GIASIIO TEKSTIIME TOVARNE NOVO MESTO jair NOVOTEKS ŠTEVILKA 5 LETO XV MAJ 1987 - Rezultati gospodarjenja DO Novoteks ob prvem letošnjem periodičnem obračunu V prvem letošnjem trimesečju se gospodarske razmere v državi niso bistveno izboljšale. Po poteku obdobja za sestavo prvega periodičnega obračuna je Zvezni izvršni svet sicer pripravil teze za nadaljnjo dograditev gospodarskega sistema, v katerih napoveduje nove zakonske predpise s področja razširjene reprodukcije, denarnega bančnega in kreditnega sistema, odnosov s tujimi osebami in podjetji, vlaganj in zbiranj sredstev občanov, sistema obdavčitve, vendar ozdi še vedno poslujejo v razmerah bohotenja inflacije, krepitve administrativnega urejanja gospodarskih tokov in slabšanja možnosti za reproduktivno sposobnost gospodarstva. Cilj države je zmanjšanje skupnih zadolžitev v tujini, vendar pri zmanjšanju vseh oblik domače porabe kot pogojem za prvo ne bi smeli ogroziti reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Tako pa ob vedno hujšem poseganju države na vsa gospodarska področja postaja osnovni problem nadaljnjega razvoja gospodarstva in samoupravnih odnosov uveljavitev osebne materialne motiviranosti delavcev za razširitev materialne osnove njihovega dela. Razmere v državi pač so, kakršne so. Ne bi bilo pa prav, da bi ob ugotavljanju rezultatov v naši delovni organizacij v letošnjem letu kazali s prstom le na dejavnike, ki niso v naši domeni. Predvsem želimo osvetliti notranje slabosti, kajti le nanje bomo na kratki rok lahko vplivali in jih odpravili. Navsezadnje si le služimo kruh s svojim delom, velikost kosa pa je odvisna od tega, koliko smo s svojim delom ustvarili. Gospodarski teoretiki so zaradi sprememb obračunskega sistema za letošnje leto napovedali 30-odstotno poslabšanje finančnih rezultatov v gospodarstvu. Kljub temu so rezultati iz periodičnih obračunov Novoteksa marsikoga neprijetno presenetili. S pojmom izgube, ki smo jo ugotovili v treh temeljnih organizacijah od osmih, se v delovni organizaciji že dolgo nismo srečali. Takšno stanje zato zahteva, da rezultate gospodarjenja takoj postavimo pod lupo in izluščimo vse tiste razloge za slabše poslo- vanje, ki smojih sami povzročili. Pri tem ne gre toliko za ugotovitev, kaj smo naredili slabše, kot npr. v preteklem letu, bolj gre za to, v kolikšni meri enakega obnašanja, kot smo ga bili vajeni v preteklem letu, ne smemo več tolerirati zaradi drugačnih, bolj zaostrenih gospodarskih razmer. Temu se pač moramo prilagoditi. Površen prikaz rezultatov poslovanja kaže na neusklajenost fizičnih in finančnih kazalcev. A temu ni tako, če v analizo zajamemo tudi tiste fizične kazalce, ki jih do zdaj pač nismo bili vajeni ocenjevati. Kotštevilkaenasetupojavi-ta pojem kvalitete dela in hitrost proizvodnega procesa v vseh fazah. Pa pojdimo po vrsti: 1. Zaposlovanje V povprečju smo imeli mesečno 3.406 delavcev, od tega 37% vmetražni proizvodnji, 50% v konfekcijski proizvodnji, 4% v trgovinah in 9% v delovni skupnosti skupnih služb. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta smo število zaposlenih za 5% povečali, kar pa je za odstotek manj od gospodarskega načrta. V obdobju januar—marec 1987 smo opravili za 11% manj nadur kot lani, bolezenske izostanke pa smo povečali za 9%. 2. Količinski obseg proizvodnje in prodaje Izdelali smo 894.383 metrov tkanin in pletenin, kar je 10% več kot lansko enako obdobje in 4% nad planiranim obsegom. V konfekcijah Novo mesto, Vinica in Prnjavor smo izdelali 240.102 kosa oblačil oziroma opravili 16.335.386 minut. V kosih je obseg proizvodnje za 31% višji kot lani, po minutah pa za 21%, vendar proizvodni plan v kosih ni dosežen — indeks 91. Konfekcija Pionir Prnjavor ni dosegla proizvodnega plana v kosih in minutah, bistveno pa je izboljšala proizvodnjo v primerjavi s preteklim letom s 65- oz. 48-odstotno rastjo. Konfekcija Trebinje je z 296.868 kosi oblačil presegla lansko proizvodnjo za 10%, kar je odstotek pod planom, v minutah pa je dosegla 9-odstotno rast in za 5% presegla proizvodni plan, kar je lep uspeh. Količinski obseg prodaje tkanin in pletenin je za 6% manjši kot lani, a za 6% večji od planiranega in v metrih večji od tekoče proizvodnje. Prodali smo 918.290 metrov tkanin in pletenin, zaloge gotovih proizvodov pa smo zmanjšali za 11% v primerjavi z začetkom leta in za 12% glede na 31. 3. 1986. Prodaja konfekcijskih izdelkov ni potekala po planu. Štiri konfekcije so skupno prodale 690.896 kosov oblačil, kar je 6% pod planiranim obsegom in 8% več kot lani. Zaloge gotovih izdelkov so se zmanjšale, in sicer za 16% glede na 31. 3. 1986, merjeno s fizičnimi kazalci. 