dela lotiti učiteljstvo, duhovščina in drugi izobraženci na deželi. Ne smemo ostati tudi samo pri treznostnem tednu in ustanovitvi protialkoholnih društev, ki potem drem-
ljejo od občnega zbora do občnega zbora, temveč je treba stalno in z vnemo delovati, pri tem pa tudi vplivati na zakonodajo, da bo podpirala treznostno gibanje. Treba je samo poznati vinske kraje, kjer narašča število bebcev — potomcev alkoholikov, pa spoznamo kako potrebnejša od vsake druge reči je na Slovenskem borba proti alkoholu. Ta borba seveda ne bo lahka, ker pijancu ne dopoveš zlepa, kako kruto se divje pijančevanje maščuje nad njim in njegovim potomstvom, ker se mora pri nas po stari navadi prav vsaka reč zaliti z alkoholom in ker, pri nas menda kar polovica narodnih pesmi poveličuje žlahtno kapljico. Če hočemo Slovenci ostati sposobni za napredek, se moramo z orjaško odločnostjo lotiti alkoholnega vprašanja. Ni pri nas usodno samo to, da se mnogo pije, temveč je pri tem tudi slaba prehrana tisto, kar daje alkoholu strašno uničevalno silo.
Kaj je s skrajšanjem
delovnega časa v rudnikih
V dvorani Delavskega doma v Trbovljah je bil te dni shod rudarskega delavstva, ki ga je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije. Shodu je predsedoval g. Murn in podal besedo osrednjemu tajniku zveze g. Arhu iz Zagorja. Govornik je poročal o posvetu Mednarodnega urada dela v Ženevi, ki se je bavil z znižanjem delovnega časa v rudništvu. Govornik se je bil udeležil tega posveta kot odposlanec jugoslovenskega delavstva. Iz izvajanj povzemamo:
Rudarsko delavstvo naj ne pričakuje, da bo že jutri skrajšan delovni čas v rudniški industriji. Mnogo bo še treba truda, preden se odpor premaga. Kot najmočnejše rudarsko strokovno društvo v državi je Zveza rudarjev Jugoslavije imela na posvetu v Ženevi pet odposlancev, ki so zastopali koristi jugoslovenskega rudarskega delavstva. Francoski in angleški delodajalski odposlanci so vljudno pojasnjevali težkoče, ki bi utegnile nastati
za njihovo industrijo z znižanjem delovnega časa. Nismo pa se mogli načuditi, je izvajal govornik, postopanju jugoslovenskega delo-dajalskega odposlanca, ki je slikal razmere v našem rudarstvu tako, da so se mu smejali celo Angleži in Francozi, ki so očitno dobro poučeni o položaju rudniške industrije v naši državi.
Na posvetu je bil z dvotretjinsko večino sprejet sklep, da se skliče prihodnje leto v Ženevi ponoven posvet, ki naj odobri dogovor o znižanju delovnega časa v rudniški industriji vseh držav, ki so članice mednarodnega urada za delo v Ženevi. Če bo ta dogovor sprejet, kar je dokaj verjetno glede na trenutni položaj v svetovni premogovni industriji, potem se utegne v naši rudniški industriji znižati delovni čas na 44 urni delovni teden, kar pomeni zaenkrat ugoden napredek. To bo pa šele čez dve ali tri leta, ko bo dogovor sprejet in od vlad odobren.
Koliko pripadnikov imajo
posamezne vere pri nas
Zdaj je v Jugoslaviji okoli 15 milijonov ljudi, a po štetju 1. 1931 jih je bilo 13,934.033 in od tega leta je znano tudi številčno razmerje verstev. Pravoslavnih vernikov je bilo 6,785.501 (48.77°/o), pripadnikov rimsko-kato-liške vere 5,217.847 (37.35°/o), muslimanov 1,561.166 (11.20°/o), ostalih vernikov 369.524 (2.65°/o).	• .
Katoličani so imeli večino v treh banovinah, in sicer v dravski, kjer jih je bilo 1,107.155 (96.76%), v savski, kjer jih je bilo 2,122.631 (78.49%), v primorski, kjer jih je bilo 696.496 (76.80%). Dalje je katoličanov: v v donavski banovini 774,691 (32.45%), v vr-baski banovini 172.787 (16.66%), v drinski banovini 169.613 (11.05%), v zetski banovini 92.165 (9.96%), v vardarski banovini 18.472 (1.15%), v moravski banovini 11.061 (0.77%).
Pravoslavna vera ima večino v šestih ba-
novinah, in sicer: v moravski, kjer jih je bilo 1,364.490 (95.05%), v vardarski, kjer jih je bilo 1,046.039 (66.45%), v drinski, kjer jih je bilo 992.924 (64.70%), v donavski 1,393.269 (58.36%), v vrbaski 600.529 (57.89%), v zetski 516.490 (55.81%). Dalje je bilo pravoslavnih: v savski banovini 517.191 (19.20%), V primorski banovini 138.375 (15.35%), v dravski 6745 (0.59%).	<1
Grških katolikov je v naši državi 44.608, starokatolikov 7273, protestantov: nemških 113.218, slovaških 62.061.
. Zidje se delijo na Žide sefardske vere, katerih je 26.168, na Žide askenaske vere 39.010 in na Žide ortodoksne vere 3227; skupaj je torej Židov 68.405. Večina Židov je v donavski banovini. V dravski banovini je po štetju leta 1931. vsega 820 Židov, od teh v Ljub-
Ijani z okolico 97, v Mariboru z okolico 101, y okraju Murski Soboti 269, v okrajih Lendavi 207, Ptuju 42, Celju 34, Kranju 16, Ljutomeru 15, Slovenjgradcu 9, Brežicah 9,
Šmarju 6, Radovljici 5, Laškem 3, Dravogradu 2, Novem mestu 2, Črnomlju 1, Kamniku in Litiji po 1, a v ostalih slovenskih okrajih ni nobenega žida.
Stanje vinogradov
je precej ugodno
Letošnje mrzlo vreme s slano v aprilu in eačetku maja je napravilo na prvi pogled hudo škodo tudi v vinogradih. Kakor pa zdaj prihajajo vesti iz Slovenskih goric, Bizeljske-ea, Dolenjskega in drugih vinarskih okolišev, škoda ni tako huda. Delno so trpeli vinogradi v nižinah, največ pa oni na visokih legah, ki so odprte proti severu. V najbolj prizade-
tih vinogradih znaša škoda do 20 odstotkov pričakovanega pridelka. Drugod je manjša. V vinogradih, ki niso izpostavljeni severnim vetrovom, pa je sploh ni.
V splošnem kažejo vinogradi dobro in tudi nastavek je povsod dober, tako da lahko zaenkrat pričakujemo ugodno letino.
Smotri Zveze kmečkih fantov in deklet
Na drugi redni seji odbora Zveze kmečkih fantov in deklet iz Ljubljane je bila sprejeta tale resolucija:	1 >
»V prepričanju, da izpoveduje mnenje celotnega članstva, se čuti glavni odbor Zve-ee kmečkih fantov in deklet glede na položaji ki je nastal po nedavnih mednarodnih dogodkih, dolžnega ugotoviti:
1.	da je bil vselej in povsod najvišji namen In smoter vsega kulturno-prosvetnega dela Zveze kmečkih fantov in deklet, vzgojiti novo generacijo slovenske kmečke mladine v Evobodoljubju ter stanovski, narodni in državljanski zavesti;
2.	da je potrebno krepiti slovensko narodno zavest in čut pripadnosti k narodnostnemu sklopu Jugoslavije, da vzrase novo poko-lenje slovenskega kmeta, neodvisno od vsakega tujega vpliva, optimistično in zavedajoče se odgovornosti za narodno bodočnost in državno samostojnost;
3.	da je potrebna združitev vseh narodnih Bil, ki naj se izraža v čim tesnejšem sodelovanju vseh slovenskih društev v narodno obrambne svrhe, ki naj — pridržaje si tudi v naprej posebnost svojih pogledov — v skupnem delu in manifestacijah prikažejo enot-,
ij= BJoRNSTJERNE BJttRNSON =
DEKLE
»Da, prav rad,« je rekel, jih potrgal in jih ji prinesel. Toda zdaj ni več sedela v podstrešni sobici, kajti on je šel naravnost z vrta k njej. V istem trenutku pa je prišla ' tudi mati v sobo.
»Za božjo voljo, ne pusti tega grdega fan- i ta z Jelkove rebri k sebi!« je vzkliknila mati, priskočila in mu zastavila pot.
On pa je le hotel priti k njej in potem sta se začela oba boriti.
»Mati, mati, saj mi je hotel le moje cvetice prinesti!« je jadikovala Synnove in jokala.
»Ne, to mu nič ne pomaga,« je vzkliknila mati in silila proti njemu.
fti Synnove je bila tako prestrašena, tako prestrašena, saj ni vedela, komu naj privošči emago; ne ona ne on ne sme biti premagan. »Pazi na moje cvetice!« je vzkliknila, toda oba sta se tu borila, tako hudo in zagrizeno, da so lepe cvetice padale povsod po tleh. Mati je stopala po njih in on tudi. Synnove Je jokala. Ko pa je Thorbjorn izpustil cvetice, je bil tako grd, tako grd! Njegovi lasje so postali dolgi in razmršeni; obraz strašno velik; divje so mu žarele oči, prsti pa so dobili kremplje in z njimi je zagrabil mater. »Pazi, mati! Ali ne vidiš, da je nekdo drug? — Pazi!« je zakričala in hotela materi pomagati, pa se ni mogla zganiti. Potem jo je nekdo za njo poklical, enkrat in potem še enkrat. ThorbjSrn je iznenada planil iz sobe: mati za njim. Spet je začula klic.
»Da,« je rekla in se zbudila.
nost narodne volje povsod in v vseh vprašanjih, ki se tičejo narodnega in državnega obstoja in svobode;
4. da je za dosego socialnih .smotrov slovenskega kmetstva in za zagotovljenje svobode kmečkega doma in njegovega napred-
Z OHO .1
i POSLOVENIL B. RIHTERSIČ I'
»Synnove!« je klical nekdo.
»Da,« je ponovila in pogledala kvišku.
»Kje pa si?« je vprašal glas.
»Mati me kliče,« je pomislila Synnove, vstala in šla k ograji pred stanom, kjer je čakala mati. V eni i»oki je držala košarico,1 z drugo pa si je zastirala oči in jo gledala.
»Kar tako ležiš na, golih tleh!« je dejala mati.
»Tako zaspana sem postala,« je odgovorila Synnove, »da sem malo legla. Pa sama ne vem, kdaj sem zaspala.«
-Glej, otrok, da tega nikoli več ne stons... Tu je nekaj zate v košarici; včeraj sem pekla, ker pojde oče na potovanje.«
Toda Synnove je čutila, da mati ne prihaja le zaradi tega in ši je mislila, da se ji ni kar tako o njej sanjalo.
Karen — tako je bilo materi ime — je bila, kakor smo že povedali, majhna, nežna ženska s svetlimi 'lasmi in zelo živimi očmi. Malo se je smehljala, če je govorila,1 toda le takrat, kadar je govorila s tujimi ljudmi. Črte njenega obraza so počasi postale nekoliko ostre, hitra je bila v svojih gibih in zmerom, je imela kakšno delo.
Synnove se ji je zahvalila za prinešeno,, vzela prtič s košarice in pogledala, kaj je pod njim. ✓
»Pa tegale ne pozabi,« ji je rekla mati. »Opazila sem, da vedra niso pomita. Najprej moraš svoje ^ delo opraviti, otrok, potem šele misli na počitek.«
ka, ki je osnova narodne neodvisnosti, pripravljena sodelovati z vsemi ustreznimi stanovskimi ustanovami slovenskega kmeta in tako krepiti zahteve kmečkega ljudstva, ki terjajo glede na tujo podtalno propaganda nujne rešitve.
V trdnem prepričanju, da more le složno delo vseh plasti naroda zagotoviti njegov obstoj in napredek, dajemo to resolucijo v. javnost.«
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 4.60 do 5.75, poldebeli po 3.50 do 4.60, plemenski po 5.75 do 6, biki za klanje po 3.75 do 5, klavne krave debele po 4.50 do 5.25, plemenske krave po 3.50 do 4.50, krave za klobasarje po 2.75 do 3.50, molzne krave po 3.75 do 5, breje krave po 3.50 do 4.50, mlada živina po 4.60 do 6, teleta po 5.50 do 7.50 din. Volovsko ine-so L je bilo po 10 do 12, ti. po 8 do 10, meso bikov, krav in telic po 6 do 12, telečje meso I. po 10 do 14, II. po 8 do 10, svinjsko meso sveže po" 10 do 14 din za kg.
KROMPIR. Na ljubljanskem trgu je bil prejšnji teden stari krompir na drobno po 1.50, novi i2 Gorice in Dalmacije pa po 5 do 6 din. Cena staremu krompirju na debelo je bila po 1.25 do 1.40 din za kg.
LES. V trgovini z lesom vlada precejšnje mrtvilo. Zaloge so vsepovsod precejšnje. Izvoz malenkosten. Cene se v Sloveniji gibljejo povprečno takole: tesani les 170 do 21CL smrekovi hlodi 130 do 160, borovi hlodi 144 do 180, macesnovi hlodi 250 do 330, trd® drva 59 do 79, smrekov rezani les 310 do 370 din za kubični meter.
Sejmi
6.	junija: Murska Sobota (samo živinski), Ormož, Zagorje ob Savi, Breg pri Ptuju, Poljčane;
7.	junija: Bušeča vas, Laško, Loče pri Polj-čanah, Marenberg, Metlika, Mozirje, Prelog, Pristava (Sv. Ema), Radohova vas, Radovljica, Loški potok;
8.	junija: Kapela pri Brežicah;
9.	junija: Ig, Slivnica pri Celju, škocijan pri Mokronogu, Pilštanj, Žužemberk.
»Saj se mi je to danes prvič primerilo.«
»Pojdi zdaj, pa ti bom pomagala, ker sem pač že tu,« je rekla mati in si izpodrecala krilo. »Navaditi se moraš reda, če si pod mojim nadzorstvom ali pa ne.« Šla je najprej v kamro, kjer so hranili mleko, Syn-nove pa počasi za njo. Zbrali sta posodje in ga pomili. Mati je pregledala ves stan in videla, da je lepo opravljen, toda vzlic temu ji je neprestano dajala nasvete in migljaje. Tako so tekle ure. Med delom je pripovedovala Synnovi, koliko opravkov je imela, preden je spravila očeta na pot. Potem ja vprašala Synnovo, ali se zvečer kdaj spomni, da vzame božjo knjigo v roke, preden gre spat: »Tega namreč ne smeš nikoli pozabiti,* ji je rekla, »drugače ti bo drugi dan delo slabo šlo od rok.«
Ko je bilo potem vse opravljeno, sta šli na pašnik in počakali, da so se krave vrnile. Cez nekaj časa je mati Vprašala po Ingridi — ali se ne bo vrnila v rovt? Synnove"o tem ni vedela nič več kakor mati sama. »Da, takšni so zdaj ljudje,« je rekla .mati inSvnnBve je dobro razumela, da za temi besedami ni mislila Ingride. Rada bi bilia obrnila pogovor drugam; pa se ni upala.	'
»Kdor ne nosi boga v srcu, ga bog sam poišče, in sicer takrat, ko ga najmanj pričakuje,« je rekla mati.
Svnnove je molčala.
»Da, zmerom sem pravila, da iz fanta ne bo nič prida... Da se tako' vede... fej!«
Obe sta gledali v dolino — druga drugi pa sta se s pogledom ogibali.
■»Ali si slišala, kako je z njim?« je vprašala mati in zdaj hitro pogledala hčer.
»Ne,« je povedala Synnove,
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 31. maja v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 24.15 do 24.30 din;
1 nemško marko za 17.54 do 17.68 din;
1 angleški funt za 216.21 do 218.27 din;
1. ameriški dolar za 43.40 do 43.76 din;
100 francoskih frankov za 121.17 do 122.61 dinarjev;
100 češkoslovaških kron za 151.88 do 152.99 din;
100 italijanskih lir za 229.05 do 232.13 din.
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 483 din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem kliringu po 8.55, nemški klirinški čeki pa po 14.50 din.
Drobne vesti
= Gradnja tvornice za celulozo v Krškem.
G. Fran Bonač, industrijec v Ljubljani, je zaprosil za obrtno odobritev in gradbeno dovoljenje za gradnjo tvornice za nebeljeno in beljeno celulozo v Vidmu pri Krškem. Banska uprava je odredila o tem načrtu komisijski ogled in obravnavo na dan 9. junija. Ob tako majhni podjetnosti v naši državi je pač le pozdraviti, če se zdaj pa zdaj pojavi kdo, ki stopi iz tega žalostnega mrtvila in pomaga manjšati nezaposljenost.