3. Ostali fizični kazalci gospodarjenja v DO Poudariti moramo predvsem kvaliteto in vezavo obratnih sredstev. S kvaliteto proizvodov ne moremo biti zadovoljni. V metražni proizvodnji znaša slaba kvaliteta preko 11%, kar je slabši kazalec kot v preteklem letu, ko je bil ta odstotek pod 9. Preveliko odstopanje v kvaliteti od normale ugotavljamo tudi v konfekcijski proizvodnji. Stroški dodelave povečujejo stroške proizvodnje, popusti zaradi slabše kakovosti pa dodatno zmanjšujejo prihodke od prodaje. Prizadevati si moramo za hitrejše obračanje vloženih sredstev v material, nedovršeno proizvodnjo, gotove proizvode. Vezava teh sredstev v primerjavi s preteklim letom ni bistveno drugačna, vendar pa ima povprečna vezava 70 dni v metražni proizvodnji in 35 dni v konfekcijah bistveno drugačno ceno, kot je to veljalo v preteklih letih. Odsev te cene (obresti) se kaže v višjih stroških poslovanja oz. zmanjševanju sredstev za razširjeno reprodukcijo. Nepotrebno prepočasno zadrževanje zalog bo imelo v naslednjih mesecih še večjo težo zaradi povišanja obrestnih mer. Te se vse bolj približujejo realno pozitivnim, čeprav so še vedno nižje od dejanskega sta- nja inflacijske stopnje, a se razkorak zmanjšuje. V 1. kvartalu so obrestne mere zaostajale za inflacijsko stopnjo v povprečju za 27 odstotnih točk, za 2. kvartal pa se ocenjuje 18 odstotnih točk zaostanka. 4. Zunanjetrgovinsko poslovanje Izvozili smo za 2.585.492 $ blaga in storitev, kar je 13-odstotna rast glede na enako obdobje 1986. S klirinškim izvozom je rast 15-odstotna, vendar 3% nižja od planiranega. Uvoz je za 59% nižji kot lani in za 60% pod planiranim, pokritost uvoza z izvozom je 2,2-kratna. 5. Ugotavljanje in razporejanje dohodka Prihodke smo v primerjavi s preteklim letom podvojili. Porabljena sredstva so rasla nekoliko počasneje, rast dohodka znaša 113%. V primerjavi s planiranimi so prihodki za 6% manj ši, odstopanje od planiranega dohodka, čistega dohodka in sredstev za sklade oz. akumulacijo je še večje. Sredstva za sklade so minimalna, akumu-lativnost in reproduktivnost sta padli, v metražni proizvodnji in konfekciji Pionir ugotavljamo nekrito porabo iz dohodka. Ukrepi za odpravo motenj oz. vzrokov izgube so nujni. Analize so pokazale, da notranje rezerve obstajajo, kar je ohrabrujoče. Te moramo v kar največji meri izkoristiti do konca 1. polletja. Ukrepi se kot zaključek analiz o poslovanju v obdobju januar—marec 1987 sami porajajo: 1. Zadržati oz. povečati moramo nivo prodaje; ocena stanja na trgu pa zagotavlja vse možnosti za doseganje planiranega obsega prodaje. 2. Hkrati z vlaganjem naporov v prodajo tako glede sor-timenta kot spoštovanja dogovorjenih rokov moramo vso skrb posvetiti gibanju variabilnih stroškov. Zmanjšali jih bomo z gospodarnejšim ravnanjem z zalogami in porabo obratnih sredstev — zagotovili bomo hitrejše obračanje zalog, še posebno v nedovršeni proizvodnji, — zaostrili bomo odgovornost organizatorjev proizvodnje, nabave in prodaje pri usklajevanju in planiranju, — zaostrili bomo odgovornost za porabljen material v odnosu na normative. 3. Več naporov bomo vložili v izterjavo plačil. Na daljši rok bomo selekcionirali kupce tudi glede na finančno disciplino pri poravnavanju obveznosti. 4. Na podlagi analiz vložka in iztržka po posameznih proizvodih bomo na daljši rok selekcionirali dohodkovno zanimive proizvode. 5. Zaostrili bomo disciplino pri izvajanju del in nalog vseh delavcev in odgovornost za neizvršene obveznosti. 6. Znižanje stroškov bomo dosegli z izboljšanjem kvalitete kot temeljnim kazalcem fizične storilnosti v proizvodnji. V ukrepih, nujnih za zagotovitev ravni akumulacije v DO, Glede na to, daje na sestankih samoupravnih organov večkrat vprašljiva sklepčnost, je predsednik delavskega sveta delegate spomnil oziroma opozoril na obveznosti, ki izhajajo iz delegatskega sistema, češ, da je vsak delegat s podpisom pristopne izjave sprejel kandidaturo za delegata delavskega sveta, zato naj bi se zasedanj tudi redno udeleževal in tako izpolnjeval svoje obveznosti. Dnevni red omenjenega zasedanja delavskega sveta je bil precej obsežen, saj je vseboval 10 točk. Pri pregledu izvrševanja sklepov je bilo omenjeno, da bo moral kadrovsko splošni sektor pripraviti ukrepe za zmanjšanje bolniške. Določeni ukrepi se v konfekciji že izvajajo, saj je v tej temeljni organizaciji največ mlade popu- se lahko in mora najti sleherni delavec. Zato poročilo zaključujemo z optimizmom, da bomo z aktiviranjem nas vseh, o konkretnih nalogah bo vsak posameznik seznanjen pravočasno, izpeljali naloge vsak na svojem področju. Navsezadnje je raven doseženih osebnih dohodkov, višja pa še toliko bolj, pogojena z dvigom fizične in finančne storilnosti v delovni organizaciji. Novo mesto, 18. 5. 1987 Milena Veselič lacije in je odstotnost z dela največja (predvsem zaradi nege). Za TO Konfekcija je ustanovljena tudi komisija za izvajanje kontrole bolniškega staleža. Že na 5. zasedanju DS je bil potrjen plan investicij za leto 1987, v katerem je ena od prednostnih naložb nabava računalnika v AOP. Za izbor najugodnejšega ponudnika za nabavo omenjenega računalnika je bila imenovana tudi komisija. Le-ta je pregledala ponudbe ter za naše potrebe in možnosti izbrala najustreznejši računalnik. Ker je investicija skupnega pomena, je delavski svet zadolžil finančno službo za pripravo predloga o združevanju sredstev financiranja. Iz 4. zasedanja DS je ostal nerealiziran sklep, s katerim sta bila direktor prodajnega sektorja in vodja prodaje za domači trg zadolžena, da posredujeta poročilo o pravočasnosti naročil in o dobavi oz. sodelovanju med TO Tkanina in TO Konfekcija. V razpravi je bila dana pripomba, da moramo biti v delovni organizaciji glede rokov bolj resni, saj situacija na trgu zahteva točnost, kajti že blago z enodnevno zamudo ni sprejeta. Pod točko 2 dnevnega reda so bili delegati delavskega sveta informirani o rezultatih poslovanja delovne organizacije za leto 1986. Podrobnega poročila vodja plansko analitske službe ni podala, saj so delavci le-tega temeljito obravnavali na zborih delavc-cev in delavskih svetih tozdov. Rezultati poslovanja so bili dokaj pičli, saj proizvodni plani niso bili doseženi v Predilnici Metlika, tkalnici, apreturi in konfekciji Prnjavor. Produktivnost je bila v primerjavi z letom 1985 nižja v Metliki, predilnici Novo mesto in apreturi. V porastu so bile tudi nadure, in sicer jih je bilo za 50% več kot je predvideval plan, kar za 20% več kot v letu 85 pa so porasli tudi bolezenski izostanki, kar pomeni izgubljenih 906.356 ur ali 12,2% celotnega fonda delovnih ur. Prodaja tkanin in pletenin je bila glede na plan za 11% manjša, na domači trg je bilo prodanih za 2%manj tkanin in pletenin, izvoz pa je bil manjši kar za 27%. Konfekcijskih izdelkov je bilo na domači trg prodanih za 6% več kot je predvideval plan, izvoženih pa je bilo za IZ DELA SAMOUPRAVNIH [ORGANOV __________________j 6. zasedanje delavskega sveta delovne organizacije Novoteks je bilo v petek, 24. aprila ter nadaljevanje zasedanja 4. maja 1987. 5% manj konfekcijskih izdelkov kot je bilo planirano. Prekoračeni so bili tudi fiksni stroški (zaradi visokih obresti, tečajnih razlik, prispevkov, itd.). V razpravo se je vključil glavni direktor in dejal, da smo v težki likvidnostni situaciji, nič ne naredimo za boljšo učinkovitost, ne poznamo več nobene odgovornosti. Za slab rezultat so krive tudi ogromne zaloge v nedovršeni proizvodnji. V delovni organizaciji je potrebno skrajno varčevanje, dvigniti je treba kvaliteto proizvodnje, izpostaviti osebno odgovornost, organizatorji proizvodnje pa morajo organizirati delo tako, da bo kvaliteta čim višja, za nedelo oz. slabo opravljeno delo pa so potrebne kar najstrožje sankcije. Delegati so po razpravi sprejeli sklep, naj komisija v sestavi glavni direktor, Franc Kovačič, Anton Štrucelj, predsednik konference sindikata in predsednik delavskega sveta DO ugotovi stopnjo odgovornosti za nedoseganje planskih obveznosti posameznih direktorjev in vodij operativnih služb, delavskemu svetu pa predlaga sankcije v smislu materialne odškodnine ali zamenjave. Hkrati so delegati DS zadolžili strokovni kolegij, da izdela ukrepe za boljše gospodarjenje v smislu zmanjševanja stroškov in hitrejšega obračanja zalog. Pod točko 3 dnevnega reda so delegati sprejeli plan skupne porabe za leto 1987 (splošni del), direktorja finančno računovodskega sektorja pooblastili za finančno izpeljavo plana skupne porabe, za finančno izpeljavo vzdrževanja počitniških domov pooblastili vodjo investicijsko vzdrževalne službe, direktorja prodajnega sektorja pa pooblastili za finančno izpeljavo tistih akcij, ki pridejo pod reprezentanco (40-obletnica Novoteksa, pogostitev upokojencev, otvoritev novih prostorov v Predilnici Metlika itd.). Delavskemu svetu je bil posredovan v obravnavo predlog za nagrajevanje delavcev, ki so pred upokojitvijo, toda glede na to, da so se v razpravi pojavila nekatera vprašanja oziroma pomisleki, je delavski svet imenoval komisijo (Milena Veselič, predsednik, Srečko La- ^ mut in direktorji tozdov), ki naj do naslednjega zasedanja delavskega sveta prvotni predlog minulega dela za nagrajevanje delavcev, ki so pred upokojitvijo, ponovno analizira in ga po potrebi dopolni. ‘S 2 or c« C o •=’ • OD)!-IV3 \\/ (št. OD + 1) J 3 V skladu s 23. členom pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih se poveča tudi enkratna nagrada avtorju koristnega predloga, in sicer iz 2.000 na 3.000 din. DARJA ZUPANČIČ (Mladi in Tito Revolucijo so izbojevali dvajsetletniki, njihovi vrstniki so nekaj let kasneje obnavljali po vojni opustošeno deželo; obračun s Stalinom so najbolj goreče podpirali mladi ljudje, neobremenjeni s predvojnimi idoli Kominterne. V vseh dramatičnih trenutkih sobilijuna-ki jugoslovanske zgodovine mladinci. Zato je mladost, osrednja ideja Josipa Broza Tita. Bil je to izraz legitimnosti neke male države, najmočnejši, najzanesljivejši subjekt še mlajše družbe, sinonim za zgodovinsko perspektivo mnogona-cionalne, samoupravne skupnosti. V trenutku njenega na- stajanja in časa njenega razvoja je bila mladost družbenobistvo in politična ideja nove družbe. Vendar sedem let po smrti Josipa Broza sedanja mlada generacija vse pogosteje dobiva etiketo antititoistične, nacionalistične, nacistične, kot daje skupaj z njim umrlo tudi zaupanje v nove generacije. Ali zato, ker današnji mladinec odstopa od idej neuvrščenosti, samoupravnega socializma in napredovanja, kakršne vsebuje