Politični pregled
Preteklo nedeljo je
imel občinske volitve drugi del češkoslovaških občin, ki so potekle čisto mirno.
Le v nekem obmejnem nemškem kraju so se sprli nemški nacionalisti (henleinovci) in nemški socialni demokrati. V čeških občinah je dobila večino vladna koalicija, predvsem češkoslovaški narodni socialisti in češkoslovaški agrarci. V slovaških občinah pa ima večino Hlinkova stranka. V nemških občinah je seveda zmagal Henlein, vendar ne s tako večino, kakor so nemški nacionalisti pričakovali. Povrečno je razmerje glasov podobno razmerju prvega dela občin, ki so imele volitve predzadnjo nedeljo.
Napetost med Češkoslovaško in Nemčijo obstoji še zmerom, dasi se opaža popuščanje.
Evropski glasovi, ki se postavljajo za Češkoslovaško, so čedalje češči.
Zadnje dni je zbudil veliko pozornost članek bivšega francoskega ministrskega predsednika Flandina v »Petit Parisienu«, ki naglaša, da gre v češkoslovaški zadevi za evropsko ravnotežje. Anglija in Francija sta po Flan-dinovem mnenju na obstoju Češkoslovaške prav tako interesirani kakor Češkoslovaška sama. Ta izjava pove, da se je tudi Flandin, ki je zagovarjal svoječasno drugačno zunanjo politiko Francije, postavil v vrsto češkoslovaških zagovornikov.
Varšavsko časopisje je objavilo vest,
da zadnje dni francoski in ruski generalni štab stalno preučujeta vprašanja v zvezi z izvajanjem pogodb, ki jih imata obe državi s Češkoslovaško.
Kakor je znano, sta se obe državi svoječasno s pogodbami obvezali pomagati Češkoslovaški v primeru napada. Iz Rusije prihajajo izjave, da bo Rusija v primeru potrebe točno izvršila svoje obveznosti nasproti Češkoslovaški. Iz Prage poročajo,
da so se pogajanja med češkoslovaško vlado in zastopniki Nemcev v Češkoslovaški spet prekinila.
Pariški »Matin« je razpravljal te dni o predlogih češkoslovaške vlade za ureditev vprašanj, ki se tičejo Nemcev v Češkoslovaški. List navaja, da vsebujejo predlogi v glavnem nastopne štiri točke: 1. Na področju, kjer so sudetski Nemci v večini, se uvede nemščina poleg češčine kot službeni jezik v uradih. 2. Nemcem se prizna nadzorstvo nad vsemi šolskimi in prosvetnimi ustanovami v su-detskonemških krajih. 3. V Sudetih se razpišejo nove občinske volitve, da se bodo mogli sudetski Nemci po svoje urediti. 4. V državne urade se sprejmejo nemški uradniki v ustreznem številu.
Na španskih bojiščih se vojna sreča me-njuje.
Na katalonskem bojišču se prešli republikanci v ofenzivo, na teruelskem pa napredujejo frankovci
Po izvajanjih pariškega »Tempsa« je španska državljanska vojna zahtevala doslej že nad 1,200.000 smrtnih žrtev. »Temps« poziva državnike, naj spričo teh številk store vse, da se bratomornemu vojskovanju napravi konec. Reuter poroča, da frankovci kljub protestom vsega prosvetljenega sveta napadajo z leta-
»Pravijo, da je precej hudo,« je nadaljevala mati.
Synnove je čutila, kako jo je nekaj v prsih stisnilo.
»Ali je nevarno?« je vprašala.
»Da... dobil je z nožem sunek v stran ... in potem ima še druge rane.«
Synnovi je udarila kri v obraz — hitro se je obrnila, da mati ne bi tega opazila.
»No, morda pa ne bo nič hudega,« je rekla tako mirno, kolikor je mogla. Toda mati je opazila, kako se ji dvigajo prsa in ji upadajo, in zato je odvrnila: »Ne, prav nevarno res ni.«
Tedaj je začela Synnove slutiti, da se je moralo pripetiti nekaj strašnega.
»Ali leži?« je rekla.
»Da, seveda, leži. Žalostno je to, — za starše, ki so tako pošteni ljudje! Dobro so ga pa tudi vzgajali, da bog njegovega greha ne bo prišteval tudi njim.«
Synnove je zdaj prišla v tako zadrego, da si kar ni vedela pomagati. Mati je nadaljevala:
»Zdaj se vidi, kako dobro je bilo, da se ni nihče nanj navezal. Dobri bog vselej vse prav obrne.«
Synnove se je lotevala omotica in zdelo se ji je, da bo omahnila po hribu navzdol.
»Da, zmerom sem pravila očetu: Bog naju varuj, sem mu pravila, samo to hčer imava in paziti morava nanjo. Tvoj oče je nekoliko premehkega srca, čeprav je drugače tako dober človek. Zato pa je prav, da posluša nasvete, ki jih dobiva, in se zna potem prav obrniti.«
Ko pa je Synnove pomislila na svojega očeta in se spomnila, kako dober je bil zme-
rom z njo, se je morala še huje boriti s solzami. In to pot jih ni mogla zadržati. Udrle so se ji po licih.
»Jokaš?« je vprašala mati in pogledala proti njej — toda v obraz ji ni mogla videti.
»Da ... na očeta mislim, in zato ...« in tedaj se je začela prav topiti v solzah.
»Kaj ti pa je, ljubi otrok?«
»Oh, ne vem... kar naenkrat me je tako prevzelo.;. Če bi se mu na potovanju kaj primerilo,« je zaihtela Synnove.
»Kako le moreš tako govoriti!« je dejala mati. »Kaj pa bi se mu moglo primeriti? ... Saj je pot do mesta čisto lepa in prav nič nevarna ni...«
»Da, pa samo pomisli... kako ... kako se je z onim drugim zgodilo!«
»Da!... Toda tvoj oče, se mi zdi, se ne zaganja kakor besen v druge. Zdrav se bo vrnil — če bog ne bo svoje roke od njega umaknil.«
Toda solze, ki se kar niso hotele ustaviti, so dajale materi marsikaj misliti. In iznena-da je rekla:
»Na tem svetu je dosti reči, ki jih človek le s težavo prenaša, toda takrat se mora vselej potolažiti z mislijo, da bi moglo biti še dosti huje.«
»O, to je pa žalostna tolažba,« je dejala Synnove in še bridkeje zajokala.
Mati, ki ni imela toliko poguma, da bi bila rekla vse to, kar ji je ležalo na srcu, je odgovorila:
»Bog sam vodi marsikaj tako, da se dobro vidi njegov namen, tudi tu je bilo tako.«
Po teh besedah je vstala, kajti na višavah so začele mukati krave, zvonci so se oglasili, pastirčki so zganjali živino in jo za
„ lomaj nova, pa že vsa preplei Kako je to mogoče?" Slabo milo zahteva veliko mencanja in mogoč« še krtačenja, predno količkaj opere. Zato je koristno, da peremo redno in dosledno le z zanesljivo dobrim terpentinovim milom Zlatorog, ki pere čisto, hitro in temeljito, pa pri tem varuje drago perilo.
TERPENTINOVO MltO
li nezaščitena mesta in pobijajo civilno prebivalstvo. V torek dopoldne so frankovska letala z brezobzirno sirovostjo bombardirala mestece Granojo in pobila nad 500 ljudi, po večini žensk in otrok. Število ranjenih pa znaša 300. Iz Hankova poročajo,
da so Kitajci obkolili tri japonske polke, ki so se pod vodstvom generala Dojhare utrdili v bližini Langfenga.
Dojhara pričakuje zdaj, da mu bodo prišle na pomoč nove japonske čete. Njegov položaj ja obupen, ker Kitajci od vseh strani pritiskajo vanj. Najbrž se bodo morali vsi trije polki v najkrajšem času vdati. Pri nedavnem japonskem letalskem napadu na Hankov so
rogove vlekli v čredo. Počasi se je čreda pri-podila v dolino. Živina je bila sita in mirna.
Mati je nekaj časa počakala, potem pa je vstala še Synnove in šli sta kvišku. Toda Synnove je hodila zelo počasi.
Karen z Osoj je imela zdaj dovolj dela s pozdravljanjem črede. Krava za kravo je prišla. Vsaka jo je spoznala in ji od veselja za-mukala. Gladila jih je, se pogovarjala z njimi in vesela je bila, ko je videla, kako so vse dobro rejene.
»O, da,« je rekla, »gospod ne zapusti tistega, ki njega ne pozabi.«
Pomagala je Synnovi segnati živino v stajo, kajti pri Synnovi je šlo danes vse zelo počasi. Mati zaradi tega ni nič rekla, ampak ji je še pomagala pri molži, čeprav se je zaradi tega dalje časa zamudila, kakor pa je hotela. Ko pa je bilo mleko že precejeno, se ja mati pripravila za odhod in Synnove jo je hotela kos poti spremiti.
»Ne. ne!« se je branila mati. »Vidim, da si utrujena in miru potrebna. »In potem je vzela prazno košaro, ji dala roko ter ji ostro pogledala v oči: »Kmalu pridem spet, da bom videla, kako se ti godi... Drži se naše hiša in ne misli na druge.«
Komaj ji je mati izginila izpred oči, je Že začela premišljati, kako bi najhitreje poslala pošto na Jelkovo reber. Poklicala je Thor-bjornovega brata, da bi njega poslala v dolino. Ko pa je prišel, se mu ni upala zaupati svoje skrivnosti in je zato samo rekla: »Ni5 ni bilo... Potem je pomislila, kako bi bilo, če bi šla sama. Morala je zvedeti resnico in ni bilo lepo, da ji Ingrid ni poslala nobena vesti. Noč je bila jasna in lepa, Jelkova reber pa tudi ni bila daleč, ko je šlo za tako reč.
Kitajci sestrelili 11 japonskih lovskih letal. Enako kakor frankovci v Španiji tudi Japonci brezobzirno napadajo z letali kitajska nezaščitena mesta. Strašno razdejanje so napravila japonska letala v Kantonu, pri čemer je bilo ubitih okoli 2000 ljudi. Kljub temii pa Kitajci ne vračajo milega za drago, daši po zadnje dni poletela njih letala nad japonska mesta, kjer pa niso metala, bomb na civilno prebivalstvo, temVeč le letake, ki so pozivali japonsko prebivalstvo, naj obračuna K domačimi vojnimi hujskači.
nTiTi
JASTREBCI. Na binkoštni ponedeljek 6. junija bo na senčnem vrtu tovariša Jakoba Zabavnika tombola s prav lepimi in koristnimi dobitki, na katero vas vabi vitanska gasilska četa.
KOG. Že v zimskih mesecih je občina kakor prejšnja leta dobila za podporo siromašnim in za delo nesposobnim 2000 kg koruze, katere pa iz neznanih razlogov še do danes pi razdelila med potrebne. Zato vlada med prizadetimi upravičeno razburjenje. Zakaj se Razdelitev odlaša? Ali bodo ljudje v poznem oletju podpore bolj potrebni kakor pozimi, o ni zaslužka? Ali ne bo koruza v vlažnih
firostorih splesnila ali se, drugače pokvari-a ... Pravijo, da se je med Ormožem in Srer diščem po prevozu videlo drugi dan po cesti jnnogo raztrošene koruze, ker se je vreča pa je raztrgala. Prosimo pojasnila, koga zadeva krivda, da se ta reč zavlačuje.
POLJANSKA DOLINA. Kljub vsem gospodarskim težavam' je društveno življenje1 Jivahno. Zlasti Sokol lepo deluje. Ponovitev Igre »Deseti brat« 15. maja je dobro uspela in je bila udeležba prav sijajna. Tudi izleta na vnebohod v Zapreval nad Javorjem se je Udeležilo sokolstvo iz doline v velikem številu. Kakor Sokol se giblje kljub vsem oviram tudi Kmetsko bralno društvo v Poljanah. Na binkoštno nedeljo uprizori veseloigro »Moč uniforme«. Stara igra, ki še vedno Vleče in povzroča obilo smeha. Upamo, da bo pbisk tudi tokrat lep. Naši požrtvovalni igralci se pa upajo nastopiti -tudi izven svojega kraja. Tako je poljanski oder gostoval 8. maja v Gorenji vasi. v Sokolsketn domu. Zal, da je hudi naliv zadržal veliko ljudi do-
ma. Ta mesec proslavi društvo 251etnico svojega obstanka z igro, govorom in prosto zabavo. Kateri dan bo proslava, bo že pra-r vočasno objavljeno. Julija pa bo na sokol-skem z.letu. v Gorenji vasi razvit naraščajski prapor Sokola za Gorenjjo vas-Poljane.
PTUJ. Preteklo nedeljo so se v spodnji dvorani Narodnega doma zbrali zastopniki in predstavniki društev kmečkih fantov in deklet iz našega okraja in pretehtali storjeno delo v preteklem In napravili načrt za bodoče poslovno leto. Razen enega so bila vsa društva dobro zastopana. Iz poročil je bilo razvidno, da je pododbor Zveze kmečkih fantov in deklet priredil prosvetno-organizato-rični tečaj, meddruštveno tekmo koscev v Vodrancih, kolesarsko dirko in izlet, društva pa poleg tekem še števijna predavanja, igre, izlete, sestanke in druge' prireditve. Opaža ,se tudi, da naši člani marljivo sodelujejo v. zadrugah, kmetijskih strokovnih, človekoljubnih in narodnoobrambnih društvih, kar je razveseljivo dejstvo in kaže, da smo na zdravi razvojni poti. Pri volitvah v ptujski, Rqd-odbor so bili soglasno izvoljeni: Jožko Toma-žič {Vitan) za predsednika, Franc Hote (Za-gorci) za prvega podpredsednika, Jožko Ze-lenik (Sv. Urban) za drugega podpredsednika, Mirko Plepelec (Središče) za tajnika, Jurij Cestnik (Hajdina) za namestnika, Ivo ša-vora (Središče^ za blagajnika, Alojz Neubauer (Ptuj) za namestnika; odborniki in njih namestniki so: Micika Zorjanova, Anton Horvat, Milka Kocjanova, Alojz Fridl, Frančiška Stamparjeva, Martin Ogrizek, Janez Vein-gartner, Alojz Ekart, Alojzija Holčeva, Avgust Verhovčak, Trezika Gojkoyič in Anton Otorepec. Vidimo, da so pri delu prave ne-utrudljive in neustrašne roke, zato upravičeno, pričakujemo, da se bo delo za prosvetni in gospodarski dvig naše vasi tudi letos nadaljevalo. Našim fantom in dekletom želimo obilo uspeha.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. V nedavni noči so si znani zlikovci privoščili oglasno tablo Društva kmečkih fantov in deklet, ki je bila postavljena na Vitanu. Strgali so jo z drevesa in jo razsekano na koščke raztrešli zadnjo soboto po cesti čez Jastrebce. To je v teku dveh let že četrti primer divjaškega početja. Zato je jasno, da. je na delu organizirana potepinska skupina, kateri bo pač treba naposled stopiti na prste. Neumnost , je sicer neozdravljiva, vendar opominjamo povzročitelje tega početja, naj se zavedaio
usodne zmote in odgovornosti, kajti s strastjo in zagrizenostjo vzgajajo iz navedenih poba-linov cestne barabe, ki postanejo lahko danes ali jutri nevarni tudi njim. Pozivamo vse trezno misleče Bolfenčane, naj ohranijo mirno kri in naj počasi, a gotovo pomagajo ta gnoj skidati tja, kamor spada. Tako se bo z naravnimi" lepotami obdarjeni hribček Sv. Bolfenka ob naši slogi in delu razvijal naprej in dajal zavetje vsem, ki so čistega srca in odkritih namenov.
SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi ob priliki Otvoritve krčme ge. Urše Ko-renove fia Grabšinskem bregu na binkoštni ponedeljek 6. junija svojevrstno in prav zanimivo tekmo škropivcev na vinski trti. Spored: ob 14. uri zbirališče škropcev in ostalih gostov pred krčmo ge. Urše Korenove; ob pol 15. odhod sprevoda z godbo na čelu v biižni vinograd; ob 15. govori odposlancev, zatem začetek tekme škropcev; ob 16. izid tekme in razdelitev nagrad. Po tekmi bo na vrtu nove krčme kmečka veselica z vsako-kovrstno zabavo in! plesom. Igrala bo ciganska godba iz Prekmurja. Dobra postrežba z jedili in izvrstno vinsko kapljico. Vabimo daljna in okoliška društva, da že dopoldne organizirajo k nam posebne izlete bodisi z avtomobili ali kolesi. Nedaleč od tekmovali-šča je hribček Gomila, odkoder je krasen razgled daleč na okoli po spodnjih Slovenskih goricah kakor tudi pogled na Mursko polje in razne oddaljene kraje. Na hribčku stoji lepa kapelica in obstoji načrt, da bi se na vrhu hribčka s pomočjo okoliških kmetov postavil razgledni stolp. V primeru slabega vremena se ta prireditev preloži na nedeljo 12. junija.
u v- POSLEDNJE SREDSTVO
»Pomislite,« je dejal šin nekega Veljaka, znanega kot slabega rodoljuba, nekemu generalu, »moj oče je tako bolan, da ne more ne stati; ne ležati, ne sedeti.«
»Ne more stati, ne ležati, ne sedeti,« je ponovil general. »Potem ostane le še eno, da bi visel.«
NATANČNO
Žena: »Kako dolgo si bil včeraj v gostilni?«
Mož: »Do polnoči!«
, Zena: »L^žeil Gašper nji je povedal, da sta bili do treh.«
Mož: -»To je bilo pa že danes in ne včeraj!«
Ko je tako sedela in razglabljala o tem, ji je'prišlo n& rfeišeispet Vse, kar ji je bila mati rekla, in iznova je začela jokati. Toda ni se dolgo obotavljala. Zavila se je v ruto in krepila na stransko pot, da je pastirji ne bi videli.
Čim dalje je bila, tem bolj je hitela In kmalu je'začela tako, teči, da so se začeli drobni kamni'valiti in jo strašiti s svojim ropotom. Čeprav je vedela, -da so bili samo kamni, se ji je vendar zdelo, kakor bi bil hekdo v njeni bližini. Obstala' je in začela' prisluškovati. Ne, 'nič' ni bilo, in spet se je spustila dalje, še hitreje kakoi- prej. Iznena-da pa je pri preskakovanju prišla na velik kamen, ki(je samo z enim koncem tičal v
Žemlji, p&'se'je z'<Wj'izluščil'iz nje in se zvali poleg nje v dolino. Strašno je ropotal. V grmovju (šo prasketale suhe veje, ki jih je drobil; prestrašila se je, še bolj pa se je zgro-fcila, ko se ji je zazdelo, da se je spodaj na poti nekaj hitro premaknilo in se dvignilo. Najprej je mislila, da je divjačina; obstala je ln zadržala dih —> toda postava ob cesti je ' bila še zmerom dvignjena. Stala je. Potem je račula klic: »Hoj!« Bila je mati. Prvo, kar |e Synnove storila, je bilo to, da je skočila V stran in se skrila. Nekaj časa je sedela ob fctezi. Čakala je, da bi videla, ali je mati ni Spoznala. Pa je ni. Počakala je še nekaj ča-*a, da bo mati dovolj daleč. In ko je potem nadaljevala pot, je šla čisto počasi, pa se je vendar kmalu približala Jelkovi rebri.
Spet je začutila, kako ji nekaj stiska srce, ko je zagledala Thorbjornov dom pred sabo, ln čim bolj se mu je bližala, tem večja je bila njena tesnoba. Vse je bilo tiho. Nekaj orodja je bilo prislonjenega ob zid; drva so bila zlo-
žena ob steni in v tnali je trdno tičala sekira, Stopala je proti vratom, tam pa je spet obstala, se ozrla in prisluhnila. Niti glasu ni čula. Ko je premišljala, ali naj odpre vrata in gre na podstfeSje k Ingridi, se ji je zazdelo, da je morala biti pač prav takšna noč takrat, ko je prišel Thorbjorn tja na -Osoje in zasadil cvetje na njenem vrtu. Hitro si je sezula čevlje in se splazila po stopnicah kvišku.- ; . i ■ :	, 7
Ingrid se je'fedo prestrašila, ko se je zbudila in je videla, da jo je Synnove predramila.	- «
»Kaj je z njim?« je šepnila Synnove. Zdaj je bilo Ingridi vse jasno. Hotela še je najprej obleči, da ji ne bi bilo treba takoj odgovoriti,- ' Toda Synnove je kar sedla na rob ;postelje, prqsila Ingrido, naj ne vstaja in ponovila'svoje vprašaiije. 0 ' " -f>- r- '""
»Zdaj mu je bolje,« je šepnila Ingrid. ; »Kmalu pridem spet k tebi na planino.«
»Ljuba Ingrid, ničesar mi n? prikrivaj, Nič j tako hudega mi ne moreš reči, da si ne bi bila jše -hujše mislila.'«	•*.....J
»Ingrid je še zmerom skušala zavlačevati odgovor, toda Synnovin strah ji je branil in tako se je morala odločiti, da hO govorila. Tihi odgovori so se vrstili za tihimi vprašanji in zaradi moreče nočne tišine so vse besede še resneje zvenele, kakor pa so bile v resnici resne. Tako so nastali iz pogovora tisti resni trenutki, ko se človek upa povedati v oči tudi najstrašnejšo resnico. Nekaj pa je ta pogovor odkril; da je bila Thorbjornova krivda le majhna. Synnovi se ni bilo treba nič kesati, da jo je srce tako bolelo zaradi Thorbjorna. Obe sta brez prestanka tiho jokali — in Synn6vine solze so bile bolj pe-
koče kakor Ingridine. Kar vase je lezla uboga Synn6ve ob robu postelje.
Ingrid jo je poskusila razvedriti s tem, da ji je zbujala spomine, koliko lepega so vsi trije skupaj prebili; toda zgodilo se je tako, kakor se pogosto zgodi v trenutkih spominov na nepozabne, lepe dre: spomini so se izlili v solze. >1
»Ali je kaj vprašal po meni?« je'rekla Syn-nfive.	■> ' ;
»Saj skoraj nič govoril ni.«
Ingrid se je zdaj spomnila tistega listka in začel'ji .je težiti sroe. ' >i o«, o»ba ati
»Ali ne more govoriti?«
»Ne vem, kako je s tem... morda pa zato toliko bolj misli.«
»Ali bere?«
»Mati mu je začela brati in idaj mu bere vsak dan.«	f o
»Kaj pa reče?« 1 :
»■Vidiš, saj to je, — skoraj nič ne reče. Samo leži in gleda predse.«
»Ali leži v prepleskani čumnati?«
»Da.«	' t;
(»Z obrazom proti oknu?«
' »Da.«"' •' ""
Obe sta nekaj časa molčali. Potem Je rekla Ingrid:
»Mala, kresna vetrnica, ki si mu jo nekoS dala, visi tam in se vrti.«
»Da, zdaj mi je vseeno,« je iznenada takra* rekla Synn6ve s poudarkom na vsaki besedi. »Nihče na svetu me zdaj ne bo mogel več pripraviti do tega, da bi ga pustila, pa naj se zgodi, kar se hoče!«
Ingrid je prišla v zadrego.
DOMOVINA št. 22. nrariiiiiiiiiiiii iiiMiiiiiMiiiMiiiiiiiw-,w-
Domače novosti
*	Vesele binhoštne praznihe želi uredništvo v sem prijateljem in prijateljicam »Domovine" l
j .uvfcl v f-isi 's~ »iS »jI u
*	Invalidski zakon je gotov. .JCakpr poročajo iz Beograda, je posebpi pdbor, ki je imel pod vodstvom, upokojenega arnjijskega generala Terziča najogp izdelati načrt novega invalidskega 3akqna,,#v,ojp $elp dovršil Izročil je svoj izdelek ministrstvu za socialno poli-, tiko., O načrtu npvega invalidskega zakona bodo razpravljali najprej na sejah vlade, nato pa bo predložen narodnemu predstavništvu.
*	Rojaki iz Cerkna bodo imeli tudi letos na binkoštno nedeljo popoldne svoj vsakoletni sestanek na običajnem kraju. Na to se opozarjajo posebno oni, ki bi morda zaradi pomanjkljivih naslovov ne dobili posebnih vabil. Pridite vsi!
*	Pismo iz Kamendina. Pišejo nam: Delamo kot sezonski' delavci v Bdčki na "ekono^ njiji' Kamendinu. Zadovoljni' sm6, da imamo zaslužek 'ha. domači Jugosl6veh^ln pfcriiljiv ifi da nam ni4reba v Nfemčijo in Francijo! kakor je mPralo to' storiti mnogo naših ožjih rojakov. Tukaj nas je 120 delavcev in delavk iz našega milega Prekmurja okbli 'Gornjih Petrovcev in Gornje Lbndavje. Delo ni težko. Vsako jutro, ko vzha'j'a žlato solnce, gremo z vedrim čelom Ob prepevanju lepih prekmurskih pesmi na delo,' a zvečer Se spet med prepevanjem Vračamo. Med nami je tudi več naročnikov »Domovine«, ki nam prinaša vesti rz našega lepega 'Prekmurja in vse Slovenije. Po narodnosti smo vsi Prek-murci tu enaki, a po veri. se ločimo v evan-geličane in rimske katolike. Kljub temu pa držimo skupaj. Hrano imamo dosti dobro Pozdravljamo vse bralce. »Domovine«, sorodnike in prijatelje in vse prekmurske fante in dekleta ter jim želimo vesele binkoštne praznike. Baltek' Aleksander, Horvat Janez, Lovenjak Vendel in Jožef (Ne rad no ve i), Holc-man Franc, Lajoš in Treza, Smodiš Karel in Gizela, Gomboc Ludvik, Časar Karel (Ženav-Ije), Kiselak Bela, Kular Josip, Zrim Jožef. Grah Jožefa, Kovač Ana (Gornji Slavečil, Bunderla Fana in Marija, Zrim FranC, Kufar Erno (Kuzma). Lucu LafPš. Franc in Karel
Filipu je močno tolklo srce. Čutil je skoro nepremagljivo željo, da bi svojega tovariša, popade! za široke rame inizsiill govor iz njegovih nabuhlih ust. Filip je moral spet pomisliti na Pelletierja. Pelletier se je najbrž podobno smejal, ko je čečkal svoj pogovor s smrtjo na vrata svoje koče. Bram ni blazen. Bori se proti tistemu, kar je Pelletierja ubilo: popolno izključenje, iz. človeške družbe. Postava ga je obsodila v te muke, ker je bil umpril ljudi. r
Bramovo obličje je bilo . spet topo in negibno, ko je mignil Filipu, naj sede na sanL Bram sam je stopil na čelo tropi. Na ostre, vzklike v eskimskem jeziku /so volkovi potegnili.
Filipa je presenečala hitrost, s katero je' gospodar volčje trope ubiral pot. Z nagnjenimi glavo in ramami je delal Bram orjaške korake/ tako da ga je moglo vozilo dohajati le s stalno dirko. Nekaj minut se Filipov po-1 gled ni mogel ločiti od Brama in sivih volčjih hrbtov. Kako so hrumeli v svoj prazni, mrtvi svet — čuden pogled. Silno sočutje je zgrabilo Filipa. Kako so mogle postave pognati' človeka v bratstvo z zvermi in mu dati za dom pokrajino smrti!	^
Čez nekaj časa si je začel Filip ogledovati sani. Na njih je ležal zvitek medvedjih kož--r- Bramovih odej. Med njimi je bila koža belega medveda. Poleg kož so ležale ghjati severnega jelena, in tako blizu, njega, da bi
(Šulinci), Lang Karel (Večeslavci), Horvat Alojz (Moravci), Krpič Ludvik (Gornji Slaveči), Šušlek Štefan in Marija (Suhi vrh), Skaper Jožef (Dolič), Sinko Alojz in Marija (Čepinci), Žilavec Fana (Šulinci), Balajc Zol-tan (Čikečka vas). -	r
* Po 22 letih je vrnil iz Rusije. Te dni se je pripeljal na Jesenice 451etni Bosanec Boško Dujanič. Prišel je iz Vladivostoka v Rusiji. Od leta 1915., ko je bil poklican k vojakom, pa -doslej, ko se je vrnil v domovino, je preživel 23 trdih let daleč od svojega doma. Ujet*.je bil leta 1916. na ruskem bojišču. V Rusiji se je preživljal s čevljarstvom. .Za potni list v Jugoslavijo je zaprosil leta 1931. Prej sploh ni smel nikamor pisati, tako da ni imel z domom nobenih zvez. Potni list mu je bil izdan šele letos. Dujanič je pripovedoval, da' je v Rusiji še precej Bosancev in drugih bivših ujetnikov, ki živijo tam zelo trdo življenje.	u,'
* Že lepo število čitateijev »Domovine« si je naročilo najnovejšo in najcenejšo slovensko knjigo »Črna vojna«. Seveda, saj je med pami še mnogo bivših trpinov iz svetovne vojne, ki tako radi-.obnavljajo spomine na pno strašno dobo.. Prav posebno pa ta učinkovita knjiga opisuje znane judenburške dogodke, ko je bilo po prekem sodu ustreljenih šest naših vojakov. Oni, ki so knjigo že preči-tali, vam bodo pač vsi potrdili, da te knjige ne moreš prej odložiti, preden je ne prečitaš do kraja. Včasih pa ti zastane dih in v spominu ti trajno ostanejo mnogotere žalostne podobe iz svetovne morije. Zlasti tudi Slovenci. ki bivajo na tujem, se z naročili pridno oglašajo. D. Ravljenova »črna vojna« je prava ljudska knjiga, ki bi jo ob dvajsetletnici konca svetovne vojne moral prečitati prav vsak Slovenec. Cena je tako nizka, da jo zmore prav vsak ljubitelj lepega branja. Okusno -kartonirana stane ta knjiga, ki obsega 120 strani, samo 10 din, v platno vezana pa le 15- din. Pišite na založbo »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Prejeli boste položnico in po vplačilu takoj prejmete knjigo.
* Promet s Solčavo spet omogočen. Zadnja povodenj je1 močno poškodovala cesto, ki drži D«- Savinjski >dolini v Logarjevo dolino. Zato
ju lahko prijel, sta bila Bramov kolec in puška. Bila je staraj enocevna puška. Kre-: peLce in s puška sta kazala razločno znariie-l nja, da sta bila že pogosto rabljena. Krepelce je bilo' iz brezovega lesa. Kjer ga je Bra-i mova, 1,-oka držala, je bil les gladek in temen kakor mahagoni. Udarni konec je bil na več mestih razčefran in j,e kazal sumljive temne roadeze. Na saneh ni bilo nikakega kuhinjskega pošodja in mkakih drugih živil razen jelenjega mesa. Zadaj je bil z vrvmi iz jele-njih črev privezan velikanski povezek smolnatih trsk; iz povezka pa je gledalo tppori-šce* sfeklre.
11 U(J3 O V V Ulj llv'Jv v .'J, l J ....	- ,
Med vsemi temi rečmi sta najbolj zanimali Filipa puška in koža belega medveda. Samo malo bi se mu bilo treba skloniti, pa bi bil dosegel puško in misel, da bi skoro ne mogel zgrešiti širokega hrbta pred njim ko-rakajočega moža, ga je prešinila ko strah. Bram je bil očitno ppzabil na svoje orožje ali pa se je zanašal na pomoč svoje trope. Morda je c;elo zaupal svojemu ujetniku. To svojo zadnjo misel bi bil imel Filip silno rad potrjeno.
Prav nič ni hrepenel po tem, da bi storil Braffiu. kaj žalega. Skoro ni niti želel uiti iz ujetništva. Za Filipa je bilo skoro brez pomena^, da 'je bil zastopnik postav in kot tak pod prisego obvezan, da odda Brama živega ali mrtvega v divizijskem glavnem stanu. Od predzadnje noči ni bil Bram zanj več zloči-
je okrajni cestni odbor moral cesto popraviti. Cesta je zdaj toliko urejena, da je spet mogoč promet do Solčave, v nadaljevanju proti Logarjevi dolini pa cesto še popravljajo.
*	Kras ima zdaj dovolj moče. Deževje zadnjih dni je bilo za izsušeni Kras že zelo potrebno. Četudi žetev ne bo obilna in je trava še vedno redka, vendar je najhujše zlo odstranjeno. Ker sadje dobro obeta in so nastavki po vinogradih zadovoljivi, je vsaj nekaj upanja.
*	Nagrada za dvojčke. Goriški prefekt ja nakazal Andreju Pavlinu v Drežnici pri Kobaridu 600 lir, ker se je njegova družina pomnožila za zdrava dvojčka.