Titova vizija, ali pa deluje nek drug, enako, če ne celo bolj nevaren fenomen? Ne gre zgolj za čisto retorično vprašanje, s katerim bi želeli komemorativno obeležiti obletnico prihoda Tita na vodstvo partije in obletnico njegovega rojstva oziroma dan mladosti, marveč gre za dostojanstvo zgodovine, dostojanstvo osebne biografije Josipa Broza in še mnogo bolj za obstanek žive družbene ideje. Pljuvati po mladih pomeni pljuvati po prihodnosti. In kot bo prihodnost nekoč preteklost, tako je tudi vsaka zgodovina nekoč bila prihodnost. Kakšna je torej socialistična revolucija, ki rojeva mlade fašiste, naciste, nacionaliste? In kakšna je torej socialistična usmeritev njihovih staršev, če so vzgajajoč svoje otroke vzgojili »jugend truppen«? Ali je zmagovit socializem le zgodovinska prevara? Torej, komu je in s kakšnimi motivi padlo na pamet, da Titovo idejo mladosti tako globoko razvrednoti na primeru marginalizirane generacije in njen poskus demokratične in mednarodne samodoločitve neodgovorno interpretira kot an-tititoizem? Kdo se torej v Titovem imenu vsakodnevno oprijemlje ideološke »batine« in vsak nov družbeni pojav (vse, kar se razvija, namreč povečuje število svojih pojavnih oblik) proglasi za deviantnega, škodljivega? Odkod pravica, da Josipa Broza, revolucionarja, začetnika prvega mirovnega gibanja, predsednika z vseljudsko podporo, genialnega politika in privrženca mladih spremenijo v ideološko strašilo, s katerim pretijo vsaki novi, mladi ideji? Kdo si tako brezvestno lasti in odtujuje Titovo ime in delo? Josip Broz Tito je bil sinonim suverene Jugoslavije z demokratično odločitvijo glede na svojo vlogo v narodnoosvobodilni vojni. S tem dejanjem je komunistično gibanje postalo družbeni projekt socializma, demokracije in razvoja jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki so s Titom postali del moderne zgodovine. Njegova legitimnost predstavnika ljudske volje je bila ne enkrat dokazana. Živeč s Titom so jugoslovanski narodi in narodnosti pridobili izkušnje o tem, kdo je predstavnik demokratične vlade in s čim se mora dokazati. Naloga vsakega sedanjega in bodočega voditelja je, da kot Josip Broz Tito dokaže enotnost svoje in družbene ideje in v svoji viziji družbe utelesi družbene vizije. Vendar se v Titovem imenu vse od njegove smrti do danes dogajajo vse bolj čudni procesi: obstajajo ljudje in skupine, ki se v odsotnosti resnične družbene podpore krasijo s Titovim likom kot edinim garantom svoje oblasti. Prisvajajoč si pravico, do interpretacije njegovega zgodovinskega dela in razlaganja njegovih besed ti ideologi dosegajo nasprotno od željenega: namesto da bi si pridobili legitimnost (ki je že tako nimajo), jemljejo s tem legitimnost Josipu Brozu. Večno manifestiranje in demonstriranje njihovega (izključnega) »titoizma« (in s tem tudi tujega antititoizma) bi moralo menda v očeh ljudstva, delavcev, mladine postati dovolj velik razlog za politično avtoriteto — ravno tisto, ki sijo je Josip Broz pridobival v desetletjih pri graditvi mlade družbe. Takšnim »titoistom« tudi ni do tega, da težijo k družbeni biti, »družbeni proizvodnji življenja«, njim je do vedno istega mehanizma države — ne glede na to, kakšno je ime (občina, republika, federacija), njihova politika negativnosti, ki uničuje vsako družbeno obliko — tako tudi samoupravno. Nevarnost za Titovo idejo neuvrščene, socialistične, samoupravne Jugoslavije ne prihaja z novo generacijo. Za življenje in udejanjenje Titove ideje je nevarna okamenela, fo-silizirana preteklost, ki preti, da Josipa Broza zazida v spomenik, v mitsko figuro večnega vračanja iste zgodo- vine, kot da Tito razen štafetnega sporočila prihodnosti nima kaj sporočiti. Mladina je Titova, tudi če tega ne ve. Toda če ne ve, da s svojim bojem za demokratično, samoupravno družbo blagostanja izkazuje bistvo Titove vizije, je to zato, ker jo v Titovem imenu proglašajo za antititoistično. Zato v času, ko praznujemo petdesetletnico njegovega prihoda na čelo partije in pe-tindevetdesetletnico njegovega rojstva oziroma dan mladosti, dobro razmislimo, na kakšen način (in ne samo kaj) bomo odgovorili na vprašanji: »Kdo in kaj je bil Tito? Kdo in kaj je današnja mladina?« Zvone Preskar Smiselnost proslavljanja danes Proslavljati je človeško. Pri tem ne mislim na praznovanje raznih praznikov, kar je le izgovor za našemljen počitek, trenutek brezdelja, iztirjenja po voznem redu. Ne. Proslavljanjejenekaj!In celo nekaj več. Zato pa zanj tudi potrebuješ nekaj, kar je nekaj in kar je vredno proslavljati. To ni tako kot s staro dobro latinsko »causa bibendi« (razlogom za pitje), kjer vse ali karkoli prav pride; za pravo proslavljanje je potreben pravi razlog. Nekaj, kar navdaja s pravim človeškim čustvom: spoštovanja, ponosa, pripadnosti, hvaležnosti, občudova- nja, skratka nekaj, zaradi česar si brez sramu privoščim vsaj nekaj pozornosti, zanosa, vznesenosti. Proslavljati je tudi družbeno. V človekovi naravi je, da se vname, kadar ga oplazi pravi ogenj skupnega zanosa (ne le bengalični, ob tistem se kvečjemu osmodiš), in v njegovi naravi je, da hoče pritikati svoj plamenček zanosa drugim, ki jih čuti okrog sebe ali jih upa poiskati. (Skupni ogenj ima pač to prijazno lastnost, da v njem ne veš več, ali se drugi ob tebi ogrejejo ali pa ti ob drugih, greje pa vse naenkrat). Ljudje smo kajpak različnih čudi, pa smo tudi za praznovanje (in za praznično vnemanje) različno vneti, kadarpa se nas vnema že oprime, bi nekateri viharili z njo naokrog, drugi pa bi jo zapirali vase. Menda bo držalo, da smo celo narodi različnih nravi, in če to količkaj drži, smo Slovenci zagotovo take, da se vnemamo počasi in gasimo bolj skrivaj, z zadržkom ali vsaj v zadregi. In tudi razlog je, kot rečeno, različen, pa ima različno veljavo med nami in različno moč nad nami. Nasploh in počez pa vendarle velja: proslavljati je človeško, pa tudi družbeno. ^ Iz mojega otroštva mi osta- '= jajo živi, vrtinčasti, zasopli, ne- j: skaljeno radostni spomini na ^ baklade, obletnice, proslave — kot da nas je bilo samo proslavljanje, kot da se nismo mogli, kot da se nikoli ne bomo mogli naproslavljati in izproslavljati. Bilo je pač: zakaj! in po mojem nedolžnem otroškem spominu smo proslavljali vsi v en glas in (Nadaljevanje na 6. (Nadaljevanje s 5. S 1/5 na en mah. Enkrat nas je res nekdo napodil, ko smo z rdečo barvo pisali po njegovi hiši »TUJEGA NOČEMO — SVOJEGA NE DAMO«. in še sedaj mislim, da to ni bilo lepo (od njega). Postalo je samoumevno, da so praznične priložnosti: priložnosti za kulturo, in ustalilo se je, da kulturno produkcijo uravnavamo po preslavnih datumih. Enega in drugega je bilo dovolj. Nihče, se mi zdi, ni razmišljal, da bi kdaj kaj resnega proslavljali brez deleža kulture, in nobeno proslavljanje, se mi zdi, ni ostalo brez nje. Nekako tako, kakor k »zakma-šni« obleki sodi bela srajca, brez srajce pa bi bilo nerodno. Tako je mnogim našim krajem, šolam organizacijam in društvom postalo proslavljanje pravzaprav temeljna enota za žive kulturne dogodke. Na tisočerih takih proslavljanjih, velikih in majhnih, preprostih in umetelnih, množičnih in intimnih, v običajnih in neobičajnih prostorih lahko doživiš mnogo prisrčnega, iskrenega, pristnega, z eno besedo, pomembnega. Najvačkrat v drobnih delcih, saj je večji del vsega pomembnega sestavljen iz drobcev. Če bi od kulturnega življenja katerekoli naše občine, še posebej nemestne, za nekaj let nazaj odšteli vse, kar se vrti okrog proslavljanja, se veže z njim ali mu je kar namenjeno, bi se zdrznili in brž pokrili rezultat z roko, tako malo bi ga ostalo. Toda pod kožo formule »praznovanje je enako kulturni dogodek« (skorajda v obeh smereh) so se z leti zaredile kužne tvorbe. Poimenovali so jih z neprijaznimi imeni kot okostenelost, ponavljaštvo, aktivizem preživele vrste, ne-domiselnost, izpraznjenost, neiskrenost... Za vse te neprijazne duhove smo skovali ime »pro-slavarstvo«, in v naših ušesih je to beseda, ki zveni grdo in preteče. Očitali smo politiki na vseh ravneh, da ob proslavljanjih spreminja kulturo v svoj servis, da ji naroča usluge zgolj po svoji meri in po okusu, ki gaje že povozil čas, pa vztraja pri njem iz samozaverovanosti ali iz oportunizma, da torej hoče in sprejema le modele, ki so se preutrudili, šablone, ki so se zgubile, za povrh pa jih še prav brezobzirno kvari z govori, ki so vsemu prej namenjeni kot pristnim prazničnim občutjem, in vsem drugim prej naslovljeni kot ljudem, ki jih morajo poslušati (ali vsaj čakati, kdaj bodo nehali). Tako se nam kultura v tej vlogi pokaže brez lastne misli, besede in glasu, le kot fotelj, ki si ga naroči nekdo drug, da bi lepo sedel vanj in bi ga bilo lepo videti. Nastopajoči pa se kar preradi v tako hlapčevsko vlogo vdajajo in se kar preveč udobno zadovoljujejo z navideznostjo, z levoročnim, postranim — tako tudi njim postane najpomembnejše in odločilno, ali bo prišel tovariš ta in ta. Proslavljanje, v katerem ni več človeškega ognja, srčnega utripa, vsaj kančka zanesenosti, ni več proslavljanje. A to se kaj lahko pripeti: najprej se namuzne in izmuzne mladec, potem nekako ne utegne oni v najboljših letih, nazadnje za-zdeha veteran — proslavljanja ni več, spuhtelo je. Kar ostane, je videti brezuspešno smešno, in kdor je pri tem še vztraja, je brezupno žalosten. Mogoče se bo kdo vprašal, čemu vse to pisanje. Vrašajmo se, če ni tako tudi pri nas, v naši delovni organizaciji. Zakaj je vedno manj udeležencev (tako aktivnih kot pasivnih) na proslavah ob raznih jubilejih in praznikih? Zakaj mora vratar zaklepati vrata, da ljudje ostajajo na proslavah? Verjetno veljajo tudi za naša proslavljanja zgoraj navedeni očitki. Očitno je treba nekaj spremeniti. Ce pa spremembe ža nastanejo, pa se zgodi nekaj drugega. O tem DRUŠTVO UPOKOJENCEV daje ->PRI bilan^„MŠ[0$ "Joibiged) /\ \l< I M\<>. MSI Bl( \<) IN l*0/RI\0\AI V) Dl Ml \ KORISl DRI šl\ \ I l*i )k').!l \( I \ Jjjačod&jt ^1 . TKI l>M DMK nam govori večini znan mariborski primer, ko je predsednik mestnega komiteja ZK prekinil kulturni program na sprejemu za predvojne in medvojne komuniste ob 50-letnici Titovega