*	Pomladni velesejem v Ljubljani od 4. do 13. junija bo že 43. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 18 let razstavnotehnič-nega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje. Pohištvo bo imelo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa Jugoslavija. Iz vseh krajev prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo zelo obilna. Zastopane bodo skoro vse svetovne marke in bo razstava obsegala nad 1500 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Še pred leti smo bili navezani na uvoz tkanin. Zdaj že naše tvor-nice zadoščajo domači potrebi in je luksuz, kdor se oblači v tuje blago. Na letošnjem velesejmu bo naša tkaninska industrija pokazala, kako visoko se je že razvila. Vsakdo se bo mogel prepričati, da njeni izdelki kakovostno povsem dosezajo tuje, so pa bolj poceni in dajejo zaslužka našemu delavcu. Skoro prav vsakdo pri nas se zanima za reševanje našega cestnega vprašanja. Na letošnjem velesejmu bo Društvo za ceste s svojo razstavo »Cesto« pokazalo, kako daleč smo že v tem perečem vprašanju in kako bo z gradnjo naših cest. Zveza gospodinj v Ljubljani bo podala letos žensko domačo obrt. Ljubljanska tobačna tvornica pa ureja razstavo tobačnih izdelkov. Od tujih držav bo v zaokroženi celoti zastopana Francija z razstavo knjig, kozmetike in bižuterije. Vsalč naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesej-
nec. temveč vodja skrivnostnega pustolovskega početja, katerega razvoz)anje je pričakoval. Filip z vročično nestrpnostjo. Za Filipa so bili to občutki, ki jih ni bil doslej še nikdar doživel na razburljivem lovu na ljudi. Ce ne bi bilo vmes zlate zanke, bi bil Filip smatral svoje razmerje ,nasproti, Bramu Johnsonu .le kot vprašanje premoči, in bi bil morda videl v puški razločen prst božji, da je treba izkoristiti priložnost. Toda kakor je zdaj vse kazalo, je Filip moral, domnevati, da se je gospodar volkov z vso naglico vračal k lastnici zlate lasne zanke. • Od trenutka, ko je bil Filip videl mogočen učinek zlatih las na Brama,'je, bilo to prepričanje v.;Filipu neomajno. Samo-vprašanje, kam drži njihova pot, je bilo zanj še odprto. Ali je mogoče, da bo Bram nadaljeval pot v severni smeri do Coronat ionskega zaliva in eskimskih selišč. Filip je ugotovil, da je bil polarni (beli) medved šele pred kratkim odrt. Ge bodo nadaljevali potovanje v smeri, ki jo je ubral Bram, prispejo vzhodno, od Greata Slavea in Greata Beara nekje med Melville-Soundom in Coppermine-Ri-verjem do Arktičnega morja. To je proga, dolga dobrih pet. sto milj. Bram in njegovi volkovi lahko prehodijo to pot v desetih, morda celo v osmih dnevih. Če je ta domneva prava, če je Bramov smoter Coronation-ski zaliv, se da že verjetno razložiti uganka zlatih las. Mladenka ali pa žena je prišla na krov kakšnega lovca na kite. Ladja se je v ledu ponesrečila in posadka je pri Eskimih v gosteh. Tam živi zdaj tudi ženska z drugimi belimi ljudmi vred. Filip se je silil domnevati, da je ženska zdaj v družbi z belci, ker je hotel pregnati verjetnejšo domnevo.
ZLATA
JAM£5 OUVER CUftWOOD
M
mu samem rešiti velik del svojih poslovnih Eadev, kakor so nakup blaga, oddaja naročil in podobno. Na železnici bo imel vsakdo brezplačen povratek, če si pri odhodu na od-hodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za 2 din in ei preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 30. maja do 13. junija, povratek od 4. do 18. junija.
*	Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermeckem — Celje. Pišite takoj po cenik.
*	Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Pera Franca, kapeta-na v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 6 din.
*	Silno neurje s točo. Nad Mariborom in okolico je v nedeljo popoldne divjala huda nevihta, med katero je padala tudi debela toča, ki je zlasti prizadela Negovo in Ivanjce.
*	V Savi je utonil. Na Majdičevem jezu v Kranju se je v soboto popoldne pripetila huda nesreča. Dva Majdičeva delavca sta tam popravljala deske za primer, da bi narasla voda čez nedeljo. Delavcu Petru Remicu pa se je ena deska dvignila, da je obvisel čez jez. Njegov tovariš ga je hotel rešiti iz opas-nega položaja, pa so bile njegove moči prešibke. Tako je Remic padel v vodo pod jezom. Nesrečnež se je še dvignil in se skušal rešiti. Ko pa je stopil na kamen, mu je spodrsnilo, da je ponovno omahnil v vodo. Tovariš mu je hitro pritekel na pomoč in ga zavlekel na prod. Poklical je pomoč in so Remica odnesli k vratarjevi hišici Jugobrune. Prispel je tudi zdravnik dr. Bezič. Z umetnim dihanjem so hoteli Remica obuditi k življenju, a je bilo vse zaman.
*	Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni, pa imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Redovnica je pobegnila iz bolnišnice. V Novem Kneževcu je službovala v bolnišnici sestra Kornelija. Ko so šle druge redovnice k večerni molitvi, je ni bilo iz njene sobice.
da ženska pripada Bramu. Filip je izkušal spet in spet zatreti misel, ki je spravljala žensko v tesnejšo zvezo z Bramom, toda misel je trdovratno in tesnobno kljuvala v njegovih možganih. Kakšna strahotna usoda za žensko. Filip se je zgrozil. To ne more, ne sme biti res. A vendar se je zavedal, da je mogoče. Ženska v arktidi in — pri Bramu! Ženska z lasmi, podobnimi spredenemu zlatu, in ta orjaška, napol poživaljena, napol blazna pošast moža! Filip je krčil pesti. Najrajši bi bil skočil s sani in zgrabil Brama za vrat, da bi izsilil iz njega resnico. Bil pa je vendar toliko razsoden, da je spoznal blaznost takega dejanja.
Cez eno uro potovanja je stopil Bram na slani za Filipom. S svojim dolgim bičem je poganjal volčjo tropo, da je s hitrostjo čez deset milj na uro dirjala po zamrzli ravnini.
Pač večkrat kakor desetkrat je poizkusil Filip napeljati pogovor. Bram ni rekel niti besedice. Samo nad svojimi volkovi je vpil, pokal z bičem, mahal s svojimi dolgimi rokami po zraku in dvakrat je iz njegovih prsi prihrul grom čudnega smeha.
Več kakor dve uri so tako dirjali, ko je zdajci Bram zavpil neke besede volkovom, in so ti takoj obstali. Na nasledno povelje — bila je ploha kričavih eskimskih besed — so se vrgli sopihajoči volkovi na trebuhe v sneg. Filip je stopil s sani. Bram je šel takoj k puški, a je ni prijel, temveč je pokleknil na eno koleno in jo natančno pregledal. Potem je vstal in pogledal Filipa. Njegov drva-sti obraz je bil čisto miren. Nikakega znaka blaznosti ni bilo čutiti, ko je rekel: »Puške ee niste dotaknili, gospod. Zakaj niste streljali, ko sem bil spredaj pri volkovih?«
Na mizi je pustila listek, na katerem je bilo napisano: »Ne skrbite zame, sem na pravi poti.« Skraja so mislili, da si je končala življenje, pozneje je pa prišel nekdo povedat, da jo je videl v vlaku. Dobili so jo v hiši mizarja Kalupera v Gjalu. Ko so jo pozvali, naj se vrne, je to odločno odklonila, češ da stopa iz samostanskega reda, ker se hoče omožiti z mizarjem.
*	Dve hudi cestni nezgodi. Iz Kostanjevice nam pišejo: Pod tem naslovom v zadnji številki objavljeno poročilo ni povsem točno. Pri Dobah se je namreč zaletel avto v konja posestnika Cimermana Franca in je avto konja tako poškodoval, da bo težko okreval. Gospodar je ostal nepoškodovan. — V soboto zvečer se je pa v Št. Jerneju zgodila spet velika nesreča. Po banovinski cesti iz Škoc-jana je privozil lesni trgovec Ignac Frančič iz Brezovice, po državni cesti pa precej naglo motociklist s prikolico. Ker je pregled z ene in druge ceste pri Majzlju, kjer se ti cesti stikata, nemogoč, sta oba vozača hkratu privozila do te točke in se zaletela drug v drugega s tako silo, da je motociklist v velikem loku zletel z motorjem vred v zrak, avto g. Frančiča pa je dobil hude poškodbe na sprednjem koncu. Med tem ko so hudo poškodovanega motociklista kapetana g. Ze-lenka iz Ljubljane, ki je hodil redno vsako soboto na svoje posestvo pri Brežicah, prepeljali v banovinsko bolnišnico v Brežicah, je nepoškodovani g. Frančič nadaljeval vožnjo do svojega doma. G. Zelenko je v ponedeljek v bolnišnici poškodbam podlegel.
*	Železniška nesreča. Na progi Mislinje— Slovenjgradec se je te dni zgodila velika železniška nesreča. Pretrgal se je tovorni vlak, sestavljen iz devetih vagonov, ki so bili naloženi z lesom. Odtrgani vagoni so zdrveli naglo proti Slovenjgradcu, kjer so se pred postajo v tretjem tiru iztirili in razbili. K sreči ni bilo človeških žrtev, ker so delavci takoj poskakali iz vagonov. Škoda je velika.
*	Dva mlada utopljenca. V Muri je utonil 141etni Otmar Trummer iz Stare nove vasi pri Radgoni. Domnevajo, da je v duševni zmedenosti sam šel v vodo. — Visoko narasla Drava je nedavno raztrgala zasilni leseni most nedaleč od Ptuja. Na mostičku je bil takrat 91etni delavčev sin Alojzij Drevenšek iz Budine. Lovil je različno plavotje in drva. Nenadoma so valovi zamajali mostiček, fant je padel v Dravo in se ni mogel več rešiti.
*	Požar. Na Brezju pri Raki je pred krat-
Razumno in razločno vprašanje, ki ga je zastavil Bram po dolgem, trdovratnem molku, je presenetilo Filipa.
»Bo pač isti vzrok, ki je zadržal vas, da me niste ubili, ko sem spal,« je odvrnil Filip, nato pa hitro stegnil desnico in zgrabil Brama za roko. »Zakaj, za hudirja, nočete govoriti z menoj?« je vprašal. »Nočem vam storiti ničesar hudega. Policija misli, da ste mrtvi, in jaz prav nič ne mislim na to, da bi jo prepričal o nasprotnem. Zakaj ne bi po človeško ravnala drug z drugim? Kam potujemo? In kaj, tristo vragov...« Filip ni dokončal stavka, zakaj Bram se je v tistem trenutku vzravnal, odprl svoja velika usta in zagnal smeh. Zvenelo ni ne zasmehljivo ne veselo. Zdelo se je skoro, kakor bi se bil Bram smejal proti svoji volji.
Filip je stal na mestu, kakor izpremenjen v solnat steber. Tedaj je volčji človek stopil hitro k sanem in se vrnil s puško. Vpričo Filipa je odprl zaporek. Nabojišče je bilo prazno. Na razpolago ležeča Bramova puška je bila torej preizkušnja. To je bila vojna zvijača čisto razumnega človeka.
Ko je bil Bram spet shranil puško na sani, je začel z velikanskim nožem sekati velike kose jelenje gnjati. Očitno je bil zdaj zanj in za njegove volke čas zajtrkovanja. Vsak volk je dobil svoj delež, nato pa je sedel Bram na sani in začel tudi sam požirati odrezek sirovega mesa. Nož je bil pustil zapičen v meso, povabilo za Filipa, naj si sam postreže. Filip se je vsedel poleg Brama in odprl svoj nahrbtnik. Nato je začel razkladati svoja živila pred Brama, da bi si ta vzel, kar bi mu bilo všeč. Bram je nehal žvečiti. Nenadno je opazil Filip, da so Bramove oči z žarečo po-
kim zgorela nova niti docela izgotovljena koča Karoline Butarove. Gospodinja je bila v usodnem času na Štajerskem, njen mož pa je ležal v krški bolnišnici. Zanimivo je vsekakor, da je na istem mestu uničil ogenj zdaj že tretjo hišo.
*	Smrt ponesrečenca. Na Prapretnem pri Hrastniku je pred dnevi konj brcnil 421etne-ga posestnika Cirila Rotarja v glavo. Rotarju je zaradi silnega udarca počila lobanja in je dobil tudi hud pretres možganov. Nesrečnik je po hudem trpljenju te dni umrl.
*	Žrtvi porušenega lesnega skladišča. V Masarykovi ulici v Mariboru se je zrušilo skladišče lesne in premogovne tvrdke Miroslava Franceta in pokopalo pod seboj vodjo pisarne Ernesta Piščanca in delavca Franca Ferjančiča. Piščanca so kmalu rešili in ugotovili, da ima na več mestih zlomljeno levo nogo. Reševalci so nadaljevali reševalno delo in potegnili izpod ruševin Ferjančiča nezavestnega. Piščanca in Ferjančiča so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je Ferjančič kmalu umrl.
*	Samomor slovenske služkinje v Zagrebu.
V stanovanju zdravnika dr. Hercoga na Jela-čičevem trgu v Zagrebu je izvršila samomor služkinja Kristina Balgačeva, stara 35 let, doma iz Lendave. Zastrupila se je s plinom. Zapustila je dve pismi za starše in policijo, v katerih pravi, da si je končala življenje zaradi živčne bolezni.
*	Smrt zaradi zastrupljenja. Pred tedni si je 781etna kočarjeva žena Frančiška Ograjen-škova v Črnovi pri Št. Janžu na Vinski gori pri padcu zlomila desno nogo. Kmalu pa se je pojavilo še zastrupljenje krvi in Ograjen-škova je v celjski bolnišnici umrla.
*	Naplavljeni trupli. Pri Dolnji Bistrici pri Črensovcih je naplavila Mura 45 do 50 let starega utopljenca, katerega ime še ni znano. Pri Cmureku pa je naplavila Mura truplo 301etnega tvorniškega delavca Franca Tišler-ja iz Sladke gore, ki je bil zaposljen pri sladkogorski tvornici lepenke.
*	Samomor v duševni zmedenosti. Žena rudniškega ključavničarja Jurija Napreta iz Hrastnika Ana je skočila pri Zlati vasi pod potniški vlak in bila takoj mrtva. Rajnka je štela šele 38 let. Obupno dejanje je storila gotovo v duševni zmedenosti, ker je bila že dalje časa bolehna. Zapušča moža in štiri nepreskrbljene mladoletne otroke. Naj ji bo lahka domača gruda!
željivostjo strmele v kuhana jedila. Filip je vzel kos povojenega mesa in je pravkar nameraval ugrizniti, ko je zdajci Bram odložil svoje meso in ga naskočil renče kakor lačna zver. Preden je Filip sploh mogel pomisliti na obrambo, ga je Bram že držal za vrat. Padla sta nazaj čez sani na tla. Kakor v podzavesti je nasledni trenutek Filip že zletel po zraku in udaril trdo na zmrzlo zemljo.
Ko se je Filip omotičen spet pobral pri-čakovavši zadnji napad, ki naj mu upihne luč življenja, je Bram pokleknil poleg njegovega nahrbtnika. Mrmrajoča latovščina brez smiselne zveze je prihajala izza debelih ustnic, ko je grabil Filipovo zalogo. Lastnika te zaloge je bil navidezno čisto pozabil. Še zmerom mrmraje je vzel Bram zvitek medvedjih kož s sani, ga razvil in privlekel iz kupa oguljeno usnjato torbo. Spočetka je potegnil iz nje nekaj zavojčkov, zavitih delno v papir delno v skorjo. Pri nekaterih zavojčkih je mogel Filip spoznati vsebino in izvor. Tako je opazil polfuntski zavojček čaja, kakor ga razpečava Hudsonbayska družba kot zamenjalno blago. V to usnjato torbo je zdaj zdeval Filipova živila prav do zadnje drob-tine, na vrh je položil svoje lastne zavojčke, nato je torbo zavil v medvedje kože in zvitek spet vrgel na sani.
To delo končavši je še zmerom mrmrajoč in ne posvečajoč Filipu nikake pozornosti spet sedel na rob sani in pojedel svoj kos sirovega mesa.
»Ubogi nesrečnik!« je menil Filip sam pri sebi. Bil je še nekoliko zasopljen zaradi Bra-movega napada, toda ni mu prihajalo niti na misel, da bi se bil jezil ali pa koval maščevanje. Filip je videl na Bramovem obličju,
*	Samomor. V Dravogradu je skočila Kum-puševa Eliza pod vlak pri novem banovin-skem mostu in bila na mestu mrtva.
*	Vol je usmrtil otroka. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju se je zbesnel vol zaletel v Mletno Nežiko Piženovo, jo nasadil na roge in ji razparal trebuh. Hudo ranjeno deklico so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrla.
*	Deček je s kamnom ubil orla. Nedavno zjutraj so pasli pastirji ovce pod Velebitom. Zdajci sta priletela dva orla in sedla na bližni štor. Neki 91etni deček je pograbil kamen in zadel enega orla v glavo, da ga je ubil.