prihoda na čelo partije, češ da je to provokacija. Mladi v Mariboru so prišli pred komuniste s programom in besedami, ki izražajo njihovo pojmovanje preteklosti in sedanjosti. Niso hoteli biti konvencionalni, agitpropovski, z umetniškimi verzi so poveličevali revolucijo in tiste, ki so zanjo dali življenje, hkrati pa so hoteli biti tudi kritični do družbene krize, pri tem pa so bili grobo prekinjeni. Mladi so, na srečo, zares mladi in bodo, ko bo pretres minil, zagotovo še naprej na svoj mladostni način poveličevali revolucijo in kritizirali tisto, česar ne morejo sprejeti kot okoliščino te revolucije. Nekateri od njih so se pripravljali na vključitev v ZK in samo želeti si je moč, da jih ta klasična demonstracija dušeb-rižniške politike in neznanja od tega ne bo odvrnila. Neki učenec je takoj po incidentu vprašal, ali jim bodo zdaj prepovedali celo Cankarja. Zato je treba zaupati mladim, da bo hlapec Jernej v njihovih srcih še naprej čudovita literarna epopeja delavskega boja. Tega dogodka ni mogče ■ razumeti in pojasniti drugače kot da gre za klasični spopad generacij in spopad politike, ki bi jo morala premagati sodobna politika ZK, ki se zaveda, da do mladine ne more več biti paternalistična in je odbijati od sebe, temveč da mora prisluhniti glasu in željam mladih, razumeti njihovo razmišljanje in jih usmerjati v duhu našega sistema. Najmanj, kar bi lahko pričakovali od mestnega partijskega predsednika, je, da se javno opraviči mladim,kijih za politiko ZK in naš sistem ni mogoče pridobivati tako, da jim vzameš mikrofon. Ta mariborski primer je dokaz, da preobrazba ZK ni in ne bo enostavna in lahka, zlasti dokler z avtoriteto branijo staro v imenu revolucije, pri tem pa pozabljajo, da je ta revolucija tudi last mladih in daje v imenu te revolucije mladim tudi treba odstopati svoje mesto. Le na tak način je možno spremeniti način proslavljanja tudi v naši delovni organizaciji. ZVONE PRESKAR f ^ N Izobraževanje za tekstilno industrijo — usmerjeno izobraževanje v primerjavi s prejšnjim v__________________________________y Všolskem letu 1981/82jebi-la vpisana prva generacija učencev v skrajšane, srednjeali nadaljevalne programe srednjega usmerjenega izobraževanja. Cilede na to, da je prišlo v združeno delo že nekaj generacij absolventov teh programov, je moč dati že nekatere ocene glede usposobljenosti kadrov, ki prihajajo iz novega sistema izobraževanja. Pri tem pa moram poudariti, da to velja v naši delovni organizaciji le za kadre konfekcijske usmeritve, medtem ko lahko usposobljenost kadrov tekstilno-mehanske oziroma tekstilno-kemijske usmeritve ocenimo le glede na njihovo opravljanje proizvodnega dela in delovne prakse, oziroma počitniškega dela naših štipendistqy v naši delovni organiitaciji. Šele letos bomo namreč zaposlili prve štipendiste teh smeri, ki so se izobraževali v programu srednjega usmerjenega izobraževanja. Na osnovi teh delnih izkušenj lahko damo najvažnejšo pripombo, da se pričakovanja, da bodo diplomanti tekstilnih (in ne samo le-teh) šol zaradi širše oblikovanih programov in večje splošne izobrazbe po končanem pripravništvu v OZD bolj uporabni in fleksibilni, niso uresničila. Hkrati s tem pa lahko ugotovimo, da se je delež strokovnih in praktičnih znanj v srednjih programih tekstilne usmeritve zmanjšal in zaradi tega niso dovolj usposobljeni za praktično delo. Še zlasti v programih za IV. stopnjo strokovne izobrazbe je dan bistveno premajhen delež strokovno teoretičnim in strpkovno praktičnim predmetom. Zaradi tega predlagamo za strokovne predmete tak fond časa, da bo predvsem pri programih do IV. stopnje zahtevnosti dosežen napredek pri izobraževanju oziroma zagotavljanju temeljnih strokovno teoretičnih in praktičnih znanj. Brez večjega obsega in kvalitete teh znanj tudi ni možno pričakovati produktivnejšega in sploh učinkovitejšega dela teh kadrov v gospodarstvu. Poleg tega predlagamo tudi vključitev strokovnih predmetov že v predmetnik za prvi letnik usmerjenega izobraževanja. Ugotavljamo namreč, da veči- na učencev prvega letnika tekstilne usmeritve, ko pride na delovno prakso med šolskim letom oziroma na počitniško delo po končanem 1. letniku, ne pozna tekstilne proizvodnje in se v tem svojem znanju bistveno ne razlikujejo od učencev ostalih usmeritev. Glede na to predlagamo, da se jim v 1. letniku poda vsaj nekatere osnove tekstilne panoge oziroma industrije, da so vsaj v grobem seznanjeni s tem, kaj tekstil v bistvu sploh je in kakšen je osnovni tehnološki postopek. Predlagamo tudi večjo povezanost predmeta OTP s tekstilnim področjem z navezavo na posamezne tekstilne OZD. Takšne izkušnje imamo že pri šolanju ob delu. V No votek-su imamo namreč v povezavi s Srednjo tekstilno in obutveno šolo Kranj in Srednjo šolo pedagoške in tehniško-naravo-slovne usmeritve Novo mesto organizirano izobraževanje ob delu v dislocirani enoti v Novem mestu po vzgojnoizob-raževalnem programu tekstilni mehanik, smer tekstilno-me-hanski tehnik, in programu tekstilni kemik, smer tekstilno-kemijski tehnik. Trenutno potekajo predavanja za 2. letnik. V 1. letniku smo predavanja iz predmeta OTP organizirali tako, daje določeno število ur OTP podal predavatelj na šoli, del predavanj pa so imeli strokovnjaki iz naše delovne organizacije, ki so podali specifičnosti tekstilne industrije v navezavi na splošni učni načrt tega predmeta. Na takšen način poskušamo organizirati tudi predavanja v 2. letniku pri strokovnih predmetih in delno tudi pri splošnih. Takšen način je za študij ob delu sicer lažji, ker učenci izhajajo iz delovne organizacije in jo poznajo, vendar mislimo, da bi del teh izkušenj lahko uporabili tudi pri rednem šolanju. Posebej bi bil koristen takšen način pri strokovnih predmetih, kjer je pomanjkanje predavateljev za te predmete, saj bi lahko na tak način delno pripomogli k reševanju kadrovskih težav srednjih šol. V primerjavi s prejšnjim načinom izobraževanjaje pozitivna uvedba vsakoletnega opravljanja proizvodnega dela oziroma delovne praKse v delovnih organizacijah. Na takšen način je omogočena veliko večja povezanost med delovnimi organizacijami in učenci, še bolj pa to velja za štipendiste, ki se kasneje zaposlijo v delovni organizaciji, kjer so opravljali proizvodno delo in počitniško prakso. S tem je možno delno tudi premagati sedanjo preveliko »uniformiranost srednje šole«, kar pa bi se dalo rešiti tudi s pripravo več različnih in predvsem izbirnih programov v navezavi na specifičnosti posameznih delovnih organizacij. Opažamo vsaj pri nekaterih učencih tudi veliko večje zanimanje za potek posamezne proizvodne faze, za tehnološki postopek, oziroma sploh za sam potek dela. Premajhna pa je zainteresiranost učencev in tudi diplomantov srednjega usmerjenega izobraževanja za vključevanje v samoupravno življenje kolektiva. Zelo malo (vsaj večina od njih) tudi pozna ustroj našega samoupravnega sistema, svoje pravice in dolžnosti in družbenopolitično organiziranost. V razgovoru z njimi smo izvedeli, da je verjetno vzrok za to suhoparno podajanje vsebine predmeta STM v srednji šoli, preve- Nemalokrat razmišljamo o tem, kaj je pravzaprav rekreacija. Je to razvedrilo, zabava, prijetno preživljanje prostega časa ali morda čisto nekaj tretjega? Sama beseda rekreacija izvira iz latinščine (re + creare) in pomeni ponovno ustvariti, v širšem smislu obnoviti, osvežiti oziroma se z aktivnostjo okrepiti-. Američani uporabljajo izraz Outdoor Recreation (rekreacija na prostem), Angleži pa Physical Recreation (fizična rekreacija). Definicija naših športnih strokovnjakov za rekreacijo pa je naslednja: »Rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost.« Novi način življenja, za katerega je značilno vse manj telesnega dela, čedalje bolj spre- lik razkorak med teorijo in prakso, poleg tega pa na to verjetno vpliva tudi splošna apatija v družbi zaradi družbenoekonomske krize, v kateri smo. Glede na vse zgoraj navedeno in v skladu z našimi kadrovskimi potrebami lahko ugotovimo, da v združenem delu potrebujemo na eni strani programe, ki bi v krajšem času dali učencem več praktičnih znanj, to je programe II. zahtevnostne stopnje, po drugi strani pa programe, v katerih bo dano več poudarka strokov-noteoretičnim predmetom, ki bodo dali učencem več znanj s področja same tekstilne stroke pa tudi organiziranja, normiranja in planiranja proizvodnje (predvsem na nivoju vodij izmen, planerjev in podobnih del in nalog), to je programe V. zahtevnostne stopnje. Ta ugotovitev ni podana na pamet, kot bo verjetno kdo očital, vsaj za našo delovno organizacijo to ne velja. To lahko argumentiramo z obstoječimi kadrovskimi potrebami, saj največje pomanjkanje kadrov tekstilne stroke občutimo trenutno na nivoju tekstilnih tehnikov (vodij izmen) in za delo v neposredni proizvodnji, kjer potrebujemo ljudi s končano osnovno šolo in določeno stopnjo znanja in usposobljenosti s tekstilnega področja, za katero menimo, da jimjolahko dajo programi II. stopnje strokovne izobrazbe. Takšne potrebe pa predvideva tudi nov razvid del in nalog, ki je pravkar v pripravi; le-ta pa predvideva tudi večje število usposobljenosti. minja nekdanji odnos do športa. Vse več nas je, ki smo spoznali, da naše mesto ni na tribuni za gledalce, da je tudi nam potrebna sprostitev, da potrebujemo gibanje in aktivno razvedrilo. Zato se tudi vse bolj uveljavlja načelo »šport za vsakogar«. Sodelovali naj bi za res vsi, tudi tisti, ki so bili dolga leta zapostavljeni: starejši, ženske, invalidi, upokojenci. Sedanji rod vsekakor precej več ve o tistem, kar lahko človeku pomaga, da se skladno razvija in da z redno vadbo ohranja svoje zdravje in primerno telesno težo. Zato se sodobni človek vse bolj trudi, da bo tudi na večer življenja dobro telesno pripravljen in s tem tudi umsko ustvarjalen. Od tod torej vse več zanimanja za zdrav način življenja in za redno športno udejstvovanje v vseh letnih časih. (Povzeto iz Delavske enotnosti) Manj gledalcev, več aktivnih RA2MIŠLJANJE OB LABINU Komunisti i delarci in hkrati proti njim S sklepom partijske organizacije v labinskem rudniku, da morajo njeni