*	Otrok je brez sledu izginil. V nedeljo 15. maja je bilo na Boču polno izletnikov, ki so jim domači otroci prodajali šmarnice. Med izletniki se je sukala tudi triletna Micika Jančičeva in ponujala šmarnice. Nato je šla ali domov ali morda še nabirat šmarnice in od takrat je ni nihče več videl. Starši so javili nesrečo orožništvu, ki je uvedlo poizvedbe.
*	45 tisočakov so požrli molji hrvaškemu kmetu Turkoviču iz Varaždina, ki jih je skrival doma. Bankovci so zgrizeni na drobne koščke, da nimajo nobene vrednosti več.
*	Zaradi brezposelnosti v smrt. V Razva-nju so našli obešenega 28-letnega brezposelnega zidarja Franca Omulca. Življenje si je končal zaradi bede, ker je bil že dalje časa brez posla.
*	Požar v Slovenskih goricah. Nedavno zgodaj zjutraj je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Divjaka. Ogenj je zajel na mah vseh poslopje, da so domači s pomočjo sosedov komaj rešili živino. Na pomoč so prihiteli gasilci od Sv. Lenarta, ki so obvarovali sosedna poslopja. Požar je bil skoraj gotovo podtaknjen.
*	Požar na Barju. V nedavni noči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Andreja Snoja na Barju v Črni vasi že skoro blizu Tomišlja. Tomišeljski in barjanski gasilci so požar udušili in obvarovali posestni-kovo hišo. Škoda je poravnana z zavarovalnino. Ljubljanska policija zdaj poizveduje, kako je požar nastal.
*	Požar pri Mirni. Nedavno noč je začelo goreti v vasici Sv. Heleni pri Mirni. Ogenj je Uničil hišo, kaščo, hlev in kozolec posestnika Antona Kordana. Razen živine domači niso mogli rešiti ničesar. Gasilci iz Mirne, Št. Ru-perta in Mokronoga so imeli hudo delo, ker blizu ni vode, in so morali črpati vodo iz en
ko je nesrečnik lakomno grabil živež, poželjivo togoto od lakote umirajočega bitja. Vendar pa Bram ni zaužil niti drobtine od plena, temveč je vse lepo shranil. Filip je čutil, da je bila Bramu posest živil več vredna kakor njegovo življenje.
Filip si je odrezal kos mesa in se je nalašč postavil pred Brama, ko ga je jedel, pri čemer se je delal, kakor bi mu bila ta neku-hana jed prav všeč. Šele zdaj se je Bram spet spomnil Filipa. Pogledal ga je naglo in ostro.
Bram ni čakal, da bi bil Filip pojedel svoj kos. Ko je bil sam pogoltal svoj zajtrk, je spet vstal in kmalu so bili volkovi spet pripravljeni za pot. Filip je' sedel na svoj stari sedež. Bram je stal za njim.
Filip je čutil, da vse življenje ne bo pozabil te vožnje. Kratke proge se je peljal Bram na saneh, a večji del poti je dirjal poleg svoje trope ali pa pred njo. Ura je potekla za uro brez počitka. Filipu se je zdelo, da takih naporov ne bosta mogla dolgo prenašati ne človek ne žival. Bram je nepretrgoma priganjal živali po neskončni ravani, in če so upehani volkovi za trenutek popustili v diru, je zažvižgal Bramov bič na njihove sive hrbte in iz Bramovih ust se je vsula ploha divjih kletvic.
Pozno popoldne je Filip ugotovil s svojim kompasom, da se niso več držali severne smeri, temveč da so hiteli proti zapadu. Filip je bil prepričan, da je gnala Brama neka nenavadna vzbuda. Priseči bi bil mogel na to, da se je Brama lotila ta vznemirjenost tedaj, ko je bil zagledal živila v nahrbtniku. Filip je zdaj zdaj slišal čudežnega orjaka mrmrati
kilometer oddaljene Mirne. Vzrok požara še ni znan.
*	Gospodarsko poslopje je zgorelo. V Do-
br a vi j ah pri Sv. Križu na Vipavskem je ogenj upepelil gospodarsko poslopje posestnika Andreja Vrčona. Domačinom in gasilcem se je zahvaliti, da ni ogenj uničil tudi hiše.
*	Otrok je pil ocetno kislino. 51etni sinko Izlakarjevih v Gradiških Lazih Milan, je našel v kuhinji steklenico s tekočino. Nagnil jo je in krepko potegnil, pa že kriknil od bolečin in se začel zvijati. Otrok je pil ocetno kislino. Poklicali , so zdravnika, ki je otroku izpral želodec. Vendar je preobilni požirek kisline že storil svoje in je otrok izdihnil.
*	Za uboj 10 let robije. V Šmarju pri Sevnici je skromna domačija, kjer sta stanovala polbrata 18 letni Goričan in 32 letni Primožič. Doma so sklenili izboljšati hrano za veli-likonočne praznike, za katero bi moral vsakdo nekaj prispevati. Pokojni Primožič pa ni maral o tem ničesar slišati. Kar so domači nakupili dobrot, jih je Primožič skrivaj odnesel. Poleg tega pa je ukradel polbratu 300 din in šel k svoji ljubici v Rajhenburg. Goričan je bil zaradi tatvine silno razburjen. Ko se
! je Primožič vrnil domov, ga je z ušesom se-I kire večkrat udaril po glavi, da je Primožič obležal mrtev. Še istega večera se je Goričan javil orožnikom v Sevnici. Te dni se je zagovarjal pred petčlanskim senatom zaradi svojega zločina. Obsojen je bil na deset let robije.
*	Še o Rožetovi Privredni zadrugi. V zvezi s preiskavo v Rožetovi Privredni zadrugi v Mariboru so zdaj ugotovili, da je poslovne knjige, ki so izginile iz poslovnih prostorov, odnesla iz pisarne neznana ženska. Policija je zdaj ugotovla, da je skrivnostna neznanka knjige spravila v Zagreb. O tem je bila obveščena zagrebška policija, ki poizveduje za neznanko.
*	Za hudo telesno poškodbo leto dni robije. Hlapec Jože Brzin je bil že šestkrat kaznovan zaradi tepeža. Skupina fantov je lani šla v Moravčah kropit nekega mrliča. Med Brzi-novo skupino in skupino Antona Kisla so nastala nasprotja in je Brzin udaril z voznim ročajem Kisla po glavi. Zaradi smrtnone-varne telesne poškodbe je bil Brzin pred malim senatom v Ljubljani obsojen na eno leto robije.
*	Vlom v Kmetijsko hranilnico v Starem trgu. V noči na zadnji praznik je bil izvršen
pred sebe neke besede. S Filipom pa ni hotel govoriti.
Šele ko je objela tema sivo pokrajino, so se spet ustavili. Zdaj se je Bram nepričakovano spet izpremenil v pametnega človeka. Pokazal je povezek trsk, in tako neprisiljeno, kakor bi bila kramljala že ves dan, dejal Filipu: »Ogenj, gospod!«
Še vpreženi so volkovi polegli po snegu. Bram je stopal počasi od živali do živali in govoril z njimi. Nato se je znova vdal svojemu mračnemu molku.
»Kako daleč smo prišli, Bram?« je vprašal Filip, ko sta bila postavila posodo s snegom za čaj na ogenj.
»Petdeset milj,« je odgovoril Bram bre". oklevanja.
»A kako daleč še moramo potovati?«
Bram je zarenčal. Njegov obraz je bil top. V roki je držal veliki nož in rezal gnjat. Njegov pogled se je od noža vzdignil k Filipu. »Jaz — bom umoril moža pri Božjem jezeru. Ukradel je nož — pa rekel — da lažem. Storil bom z njim — takole!« In Bram je pretrgal kos mesa, ki ga je držal v roki, v dva dela. Strahoten smeh je sledil tem besedam, nato pa je Bram dalje odsekaval meso za volčjo tropo.
Ko se je po krmljenju vrnil k ognju, se je Bram spet ponašal tako, kakor bi bil gluh. Filip se je na vse načine trudil, da bi ga bil pripravil do pogovora. Smejal se je in žvižgal in je celo poizkušal zapeti kitico »Pesmi o severnem jelenu«, ki jo je bil moral Bram
I prej večkrat slišati. Filip je govoril tudi o puščavi in o velikih čredah severnih jelenov, ki jih je bil videl dalje proti vzhodu. Za-
vlom v uradne prostore Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu. Neznani tatovi so položaj dobro poznali, kar priča dejstvo, da so prišli do železne posojilniške blagajne skozi trojna vrata. Blagajno so vlomilci, odnosno morda samo en vlomilec, prav š> strokovno« navrtali in odnesli iz nje okoli 20.000 do 22.000 din. O vlomu so obvestili orožnike iz Loža, ki so preiskavo vzeli v roke in obvestili tudi policijo v Ljubljani, ki je poslala na kraj vloma svojega agenta, da je posnel prstne odtiske. To je drugi večji vlom, ki se je izvršil v Starem trgu v enem letu. Kakih deset mesecev je, odkar je bil podoben vlom izvršen v trgovino Šumrada Janka v Kozar-ščah, ki je ostal doslej nepojasnjen. Vse okoliščine kažejo, da so oba vloma najbrž izvršili eni in isti zlikovci.
*	Ropar storil silo deklici. Posestnica Elizabeta Pratnekarjeva in njena 131etna hčerka sta v nedavni noči preživeli smrten strah. Skozi okno sta vdrla dva roparja v spalnico in napadla speči ženski. Svojima žrtvama sta zvezala roke na hrbtu, nato pa sta z naperjenim samokresom v roki zahtevala denar. Prestrašena žena je izročila roparjema svoje zadnje prihranke v znesku 80 dinarjev. Že sta ženski mislili, da sta rešeni, ko je en
i ropar napadel 131etno deklico in ji storil silo. Tedaj se je pred hišo s piščalko javil tretji ropar, ki je bil na straži, in oba roparja sta planila skozi okno v noč.
*	Požigalka, ki se je sama prijavila. Marca je zgorelo v Pečovju pri Teharju gospodarsko poslopje posestnika Krulca. Te dni pa je prišla na orožniško postajo v Celju 29-letna delavka Eržika iz Prekmurja in prijavila, da je pred kratkim zažgala neko gospodarsko poslopje pri Teharju. Orožniki so odvedli delavko v Pečovje, kjer je pokazala na pogorišče in izjavila, da je zažgala Krulčevo gospodarsko poslopje. Nikdar prej še ni bila v Pečovju. Pravi, da je zažgala poslopje v duševni zmedenosti in da se je šele eno uro po požigu zavedla svojega dejanja. V zadnjih dneh je bilo pokradenih v celjskih cerkvah več oltarskih prtov in zaves na spovednicah. V cerkvi sv. Jožefa so zalotili storilko, ji vzeli ukradene reči in jo nato izpustili, celjski policiji pa so dali opis tatice, ki se je strinjal z Eržiko. Aretiranka je priznala omenjene cerkvene tatvine. Cerkvene prte so našli delno cele, delno razrezane med njeno prtljago, zavese s spovednic pa je bila pometala v Savinjo
stavi j al je Bramu vprašanja o vremenu, volkovih in o pokrajini dalje na severu in zapadu. Zdaj pa zdaj se je opazilo, da je Bram pozorno prisluhnil, a v odgovor je v najboljšem primeru sledilo renčanje.
Kakšno uro potem, ko sta bila po večerjala in dovolj snega stalila v pitno vodo zase in za volkove, je izkopal Bram v snegu korito za posteljo in čez poveznil velike sani za streho. Filip si je napravil ležišče kolikor mogoče udobno in zlezel v spalno vrečo. Ogenj je počasi ugasnil, in po Bramovem težkem, enakomernem dihanju je Filip spoznal, da je bil volčji človek takoj krepko zaspal. Filipa pa se spanec dolgo časa ni lotil.
Zbudil je Filipa krepek prijem za njegovo roko. Hkratu je zaslišal nad seboj Bramov glas: »Pokoncu, gospod!«
Bilo je še tako temno, da ni mogel videti Brama, a trenutek pozneje je že slišal, da so volkovi napreženi. Filip si je prižgal vžigalico in pogledal na uro. Kazala je malo čez polnoč.
Dve uri dolgo je dal voziti Bram svoje sani natančno proti zapadu. Noč je počasi gi-nila. Z vžigalico je Filip zdaj pa zdaj ugotovil čas in smer potovanja. Vožnja se je nadaljevala z enako blazno hitrostjo kakor prejšnji dan. Ob treh zjutraj so pri neizpre-menjeni smeri v Filipovo začudenje naleteli na majhen gozd. V rasti zaostali in od burje razcefrani borovci so pokrivali komaj kakšnega pol orala zemlje, vendar pa se je videlo, da so se spet bližali pokrajini, obrasli z drevjem.
*	Vlomi v zidanice se množijo. Na Svibnem pri Čatežu so odnesli Mariji Lopatičevi iz Zasapa pri Cerkljah okoli 100 litrov vina in razno orodje Posestniku Francetu Šviglju z Gore sv. Lovrenca sq odnesli iz zidanice na Artičah pri Čretežu kar 500. litrov vina, 20 litrov raznega ? žganja dn tri velike - pletepke, tako da je oškodovan za dabre tri tisočake Sreskemu veterinarskemu referentu Ipaveu iz Krškega isd>ukradli'!iz!zidan)ee na Goleku razne - jestvine in perilo.
*	Nočni napad. V goriški bolnišnici lezi 50-letni Jožef Bizaj s hudo razbitim obrazom in drugimi telesnimi poškodbami. Mož je izpovedal policijskemu uradniku, da je oisodno noč legel k. počitku. Zdajci pa se je zbudil in videl nekega neznanca, ki se je približal njegovi postelji ter ga Udaril z 1 nekim topim predmetom Potem je izgubil zavest in se ne spominja -ničesar .več- Orožništvo zdaj preiskuje ta zagonetni nočni napad	P-
*	Smrtna nesreča prj delu. V tvornici torpedov na Reki se je razpoeila bomba s stisnjenim zrakom in nevarno, poškodovala 22 let starega Mateja Babica Babic je prepeljan v reško bolnišnico kmalu umrl.
*	Vlom v trgovino Merkur v Kranju. V Kranju je nedavno noč opazila neka gospa, kako se je splazil v trgovino »Merkur« neznan moški Zadeva se ji je zdela sumljiva in je o tem obvestila orožnike, ki so brž prišli. Ob navzočnosti orožnikov je poslovodja odprl vrata v prodajalno V trenutku je bilo jasno, da se omenjena gospa ni zmotila. V trgovini so zalotili 26Mnega Marjana, ki so ga orožniki takoj, pretirali.,in odvedli v zapor Pri preiskavi so dognali, da ima ta fant na vesti že mnogp grehov;
*	Velik vlom v Cvetko v tih. V Cvetkoveih pri Osluševcih je bil izvršen velik vlom. V vasi živita dva iz Amerike se vrnivša polbrata Anton Janžekovič in Ivan Hrgula, ki imata večje posestvo. Te dni dopoldne sta šla od doma po opravkih, medtem pa so neznanci vlomili v stanovanje, vse razmetali in odnesli ameriških vrednostnih papirjev za 125.000 din, 2000 din gotovine, hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke za 13.000 din, dve moški zlati uri z verižicama, dva zlata prstana, brovning, -več kosov perila in razne druge reči.s Vloma sta osumljena dva moška, ki sta se z avtobusom odpeijala proti Mariboru. Enega osumljenca so v Mariboru že prijeli. Je-to peki 20 letni mladenič po rodu iz Zvaba.
*	Pustolovščine lažnega zdravnika. V Zgornjem Pekru v moravški župniji se je nedavno pojavil tujec, ki se je izdajal za zdravnika, češ da mu je naročeno, naj preišče posamezne vasi. Za zdraovilo je uporabljal neke- skrivnostne besede, katere je zapisal na listič in bolnik si je tak listek moral zašiti v obleko. Trdil je, da se učinek pokaže šele v osmih dnevih. Za svoje »zdravljenje« je prejemal pijačo, jedila irt denar.' Naposled se je spravil nad ščurke. Otroci so mu jih nalovili v škatlico po enega iz«vsake;: hiše. Blejal je, da bo izginila vsa golazen iz hiš, čim ponese te ščurke (čez tri; vode. Nadaljnja slepar-stva so preprečili orožniki, ki so Se začeli zanimati zanj. Čarodejec se je zbal in jo naglo popihal. Kako lahkoverni so še ljudje!
*	Vlom , v trgovino. V noči na 25. maja je bilo vlomljeno v prodajalno Zadruge državnih uslužbencev v Velenju. Zlikovci so odnesli več kosov blaga za moške obleke, nekaj klobukov, šest parbv čevljev, precejšnjo zalogo salam, hleb kruha in še razne malenkosti. O vlomu so bili obveščeni orožniki, ki zasledujejo vlomilce.
*	Berač in tat. V stanovanje viničarja 'Alojzija Mihaliča v Zg. Gaberniku je vdrl 421etni Felilcs Baš iz Šmarja pri Jelšah ter mu ukradel razno obleko, britev in nekaj orodja. Baš se navadno preživlja z beračenjem, hkratu pa je nevaren tat.
*	Obešen je bil v Sremski Mitrovici razbojnik Dušan Ostojič. Pred usmrtitvijo je prosil, naj mu izpolnijo še poslednjo željo. Hotel je namreč, da bi mu za slovo od tega sveta zaigrali njegovi tovariši nekaj njemu najljubših pesmi. Tega pa mu niso dovolili. Dali so mu samo žganja, ki ši ga je tudi želel. Smrtno kazen je izvršil krvnik Hart. Bila je to že njegova 107. žrtev.
* Dve smrtni obsodbi. Sodišče v Banja Luki je obsodilo na smrt zaradi njegovih zverinskih umorov razbojnika Gjorgja Socilja. Poleg njega je bil ta dan obsojen, na smrt tudi njegov pajdaš Mihajlo Tomič, pa 14 let robije pa-'Branko Tomič/ Številno občinstvo,' ki 'je bilo v sodni dvorani,- in zunaj) je po razglasitvi smrtne obsodbe vzklikalo v znak zadovoljstva nad tem, da se je -zdaj rešilo nevarnih zločincev: »•Živela- pravica* Živelo sodišče!« o • >t »»	>.-<■• ■
io tttuko&tti pozdravi
Svajcm, prijateljem- in znancem želsjs* vesele praznike:
ji Logatec. Slovenski" faintje vojaki: Medik Ivan (Frankovci pri Ormožu), Majerič Franc (Ro^oznica pri Ptuju), Marinič Jožef (Noršinci pri Ljutomeru).
Crnik. Slovanski faritje iz granične trupe: redovi: Jožko Balon (Bizeljsko pri Brežicah), Karlo. Gluk (Merinča— Vransko v Savinjski dolini), Martin Valengak ^Lastnič.-KozjeT).
Kneievo. Evgen .Trplan, Viktor Barbar,' Karel Barabaš. Štefan Jakič. Franfc Gašpar in Karel Knas, .vsi iz: Ma'rkovqev.
Subotica.. Slovenski''fant jč vojaki: kaplar-ja Soršak Adalbert (Sp. Polskava), Rac Avgust (Gornji Slaveči), redavi: Jud Josip (Ku-zipa),., Kolarič.. Anton (Čreš^jevci),' Strnad Ivan (Gladomes), Arzenšek Jurij (Studenice), Verboten Fortpnat (Dolič),. Urbane Ivan (JeJ-še pri Krškem), Jančar Franc (Rimske Toplice), Jančič Anton. (Lok-nH). ?n:'clarčič. Ciril (Čmuee). »,.*'

Paturages (Belgija). Rudarji: Ivan Blatnik (Motnik), Stanko Lapomik (Trbovlje), Franc Zajko in Ivan Zobec (Kostrivnica), Alojz Škorc (Sv. Katarina), Mihael Leskovar (Sv. Jernej pri Ločah).
. Eckernforde (Nemčija). Švarc Pavel, Kline Janez, Gaberšcek Tvan in Bračko Janez.
i' L . .'.)
. Lep obmejni škotski praznik
| h:- !r s i ' Selnica ob Dravi,, maja.
Na praznik vnebohoda je bilo v naši obmejni Selnici ob'Dravi Veliko narodno slavje. Sokol je praznoval 25 letnico svojega delovanja^-Sicer bi' bili morali imeti nastop že v nedeljo poprej, a nam je neurje nastop preprečilo. V nedeljo smo na pokopališču počastili spomin mrtvih članov našega Sokola. Slavnosti se je udeležil tudi naš ustanovitelj br. Zvonko Mesarič, ki je prišel k nam iz Beograda.'
Na praznik je lepo majsko vreme privabilo številne domačine in okoličane na prireditev. Vzdolž državne ceste so ljudje v večjih skupinah pričakovali sokolsko konjenico in navdušeno vzklikali Sokolom. Na križišču ceste proti Rušam v bližini Mesaričevega posestva, kjer je bil pred 25 leti prvi nastop, je domači Sokol sprejel konjenico in goste iz Maribora in Ruš. Po pozdravu se je sestavil sprevod, ki ga je vodil načelnik br. Zunko: Na čelu sprevoda je bilo 30 jezdecev s fanfaro, domačo godbo in prapori. Sprevod je šel skozi vas; v kateri so bile hiše okrašene S cvetjem in državnimi trobojnicami. Cvetje je padalo na-Sokole, s cvetjem posuta cesta je kazala pot na letno telovadišče.
Na letnem telovadišču je pozdravila množica najprej državno zastavo in skupno so vsi zapeli narodno himno. Starosta br. Gra-hor Viktor je pozdravil udeležence, otvoril letno telovadišče ter orisal delo selniškega Sokola. Posebno je naglasil, da so pred 25 letii/ Sokolionastopali v'senci bajonetov, a zdaj imamo že ljubljeno Jugoslavijo. Ljubljenemu starosti Nj. Vel. kralju Petru H. je bil poslan vdanostni pozdrav: Zbor so pozdravili župni starosta br. dr. Milan Gori-
šek, starosta Sokola Matice iz Maribora br. dr. Fornazarič in br. inž. Teržan iz Ruš, ki je naglasil, da je selniški praznik tudi praznik Rušanov, saj 'je bilo SokolstVo pred 25 leti tisto, ki je vezalo srca rodoljubnih Slovencev Ruš in Selnice. Stari selniški Sokoli, ki So' nastopali p red 25 leti, so ginjeni gledali 'lepo svečanost.	• • •
Oglasila se je pesem »Le naprej za sokol-skinT praporom« in z&čela se je telovadba. Izvajali šo praške proste vaje najprej člani, zatenš^članice, nato moški in ženski naraščaj. Vaditelji br.' Trojak Ivan, Ozim ErndstV Jam-inikar Jože in s7'Milvana'Cbkova šo bili deležni za svoj' trud in požrtvovalnost vsega priznanja. S posameznirrti točkami so nastopili člani Sokola Matice in ruškega Sokola. Domačemu občinstvu je' želo ugajala orodna telovadba. Zastajal jim je dih, kd so gledali težavne vaje na krogih, bradlji in di'ogu. Zadovoljstvo je bilo na obrazih Selničanov pri vajah- na mizi, posebno ko so bile izvajane zelo posrečene raznoterosti. Sledil je zbor ^sega članstva. Državno zastavo so med Det-jem pesmi »Hej Slovani« sneli z droga iri s tem je bil zaključen uspeli nastop.
Hvala lepa vsem, ki so prihiteli v Velikem številu'v našo obmejno Selnico. Nam domačinom ostane prireditev v neizbrisnem spominu. Ko smo se razhajali, je večerno solnce poljubljalo naše mejne planinie in zdelo se nam je, kakor bi bilo govorilo: »Ljubite svojo zemljo!«
Razgrajači so ubili pomirjevalca
Leveč pri Celju, maja.
V nedeljo zvečer so se v Majdičevi gostilni v Levcu pri Celju stepli Karel iz Levca, Avgust z Ostrožnega in Viktor iz. A.rje. vasi. Gostilničarka jih je skušala pomiriti. Ker se ji to ni posrečilo, je poklical^ na pomoč 31-letnega, v cinkarni zaposljenega delavca1 Josipa Jankoviča iz Levca, ki je bil pri nekem prijatelju v isti hiSi na obisku. Jankoyič je začel fante miriti, Avgust pa je zgrabil pum-pt> za kolo in udaril z njo Jankoviča po rami. Nato-so-planili ostaili gostje pokonci in vrgli omenjene tri sirove razgrajače iz gostilne. 1 Fantje so nedaleč od gostilne obstali in se začeli znova prepirati. Jankovič je spet stopil k njim in jih spet miril, nenadno pa se je zgrudil na tla. Eden izmed razgrajačev ga je bil zabodel z nožem nad srcem. Jankoviča so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer pa je v ponedeljek zjutraj umrl> za hudimi poškodbami.
Orožniki so Vse tri fante aretirali in jih izročili sodišču. Karel in Avgust trdita, da je Viktor zabodel Jankoviča, Žalostni dogodek ; je razburil prebivalstvo daleč-na okoli, saj v
1 teh krajih že mnogo' let ni bil izvršen uboj.
( i '	____"T '
| ..... , .
Vrsto vlomov imajo na vesti
Rogaška Slatina, maja. Pred tedni je bil poskusen vlom v hranilnico in posojilnico ^Šmarju pri Jelšah. Vlomilci so se lotili železne blagajne, a do denarja niso prišli. Kmalu za tem je bil izvršen vlom v Št. Juriju ob južni železnici, i kjer so odnesli mapjšo vsoto denarja. Svojo ( srečo je nato poizkrsila vlomilska tolpa tudi v Konjicah, a je bila pregnana. V noči na torek pa je bil spet poizkušen vlom v Šmarju j pri Jelšah, in sicer to pot v prostore davčna uprave. Vlomilci so bili tudi tu pregnani.
Takoj naslednji večer so najbrž isti vlomilci poizkusili vlomiti v nadžupnijsko poslopje pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Pri ključavnici na zadnjih vratih poslopja so na-vrtali številne luknje in ta del izbili iz vrat. Ob tem ropotu se je služkinja zbudila in poklicala nadžupnika g. Vajda, ki je ustrelil nekajkrat v zrak. Zaradi strelov so vlomilci pobegnili, a dobre pol ure za tem so poizkusih vlomiti v gostilno Ogrizka Franca, nedaleč od nadžupnišča. Pri stranskem oknu večje gostilniške sobe so izrezali dve šipi in hoteli odstraniti železno mrežo z debelim
Preganjanje hudobnih duhov
z ubijanjem čarovnikov
hlodom. Ropot izrezanih žip je zbudil domaČe, izmed katerih je eden nekajkrat ustrelil, da hi pregnal tatove. Pa tudi eden izmed vlomilcev je streljal.
Vse kaže, da so najbrž vse vlome izvršili, odnosno poizkušali isti vlomilci. Baje je med pjimi tudi neki že znan nepridiprav, ki ga ie dalje časa zasledujejo oblastva. Osumljena, da sta člana te tolpe, sta tudi dva ne-* znanca, ki sta prišla tisto popoldne pred vlo-jnom v Drofenikovo gostilno v Tržišču pri. iRogaški Slatini. Proti večeru sta bila tudi v gostilni Ogrizka Franca, kamor je bilo nato ponoči vlomljeno.
Pozneje se 'je ugotovilo, da so hoteli -vlo-jniti tudi v Društveni dom, v katerem je blagajna Hranilnice in posojilnice, ker je bila trava okrog doma vsa pohojena. Sledov za vlomilci je zdaj že toliko, da bodo morda kmalu z A zapahi.
Iz Pfetamurla
Velika škoda zaradi
Indijanski rodovi ob veletoku Amazonki imajo še danes zelo divjaške običaje. Po njihovem mnenju sta bolezen in smrt za boleznijo delo čarovnikov. Zato se ob vsaki smrti ali nevarni bolezni zberejo moški tistega rodu in se z raznimi mamili omamijo. V taki zamaknjenosti potem »spoznajo« pravega zločinca, povzročitelja smrti. Nato določijo pet mož, da opravijo obred uničenja hudobnih duhov, ki imajo sedež v čarovnikovi glavi.
Izmed petih mož izberejo spet dva, ki si po telesih narišeta črne proge, in ta naj čarovnika ubijeta. Ko čarovnik nič hudega sluteč zapusti svojo kočo, ga petorica napade iz zasede in določena dva mu odrežeta glavo. Vsa petorica gre z njo na samoten kraj, kjer ostane pet dni. V tem času ne jedo skoro nič, le tobak žvečijo ali kade in s tem odganjajo hu-dobn eduhove. Prvi dan poberejo iz glave vse kosti in dado njeno kožo četrt ure kuhat.
Drugi dan segrejejo kamenčke in droben pesek ter vse skupaj med prepevanjem vsuje-jo skozi vrat v glavo, na kateri ustnice in očesne odprtine prej zašijejo. Gez noč obesijo glavo pred svoje taborišče. Naslednje dni vrše strojenje kože z drgnjenjem z raznimi sokovi. Lase na glavi pustijo, kakršni so. Ko tako do dobra uničijo vse hudobne duhove, ki so v čarovnikovi glavi, se odpravijo sestradani in izčrpani med svojce v naselbino.
V naselbini pa se ta čas pripravljajo na slovesen sprejem. Vseh pet dni preganjajo ženske okrog najvfečje hiše, ki naj sprejme glavo v svoje varstvo, s plesanjem in vreščanjem hudobne duhove, moški love živali za slovesno pojedino in pripravljajo drugo potrebno za dostojno proslavitev čarovnikove smrti. Ko pride petorica domov, se začne divjaško razveseljevanje s pijačo, plesom in razuzdanostjo.
poplave v Prekmurju
Lendava, maja. Vse Prekmurje vzdolž levega brega Mure je zadela pretekli teden nesreča, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Od Dokležovja do Benice se je razlila umazana voda. V Dokležovju se je zrušilo pod vodnim pritiskom osem zidanih hiš. Večino hiš v vaseh ob Muri so morali izprazniti. Promet po cesti v Medmurje in proti Beltincem iz Lendave je bil nekaj dni čisto onemogočen.
V mnogih hišah niso mogli ljudje rešiti pravočasno niti živine. V koloniji Benici je voda vdrla v več svinjakov in zadušila vse Svinje. Ljudje so se rešili na podstrešja. Priti so morali iz Ptuja pionirji na pomoč 8 ponto-ni in motornim čolnom, da so reševali ljudi.
Ubogo ljudstvo se obupano vprašuje, ali se še sploh izplača obdelovati polje, ko je že vsa zadnja leta bilo njegovo' delo zastonj zaradi povodenj. Prekmurje je že tako prego-gto naseljeno, a še tisti košček kruha, ki bi se lahko pridelal, vzame skoro vsako leto voda. Vsakoletne poplave dovolj glasno kli-fcijo, da so Mura in potoki Prekmurja nujno potrebni regulacije.
muli na tujem
Iz Susfala pri Wismorju (Nemčija) nam
pišejo: Pred dnevi je delala naša rojakinja, sezonska delavka- Marija Ruhitljeva, doma iz Ščavnice, i dvema to\jarišicama na travniku. Med delom je nastala-huda neviht^. Vse,tri, delavke: so se pred nalivom zatekle pod neko drevo. Zdajci pa je prav v tisto drevo udarila strela in Ruhitlje\jo.tako poškodovala, da<je kmalu preminila. Lažje po&kodbe sta dobili' tudi njeni tovarišici, Rajnk^i, je bila mamljiva delavka ^. .priljubljena med tamošnjim. delavstvom. V. .Nemčiji je delala šele nekaj, tednov. B®di. ji lahka tiua.zeiplja!, j j ,, .. -Iz Alt Rehseja pri Neubrandenburgu (Nemčija) nam pišejo: Včasih smo večkrat brali v »Domovini«, kako hladna .je tujina. Tega nismo razumeli, dokler nismo sami izkusili. Zdaj vidimo, da je resnica. Vendar smo zadovoljni, ker smo dobili delo. Kraj je tu zelo prijeten. Lepo se zahvaljujemo g. šefu bor-»e dela v Murski Soboti, ki se je toliko trudil za nas, da smo dobili zaposlitev v Nemčiji. Pozdravljamo vse Prekmurce, zlasti Sorodnike, prijatelje in znance: Contala Jožef, Kal-man Vigali, Podnevar Janez, Pintarič Jožef, Katnik Alojz, Zelko Ludvik in Gider Alojz.
Po Sloveti!}! gre glas: »Domovina« Je za nas
V Indiji je peščeni
vihar zasipal vasi
V notranjosti Indije je razsajal nedavno peščeni* vihar, kakršnega v tamošnjih krajih ne pomnijo. Manjše hiše je vihar kar odnesel. Celo večja poslopja niso vzdržala te velikanske sile. Na letališču Delphiju sta dve letali opazili, da se bliža vihar. Hiteli sta na tla, da bi pravočasno pristali. Preden pa sta bili trdno na tleh, je že pribučal vihar, ki je obe letali prevrnil in ju začel premetavati. Oba letalca sta se ubila. Mnogokje so potrgane brzojavne žice. Železniške proge pa je vihar zasul s peskom, tako da so vlaki, ki so bili nai progi, v pesku obtičali.
Iz' posameznih vasi prihajajo strahotna poročila. Sivordeči pesek, ki ga je nosil vihar, je bil tako gost, da ljudje/niso videli niti en meter pred seboj. Neslo pa ga je s tako silo, da je nekatere hiše in cele vasi zasulo v pesku. Ponekod je peska do tri metre na debelo nakopičenega. Vsa pokrajina je zdaj podobna 'velikanski peščeni puščavi. Iz pešče-
nih gričev mole zdaj samo še ostrešja nesrečnih hiš.	_
Ljudje, ki kaj takega niso bili vajeni, so se seveda obnašali prav tako, kakor bi se ne bili smeli. Ko je namreč prihrul peščeni vihar, so se ljudje, ki so bili na prostem, metali na tla, ker so mislili, da bodo tako najlažje prestali nevarnost. Toda te nesrečnike je peščeni vihar žive pokopal, da so se zadušili.
K sreči pa vihar ni dolgo trajal. Nosil je pesek do 2000 metrov visoko od tal. Ko je vihar ponehal, se je izpod neba začel usipati peščeni dež. Takoj, ko je vihar ponehal, se je začelo reševanje. Tako je bilo mogoče še mnogo zasutih ljudi rešiti. Koliko ljudi je utonilo v peščeni povodnji, ni znano. Bolnišnice so polne poškodovancev. Skoda na živini in na polju pa je- tolika, da se še ne da .preceniti.	-.v i	a •
Anglija se zalaga'i mesom. V »Daily Telegr&phu« črtamo, da je angleška vlada pripravila vse potrebne Ukrepe za vskladiščepje 250.000'ton zmrzlega mesa, 'množino, ki zadostuje dva meseca za preskrbo Anglije vprime-ru vojne. Hladilnice bodo prihodnje dni ispre-' jele meso v s^oje shrambe, W opremljene s. takšnimi napravami, da Ostane mesd v njih Porabrio štiri leta.
IX Hol^udska je kolesarski '..mj. Kolesarstvo je,-na Holandskem.^ilno razširjeno. Med kolesarji so tudi ministri ki sama holapdska princesa se rada vo?i e kolesom Na Holand-skem se ljudje vozijo s kolesi rie samo na delo, temveč se vozijo celo zaljubljenci na sestanek. Tam vidiš pogosto mlada zaljubljenca, kako se držita za roke ali okrog pasu, ko se peljeta, ne da bi se kdo zgražal nad tem. Ce se pozneje vzameta, ju vidiš, kako se vozita nekoliko počasneje, ker,.-imata s seboj svoj naraščaj, bodisi zadaj za kolesom ali pa na posebnem sedežu nad zadnjim kolesom. . ... f
X. Na Japonskem je čedalje več mohamc-dancev. Mohamedanska vera (islam) si dobiva v Aziji čedalje več vernikov. Tudi na Japonskem se množi število mohamedancev. Tako so nedavno ob prisotnosti 300 zastopnikov iz 14 mohamedanskih držav v Tokiu na svečan način posvetili pnjp džamijo (mo-hamedansko svetišče).. Med temi 'državami so bile zastopane: Irak, Iran', tndiva, Java, Celebes, Mandžurija in Kitajska.
X Zaprti zločinec je drago prodal svoje spomine. Silvester Matuška, ki sedi v mad-
žarski kaznilnici zaradi napada na železniške zgradbe v Via Torbagyu, je v ječi napisal spomine-o svojem zločinu pod naslovom; »Strah Via Torbagya«.' Ta spis je odkupil ameriški Hearstov koncem za 50.000 pengov. Nadaljnjih 20.000 pengov si je zaslužil zločinec -s svojimi patenti. Tako je izumil poseben patent *za onemogočanje napadov, kakršnega je sam izvršil pri Via Torbagyu, in je to iznajdbo prodal neki švedski družbi zja 6.000 pengov. Denar pa 'mu ne bo mnogo koristil, ker je njegova kazen -dosmrtna in ker ga pač-zaradi njegovega bolestnega nagnjenja k pobijala ju; ljudi ne bodo nikdar po-milostili. -c . r '*
X Mačke dobijo zvonce. Mestna uprava v Grenoblu je sporočila lastnikom mačk, da moi-ajo v bodoče svoje živali opremiti s pravimi zvonci. Ta svojevrstni ukrep je bil potreben, ker so mačke v zadnjih časih hudo gospodarile med pticami, tako da se je bilo bati, da v kratkem v Grenoblu ne bo več ne ptic pevk ne kokoši. Mestni očetje so si zato izmislili pameten izhod. Pričakujejo namreč, da'bo zvonjenje ptice opozarjalo na bližajočo ae.nevarnost. r • «•	»
•J x Prvi bankovci so bili iz igralnih kart. Leta 1684. ni imel guverner v takrat francoski Kanadi več zadosti kovanega, denarja, da bi mogel izplačati svoje vojaštvo. Izmislil si je, da bi plačeval, kar z igralnimi kartami. Bile so, , razrezane . r^i štiri dele. Na vsakem delu je bila označena vsota, ki naj jo ta del predstavlja, in zraven je bil guvernerjev podpis Tfiko je sila pripomogla do iznajdbe prvega bankovca.
Ženili uestnik
Za kuhinjo
Vložek za juho. Štirim žemljam oribaj skorjo, potem jih namoči v vodi. Med tem mešaj šest dek sirovega masla in ko so se žemlje namočile, jih dobro otisni in primešaj k sirovemu maslu in mešaj, da postane gladko; potem primešaj še štiri rumenjake, in sicer drugega za drugim. Ko si dobro umešala, malo osoli, daj malo sesekljanega zelenega peteršilja in nazadnje še sneg štirih beljakov. Majhno podolgovato posodo dobro pomaži s sirovim maslom ali mastjo, jo posuj z drobti-nami in stresi vanjo pripravljeno testo, ga razravnaj in peci dobre pol ure. Pečeno in hladno razreži na majhne kocke, jih stresi v skledo, nalij na kocke vrele precejene juhe in daj hitro na mizo, da se preveč ne razmo-čijo._
Vinska omaka. Razbeli žlico masti in dodaj žlico moke. Mešaj na štedilniku, da temno porjavi, nato prilij četrt litra belega vina, dobro zmešaj in malo prevri. Ce je omaka gosta, prilij še malo vode. Omaki lahko pri-daš, če imaš, malo soka od pečenke. Če pa hočeš pripraviti prav dobro vinsko omako, prideni še malo čebule, šalotke, nekoliko dušenih gobic, zelenega peteršilja, malo kuhane gnjati. Vse to mora biti drobno sesekljano. Potem naj vre še deset minut. To izvrstno omako daj h govejemu mesu in k raznim zrezkom ali pa h krompirju Na mizo jo daš v skodelici poleg druge jedi.
Pečen krompir. Mlad krompirček operi, ostrgaj, deni na vročo mast in pokritega peci približno tričetrt ure. Večkrat ga nalahko premešaj in obrni, da se povsod dobro opeče. Ko je že napol mehak, ga osoli; lahko pri-liješ tudi nekaj kapljic vode. Ko je mehak, ga še posuj z drobno sesekljanim zelenim pe-teršiljem. Tako pripravljen krompirček je posebno dober k pečenki s solato.
Goveje meso z zelenjavo. Korenček, peter-šilj, kolerabice, grah in sploh kar da letni čas, operi, ostrgaj ali olupi in potem na str-galniku zribaj. V kozo deni masti in eno drobno zrezano čebulo, na to pa zribano zelenjavo. Ko vse skupaj porumeni, deni zraven na koščke zrezanega govejega mesa; vsak košček mesa pa prej dobro povaljaj v moki. Meso duši približno četrt ure, nato pa ga zali j z vodo ali z juho ter pokrito duši dalje. Ko je meso mehko, jed osoli, popo-praj, dodaj lavorjev list, malo dišave, malo zelenega sesekljanega petršilja ter nekoliko okisaj. Meso naj še malo prevre, preden ga daš na mizo.
Korenček z grahom. Korenček operi, ostr-ži in drobno zreži, potem pa ga kuhaj pet minut v slanem kropu. Nato ga ocedi. Stresi ga nazaj v kozo in prideni za eno jajce sirovega masla. Kozo nato dobro stresi, da se ves korenček dobro zabeli, potem zalij pol litra vode ali juhe, osoli in dodaj tri kocke sladkorja. Kozo pokrij in tako kuhaj, odnosno duši korenček pol ure, potem dodaj četrt litra izluščenega graha in nekoliko zelenega peteršilja. Tako skupaj naj vreta korenček in grah še dvajset minut. Med tem zmečkaj, odnosno zmešaj v skodelici za oreh sirovega masla in žličico moke. Ko si zmešala, prilij to ob vednem mešanju h korenju in kuhaj, da postane omaka gostljata. Potem
Vsakdo jo doživi v življenju, prvo bolečino, ki ga potem zmerom grize; tisto bolečino, ki mu da spoznati, kako grd je svet in kako grd zna biti človek, o katerem je napisano, da je po svojem bistvu dober. Spomin nanjo se vrača potem vselej, kadar se zamislimo nazaj v vse, kar je bilo; tiho se prikrade v misli, zaboli nas, zbode. Kakor bi začutili nekaj grenkega v srcu in trpkega v ustih.
Navadno je ta bolečina iz dni, ki so zapustili drugače le malo sledov. Iz let, ko je življenje še tako brezskrbno, tako mirno, da
Spomnite se naročnine
Pet mesecev tega leta je že poteklo in vendar so še naročniki, ki se niso spomnili, da je treba tudi plačati naročnino, ker se noben časopis ne more tiskati brez denarnih sredstev. Te naše besede veljajo seveda le onim naročnikom »Domovine«, ki do danes še niso poravnali naročnine niti za prvo polovico leta. Takih je še dosti. Zato pozivamo vse te, da ne pozabijo še v tem mesecu plačati naročnine po položnicah, ki jih hranijo neizrabljene doma. Komur se je zgubila, naj piše na upravo lista, ki mu bo poslala takoj drugo. Naročniki, ravnajte se po geslu:
»Domovina« za naročnike, Naročniki za »Domovino«.
Uprava „Domovine"
prilij še osminko litra kisle smetane in pusti enkrat prevreti. Jed daj v skledi kot priku-ho na mizo.
Golaž iz svinjskega mesa. Pol kile nepre-mastnega svinjskega mesa razreži na majhne koščke. V kozi razbeli mast, stresi na mast tri drobno zrezane čebule in meso ter praži, da se meso lepo zapeče in porjavi. Nato posuj po mesu poldrugo žlico moke in mešaj, da tudi moka porjavi, sedaj osoli in dodaj žličico sladke paprike, žlico paradižnikove mezge in zalij z vodo. Tako naj počasi vre približno pol ure. Nato dodaj tri na kocke narezane krompirje, četrt litra oluščenega graha, pol litra kuhanega fižola in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Vse skupaj premešaj in po potrebi še malo zalij z vodo in naj vre še pol ure, da se krompir in grah zmehča. Zraven daš dušen riž, valjance in slično. Golaž lahko pripraviš med kuhanjem kosila. Zvečer pa dodaš krompir, grah, fižol in peteršilj ter kuhaš golaž še približno pol ure.
Praktični nasveti
Mravlje preženeš z naftalinom, če s česnom namažeš prostor, kamor lazijo, ali če z lizolom, ki ga primerno razredčiš z vodo, pomiješ tla, predale in drugo, koder se pojavljajo mravlje. Tudi petrolej prežene mravlje. Včasih to pomaga, zlasti če se vztrajno in večkrat poslužuješ teh sredstev, včasih pa so mravlje vztrajnejše in ti ne pomaga drugo, kakor da sladke reči odstraniš na kak drug bolj zavarovan prostor.
Razne listnate rastline, ki so zelene vso zimo, kakor palme, aspidistre, aceleje in druge, se zelo okrepijo in razvijejo, ako jih postavimo preko poletja na prosto. Vendar jih moramo postaviti na bolj senčnat prostor, ker bi jim prehudo solnce samo škodovalo. Na zunanji zrak pa jih moramo le polagoma privaditi, in sicer tako, da v sobah najprej odpiramo okna. Sele potem jih smemo pustiti na prostem. Vse te rastline pa posadimo, odnosno z lonci vred zagrebemo do roba v zemljo in jih tako pustimo do jeseni. Dobro je, da jim, ko jih postavimo na prosto, izmenjamo vso zemljo ali pa le delno.
Kadar pereš obleko iz pralne svile, deni v zadnjo vodo, ko obleko izpiraš, nekaj žlic belega kisa. Po kisu se oprana obleka sveti kakor nova.
nam le malo ostane od njega v spominih. Morda je z merilom odraslega človeka videti majhna, smešna, — pa vendar ni. Prva je, začetek. Grize nas do konca.
Sedel sem s prijateljem v kavarni. Govorila sva tako v tri dni, kakor se pač človek pogovarja, če mu je edin namen, da ubije čas do trenutka, ko bo moral iti kam drugam. Ko nestrpen pregledava liste in jih nejevoljen odlaga, če v njih ne odkrije ničesar zanimivega.
Sam ne vem, kako je prišlo, da sva se začela pogovarjati o prvi veliki bolečini. Do-
mislek pač, ki pade na jezik, da človek na ve, kdaj in kako, ali pa ga prinese pogovor, ki poskakuje od predmeta do predmeta in sa menja kakor vreme v aprilu.
Ko je bilo že precej pozno, je prijatelj segel v žep in pogledal na uro. Nič posebnega toda videl sem, da se mu je pri tem čudno izpremenil obraz. Kar predolgo je držal uro v rokah in se nazadnje otožno nasmejal.
»Kaj pa je?« sem ga vprašal. »Ali moraš še kam iti?«
»Ne,« je odkimal. »Samo nečesa sem se spomnil. Kaj misliš, česa?«
»Kako naj vem?«
»Prve bolečine, ki sva o njej govorila.«
»V zvezi z uro?«
»Da, z uro,« je resno odvrnil. »Ali naj ti to zgodbo povem?«
Prižgal si je cigareto.
»Mladosti se prav za prav malo spominjam. Preveč vsakdanja, brez vsakih pretresov je bila. Niti materina smrt mi skoraj ni ostala v spominu. Oziroma le medlo mi je ostala. Takrat sem bil še premlad, da bi se bil zavedal, kaj to pomeni.
Pač pa se zelo dobro spominjam svoje birme.
V	drugi razred sem menda takrat hodil. Na kmetih je pa z birmo tako, da jo imajo navadno vsako peto leto. Takrat potem pošljejo tja vse, kar leze in hodi v šolo. Mene je ta čast doletela še zelo mladega, ko so imeli birmo v sosednem trgu. Tako megleno se še spominjam, kako smo se hodili v žup-nišče učit zanjo in kako srečen sem bil, ko sem zvedel, da sem vse dovolj dobro znal in da me bodo pustili k njej. Manj srečni so bili doma, ko sem jim to povedal. Botra ni lahko dobiti, zlasti če je birmanec iz siromašne hiše, kakor sem bil jaz.
Dolgo so ugibali, koga bi prosili, naposled pa je oče odločil, da pojdeva k trškemu notarju, o katerem je bilo znano, da malokdaj odreče. Praznično me je oblekel in neko jutro sva se odpravila v trg.
Nekam tesno mi je bilo, ko sem ob očetovi strani plašno stopal proti prvim hišam. Oče, ki je na poti le malokdaj govoril, se je nekam zamislil in hodil tako hitro, da me je kar vlekel za sabo. Pri tem pa me je še tako trdno držal za roko, da me je zapestje bolelo.
Notar je imel lepo vilo ob vhodu v trg. Na eni strani je bila pisarna, na drugi pa stanovanje. Ker je bila ura že čez osmo, je bil v uradu. Več ljudi je čakalo v veži, iz pisarne pa se je čulo zadirčno govorjenje.
Z očetom sva sedla med druge. On se je začel pogovarjati z nekim sosedom, ki je moral priti k notarju zaradi dediščine, jaz pa sem gledal po mračnih stenah, kjer so visele stare slike gradov, potem pa nekaj čudnih, meglenih pokrajin. Nato je čez dolgo stopila iz pisarne stara kmetica s fantom, ki je bil najbrž njen sin, in skozi vrata se je začul klic: »Naslednji!«
Ta klic je bil tako rezek, da me je zazeblo. Notarja nisem poznal in ga sploh še nikoli * prej nisem videl, z očetom pa sta bila znanca, ker je bil oče pogosto cenilec pri zapuščinah.
V	veži je bil neznosen zrak. Nekateri so kadili, — tudi moj oče si je bil prižgal cigaro, — vsa okna so bila zaprta, vežna vrata pa so se le časih za trenutek odprla in zaprla, če je prišel kak nov obiskovalec ali pa je kdo že opravil svoje in šel. Začel sem pokašljevati in oče me je hotel poslati ven, ko je prišel iz pisarne poslednji obiskovalec, ki je bil pred nama. In za njim spet klic: »Naslednji!«
Oče je vstal, jaz pa za njim. Pisarna je bila vsa svetla in prvi trenutek me je kar nekako oslepilo, ko sem se zmotal za očetom. Potem pa sem zagledal ob oknu mizo in za njo starega gospoda z brado in naočniki, ki naju je meril s pogledi.
»Kaj pa je vas privedlo?« je dejal notar očetu. »Saj ni bila razpisana nobena cenitev.«
»Zaradi fanta sem prišel.«
»Pa vendar še ne mislite nanj prepisati? No, sedita, saj je prostora dovolj.«
Naočniki so se mu blesketali. Na drugem koncu je sedela neka gospodična za pisalnim strojem. Nerodno sem zlezel na visoki
Prva bolečina
ptol. Zdelo se mi je, da bom zdaj, zdaj padel t njega. Ko sem videl, da me ona z nekakšnim dobrohotnim pogledom opazuje, sem postal še bolj zmeden.
»No, kaj pa bo?« je že nestrpno ponovil notar.
»Drugo nedeljo bo v trgu birma,« je začel oče prav počasi.
»Aha, pa potrebujete botra,« mu je takoj segel notar v besedo. »Za tegale?« je pokazal na mene. »Fant, kako pa ti je ime?«-
»Tone,« sem zjecljal.
»Pa ne bo nič. Si še premlad za birmo. Kaj pa misliš? Mene so šele v petnajstem letu. Ne, ne, nič ne bo.«
Kar obup se me je lotil. Kaj bo pa zdaj. Na to niti računal nisem, da zaradi botra pe bi mogel iti k birmi. Smejali se mi bodo. Notar pa me je tako resno gledal iznad naočnikov, ki si jih je bil potisnil na konec nosa. In spodnjo ustnico je podvil, da je bil njegov obraz še bolj trd.
K sreči se je takrat oče obrnil k meni.
»No, pa prosi, morda se bo gospod notar le premislil. Saj ni več tako mlad moj fant, gospod notar. In v razredu je prvi. Devet let bo že.«
Obupano sem pogledal. Saj se ne bo dal preprositi. Potem pa so se mi kar usta odprla od presenečenja, ko je notar iznenada rekel:	»
»No, naj pa bo. Pa pazi, da ne boš birme saspal!«
Še zahvaliti bi se bil pozabil, če me ne bi bil oče dregnil pod rebra.
Tako sem torej imel botra in zdaj sem samo še čakal na birmansko nedeljo.
Počasi je prišla, prišla je pa le. Ne bom ti pravil, kako sem se tisto jutro zbudil že
(svitom, kako so me doma napravljali in oliko svaril sem moral preslišati, koliko prošenj, naj se obnašam tako, kakor se spodobi. Potem se je pred hišo ustavil voz. Boter se je pripeljal pome.
Moško sem sedel zraven njega, potem pa Sva se odpeljala. Vso pot sem premišljeval, kaj mi bo dal za darilo. Saj je najlepše pri birmi tisto, kar pride za njo. Pojedina in darilo. Zdaj se ga nisem več bal kakor takrat, ko sva bila z očetom v njegovi pisarni.
Obred je minil in potem je prišel srečni trenutek. Boter je segel v žep in privlekel njega bodolgasto škatlo. Ko jo je odprl sem ves blažen zagledal veliko srebrno uro p debelo verižico. Vzel jo je v roko, prav po-Casi in svečano:
»Takole, to bo pa zate za spomin na botra. Pazi, da ure ne izgubiš. Kar v žep jo deni, škatlo pa spravi!«
Z drhtečo roko sem prijel darilo. Da bom dobil tako lepo uro, se mi še sanjalo ni. Oprezno sem jo spustil v telovnikov žep, verižico pa sem pripel na rob istega žepa, da je bingljala navzdol.
Oče je dejal, da bo še pred poldnevom prišel pome. Ker je šla ura na dvanajsto, mi Je boter rekel: »Tako, zdaj moram pa.iti, ker imam še neke opravke. Poišči očeta, potem' pa pridita skupaj k meni na kosilo. Pa na uro pazi!« me je še enkrat opomnil.
Ko je šel ven in ga nisem več videl, je bilo seveda prvo, kar sem storil, to, da sem pogledal na uro. Stisnil sem se v kot za cerkvenim zidom in začel prisluškovati njenemu tikanju. Kako prijetno je bilo. Kakor najlepša muzika s kora.
Šele čez dolgo sem se spomnil, da moram poiskati očeta. Toda kje ga bom zdaj dobil? Morda v gostilni »Pod lipo«? Ko bi šel tja?
Vse polno ljudi je bilo okoli cerkve. Moško Bem stopal mimo njih. Koliko jih je, ki bi Imeli tako uro kakor jaz? Zakaj me nihče ne vpraša, koliko je ura. da bi jo izvlekel iz žepa in mu rekel: toliko in toliko?
Še izmed znancev, ki so bili prav tako pri birmi, me ni nihče vprašal, kaj sem dobil,' čeprav sem jih dosti srečal. Vsi so bili preveč zaverovani v svoja darila ali pa v dobrote na .šiantih', ki so jih vabile. •
Da, očeta moram poiskati. Proti gostilni pojdem. Gostilna je bila čisto na drugem koncu trga, poslednja hiša, že med travniki.
Desnico sem ves blažen držal nad trebu-' hom, na uri, ki mi je tikala prav pod srcem,
In počasi stopal po ulicah. Tudi tu je bilo še precej ljudi in vse v birmanskem razpoloženju. Zlasti okoli gostiln, kjer so stali okrašeni vozovi. Toda čim bolj sem se oddaljeval od cerkve, tem manj ljudi sem srečaval.
Kolikrat sem med potjo pogledal na uro, ne vem, toda dostikrat je bilo. Vselej, kadar sem zagledal v bližini koga, o katerem sem upal, da me bo vprašal, koliko je ura. Pa kakor zakleto, — nihče se ni oglasil.
Kar hudo mi je bilo.
Na koncu trga je bil še dolg drevored. Či- ■ sto prazen, kakor sem z žalostjo ugotovil. Ne, dva človeka sta le stala tam pod drevjem. Še mlada, a precej slabo oblečena. Pa vendar, — še tu bom poskusil.
Da ne bi bil!
Ko sem se jima približal, sem še bolj zavlekel korake. Od strani sem ju nekaj časa , opazoval, potem pa sem moško izvlekel uro, obstal, jo pogledal in prikimal.
»Koliko pa je?« me je vprašal eden izmed njiju.
Kakor pesem mi je bil ta glas.
»O, ena bo, čez deset minut. Da, ena.«'
»Kaj si bil pri birmi?« me je vprašal isti.
»Da.«
»Ali si uro dobil za birmo?«
»Da, za birmo.«
»Pa je lepa!«
dO, da, lepa. Draga je morala biti,« sem dejal s samodopadenjem. »Težka je.«
Odpel sem jo in jo potehtal v roki. Neznanca sta se mi tedaj približala, kakor iz radovednosti, kakšna je ta ura, ki jo tako hvalim. Potem pa je eden izmed njiju uro z verižico iznenada pograbil in zbežala sta vsak v svojo smer.
Izprva sem od presenečenja obstal kakor okamenel. Moja ura! Potem sem planil za roparjem, ki je z dolgimi koraki hitel proti gozdu. Zaman. Upehan sem obstal pred gozdom, ki ga je vzel kakor noč.
Obupan sem bil. Kaj naj storim? Jokal! sem, ko sem se počasi vračal proti kraju zločina. Sedel sem na klop in začel tuliti.
Takega me je dobil oče. Bil je res v gostilni, kamor sem ga mislil iti iskat. V pretrga-nih besedah sem mu povedal, kaj se mi je primerilo, šla sva k orožnikom in potem k botru. Samo z glavo je zmajal, ko je zvedel mojo zgodbo. Nič me ni ošteval. Toda tisto kosilo, ki sem se prej nanj veselil, se mi je zdelo tako grenko, kakor že nobeno na svetu. In potem pot domov.
Ure tudi orožniki niso mogli dobiti. Tatova sta bila dva tujca, ki sta izginila, kakor bi ju bila zemlja požrla. Tako sem ostal brez birmanske ure. Da bi me boter potolažil, mi je poslal srebrn petak. Majhno plačilo za vso žalost, sem si mslil.
Pa to le ni bilo vse. Ko sem se čez tri leta vrnil iz prve gimnazije, mi je oče povedal, da je moj boter pred štirinajstimi dnevi umrl. Pred nekaj dnevi so očeta poklicali v trg in mu povedali, da mi je rajni gospod notar zapustil svojo zlato uro.
Uro, ki si jo prejle videl. Lepa je in dragocena. Pa se mi pogosto zazdi, da bi mi bila tista srebrna, ki so mi jo na dan birme ukradli, dosti ljubša. Kajti za to zlato uro se skriva spomin na mojo prvo veliko žaldst, ki je niti zlato ne more odtehtati.
Boris Rihteršic.
Radio Ljubljana
od 5. do 12. junija.	•
Nedelja, 5. junija: 8.00: Kvartet rogov. 8.45: Napovedi, poročila. 9.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Ljubljani. 10.00: Verski govor (prior V. Učak). 10.15: Slavnostne koračnice (plošče). 10.45: Koncert (sodelovala bosta J. Gostič, tenorist zagrehške opere, in radijski orkester). 13.00: Napovedi, poron čila. 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17.00: Veselo popoldne za birmance (sodelovali bodo radijski orkester, člani radijske igralske družine in plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Slovenska ura: a) Foerster: Po je-
zeru, fantazija (prof. LipoVšek); b) O naSt narodni zavednosti (Fran Finžgar). 20.301 Koncert vojaške godbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Ples ln dobra volja (plošče).
Ponedeljek, 6. junija: 9.00: Napovedi. 9.05» Plošče. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). lO.OOr Poskočne in vesel« (plošče). 11.00: Otroška ura (Manica Romanova). 11.30: Vesel opoldanski koncert (sodelovala bosta radijski orkester in Cimerma-nov kvartet). 13.00: Napovedi, poročila. 13.201 Kar želite, to dobite (plošče po željah). 17.00» Gospodarska navodila za junij in tržne cene. 17.30: Šramel učiteljskih abiturientov (pevske vložke bo pel Drago Žagar, pri klavirju bo prof. Marjan Lipovšek). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: čaj-kovskij: Slovanska koračnici (plošče). 20.00» »Trije "ženini« (glasbeni pisani večer: zamisel in izvedba Adamičevih fantov; sodelovali bodo člani radijske igralske družine in Adamičev jazz). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester.,
Torek, 7. junija. 11.00-. Šolska ura: Moja knjige in moja knjižnica (Oskar Hudales). 12.00: Uvertire (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Devize, devizne omejitve in način plačila brez deviz (dr. Josip Mihelak). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Koncert radijskega orkestra. 21.00: Rossini: Italijanka iz Alžira, opera (prenos iz Rima). 22.00: Napovedi, poročila.
Sreda, 8. junija: 12.00: Izpod južnega sonca (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Operetni venčki (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Originalna švicarska godba (Ma-•lenškov trio). 18.40: Opazuj in poskušaj (prof. Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Šahovski kotiček. 20.00: Koncert Schwabovih in Foersterjevih pesmi (Akademski pevski kvintet). 20.45: Bach: Brandenburškl koncert št. 2 (plošče). 21.10: Klavirski koncert (Lucy Temmel-Belce). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert na dveh citrah (Kosi in Skok).
Četrtek, 9. junija: 12.00: Operni odlomki (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Znani plesni orkestri (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Zvoki iz Jugoslavije (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Iz opernega sveta (radijski orkester). 21.10: Rondo — V. ura (Brahms, — Dvofak — Rosenstock — Koporc; predavanje: Srečko Koporc; .klavirske točke: Herta Seifertova). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester in Mirko Premelč.
Petek, 10. junija: 12.00: Iz naših krajev (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Pester koncert radijskega orkestra. 18.40: Kupovanje živil na trgu (Ivanka Velikonjeva). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Izseljenske .zanimivosti (Jože Premrov). 20.00: Koncert radijskega orkestra. 20.30: Prenos jugoslo-venskega evropskega koncerta iz Beograda. 21,45: Ksilofon in saksofon (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 11. junija: 12.00: Plošče svirajo kar same, nekaj zate, nekaj zame. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošče svirajo kar same, nekaj zate, nekaj zame. 14.00: Napovedi. 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00: Zunanja politika (dr.> Alojzij Kuhar). 20.30: Joža Vom-bergar: SOS '(Jaka Smodlaka v konkurzu; vesela zvočna igra; izvajali bodo člani radijske igralske družine pod vodstvom inž. Ivana Pengova). 22.00^ Napovedi, poročila. 22.13: Za, dober konec (radijski orkester).
Listnica uredništva
Ostrožno. Novela (dopolnilni zakon) k obrtnemu zakonu še ni izšla. Obstoji še same načrt.
\ i J


V
Solnce je od dneva do dneva močnejše,
zato se zahteva vsak dan več od vaše kože.
Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! — Samo NIVEA vsebuje evcerit. NIVEA krepča kožo in dela tudi vašo kožo odpornejšo proti čedalje močnejšim solnčnim žarkom in ji da svež videz.
Za smeh in kratek čas
V SILI
A: »Slišal sem, da nameravaš vzeti ravna-'teljevo hčerko. Kaj ti ne pride na misel, saj je suha kakor bilka!«
B: »Nikar se ne čudi, utopljenec se opri-fjemlje tudi bilke...«
OSTANEK V GOTOVINI
Pod Napoleonom se je neki vojak tako hrabro boril, da mu je po boju Napoleon dejal: »Zdaj mi pa povej, kaj bi rajši imel, ali tisoč frankov ali pa odlikovanje?«
Vojak je malo pomislil, potem pa je vprašal: »Veličanstvo, koliko pa stane takšno odlikovanje?«
»Kakšnih devetdeset frankov,« je rekel Napoleon.
»Prav,« je menil vojak, »ali veste, kako bo najbolje? Da mi daste odlikovanje in devet sto deset frankov v gotovini.«
ZA JUTRI
Mati: »Zakaj pretepaš sina, saj ni ničesar Zagrešil?«
Oče: »To je že res. Toda jutri bo prinesel slabo izpričevalo, jaz pa že nocoj odpotujem.«
PRODAJA
VEČJIH KOLIČIN OKEN,
pleskanih in zasteklenih, vrat z vsem okovjem in nleskanih. izložbenih oken. traverz. narketov. Strešne in zidne opeke, raznih peči po zelo nizkih cenah.
Ogleda se na stavbi Bat'ove palače v Ljubljani, gradbeno podjetje Ing. Josip Dedek, Ljubljana, Žibertova ul. 7, I. nadstropje, telefon 22-37.
Hali oglasi
KOSE
garantirane, škropilnice za vinograde, poljsko orodje, železnino, semena in špecerijo kupite po najnižjih cenah pri Josipu Jagodiču, Celje, Gubčeva ulica 2 in Glavni trg 14.
LEŽALNE STOLE,
vrtno pohištvo, vrtne zložljive stole, naslonjače nudi najceneje »Obnova«, Maribor, Jurčičeva 6.
Pomlad!	Leto?
OSTANKI
iz mariborskih tekstilnih tovarn
pristnobarvni. brez napak, noben kos izpod
2 m in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi.
Paket serijo H in M pošiljam tudi me-Sano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto za znižano ceno din 130___
Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130__,
Z-2 160.—, Z-3 250— din zadnji dober kam-
garn, isti v modri in črni barvi din 275___
Cela podlaga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—.
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOSMOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust!
Brezplačen pouk v igranju!
MEiriEL*HER0LD \
MARIBOR st. 107
Zahtevajte brezplačen katalog.
KOLESA znamke »AXO«
v prvovrstni kvaliteti in lepi Izdelavi kupite ugodno pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA 6
Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji.
130 koles,
skoraj popolnoma novih, in več starih.
46 šivalnih strojev
Singerjevih, Pfaffovih in drugih, ki tudi vezejo, ter več
otroških vozičkov
modernih športnih in globokih po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih naprodaj pri »Prometu« v Ljubljani (nasproti križanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
XVIII. ljubljanski velesejem
43* razstavna prireditev
4«—'13. jun. 1938*
Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—
Sejmišče obsega 40.000 m2, preko 600
raztavljalcev iz 14 držav. Posebne razstave: »Cesta« — Francija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10.—12. junija: IH. državni trgovski kongres.
Vstopnica daje lastniku pravico do nagradnega žrebanja. Vrednost dobitkov preko din 75.000.—.
SAMO	Din 98.—
63719 Po ceni in dobra zapestna ara Shoek Proof, lepo bromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER, Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ur v SvicL
2500.— DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev me-sečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6.
resnega znanja
s Primorko ali Kranjico čiste preteklosti, z opremo in nekaj dote želi inteligenten železničar. Dopise na upravo »Domovine« pod »Gospodinjska«.