člani prekiniti stavko in začeti delati, je bila narejena velika napaka. Zavedam se, da so obvestila o dejanskem dogajanju v rudniku nepopolna, zlasti pa o njegovem globljem ozadju (trenutnem in minulem). Bržčas zato marsikaj presojamo enostransko in pomanjkljivo. Nikakor ne zanikam hudo resnih problemov, s katerimi st tam spopadajo. Svoj prav imajo rudarji, pa tudi uprava in vsi drugi dejavniki, ki bi jim klasično rekli nasprotniki stavkajočih. Prepričan sem, da za razmere nosijo glavno odgovornost vse vodilne strukture, saj zato so vodilne. Gotovo pa tudi rudarji pri vsem niso nedolžni. Znanih je veliko primerov slabega in pičlega dela ter izrabljanja raznih možnosti za izogibanje obveznostim, med kakršne sodi tudi neodgovorno delo vodilnega osebja, ki ga delavci celo radi dopuščajo - vse dokler nekje ne poči. Pričakoval bi hitre in premišljene ukrepe, čeravno jih ni lahko najti, to je jasno. A panično in paralitično obnašanje, jalovo razlaganje krize s krizo ipd. ne vodi nikamor. Iz vsega tega se je končno porodila »čarobna« zamisel, da je treba (verjetno) z avtoriteto višjih organov na delo spraviti člane zveze komunistov, zatem bo pa že nekako šlo. Kaj so s tem dosegli? Kadar govorimo o (razrednem) boju delavstva v stari Jugoslaviji (v kapitalizmu), poveličujemo njihovo enotnost in zlivamo žolč na delodajalce, ki so poskušali zlomiti enotnost in solidarnost delavcev. Podobno zdaj počenjajo odgovorni dejavniki (zagotovo v veliki meri komunisti) tudi v tem primeru. Vseskozi vsa politična jugoslovanska sestava pridiga o potrebi po enotnosti kot enem od odločilnih zdravil sedanjih razmer. Pri tem (vsaj komunisti) mislijo zlasti na enotnost delavstva kot naprednega jedra širše družbene enotnosti. V Labinu jim je uspelo to sintagmo podreti v načelu in dejansko. Razbiti delavce, a žalibog prav s pomočjo komunistov. Zdi se sicer, da to ni šlo v veliko globino, kajti rudarji komunisti so še zmeraj in predvsem rudarji, delovni in stanovski sodrugi. Vendar zlasti nasprotniki partije ne vidijo in nočejo videti zadeve v tej luči. Za njih bodo komunisti bržkone (tako kot za vse antipartijske propagandiste) stavkokazi in izdajalci delavcev, delavskega razreda, njegove enotnosti, solidarnosti in vzajemnosti. Vsega, kar so svojčas tudi potrjevali, ne le propagirali. Kdo od odgovornih za to se danes vprašuje, kako se počuti pošten rudar komunist, ki disciplinirano izpolnjuje partijske sklepe in hkrati resno jemlje tisto, kar partija razglaša in propagira kot svoja trajna načela ? Kako naj se znajde, ko mora biti z delavci in hkrati proti njim? Nekoč sem trdil, da marksizem in samoupravljanje na naših šolah poučujejo tako, da bodo učenci, bolje rečeno ljudje, oboje zasovražili in zavračali. Zdaj sc mi vsiljuje hudo resen strah, da nepremišljeni, skrajno neodgovorni posamezniki ali organi silijo komuniste v početje, zaradi katerega bodo ljudje začeli sovražiti tudi komuniste, ne da bi se zmenili še za to, kakšni ljudje, delavci, tovariši so ti komunisti v resnici. Vem, da bom zaradi tega razmišljanja deležen hudo resnih očitkov s strani dogmatskih pravovernežev. A ne morem si pomagati. Verjamem v partijo, ki dela za interese ljudi, ne pa forumov, mogočnikov ali dogmatskih škodljivcev in oblastnežev. Zato samo pogojno sprejemam ugovor, da morajo komunisti reševati položaj, ko so izčrpane vse druge samoupravne in politične možnosti. Naša ureditev dopušča in zahteva, da komunisti prednjačimo v poštenem in dobrem delu in s tem zgledom pridobivamo podporo, zaupanje in sodelovanje vseh drugih ljudi in »struktur« v družbi. Če torej komunisti nismo sposobni z načinom, ki ga razglašamo (in celo pravno reguliramo), reševati nalog in opravljati svoje vloge, ali naj se potem obrnemo proti ljudem, med katerimi hočemo z jasnimi cilji in demokratičnimi sredstvi sprožiti enotne akcije za osvobajanje in veljavo čloyeka. Ko takole razmišljam, kaj bi morali počenjati komunisti, če hočemo ostati zavezani ideji svobode in napredka, če torej hočemo biti družbi koristni, kaj pa v resnici počenjajo v posameznih primerih, si ne morem pomagati, da ne bi skrajno ogorčeno protestiral in zahteval, da vsi prenehajo. Kajti to je tudi moja partija in o njej imam pravico soodločati. Ne privolim v to, da jo ugonabljajo manipulanti in kratkovidni nasilneži. „ . (Iz Dela) V prvem trimesečju so darovali kri PREDILNICA: Mile Rajak (do sedaj že 48-krat), Jože Kruh (35), Pavle Kuplenik (50), Vili Vrščaj (13), Jožefa Pate (45), Anton Pate (38) , Vida Senica (35), Erika Zakrajšek, Brane Mitag (48). PRIPRAVA: Marija Dobovičnik (18), Vlado Škodnik (12), Jože Marn (33), Ludva Novak (19), Alojz Derganc (13), Jožica Brajdič (5), Franc Iljaž (46), Marija Dragan (8), Franc Sluga (36). TKALNICA: Janez Bučar (8), Ivan Kocjančič (49), Janez Bukovec (13), Ivanka.Šmalc (32), Anica Kocjan (25), Marija Korče (30), Jože Kavšček (35), Draga Nedelko (17). OPLEMENITILNICA: Milan Gerzetič (36), Jožica Vovk (26), Janko Gorenc (7), Slavko Bogolin (48), Karolina Božič (7), Avguština Stipič (39) , Majda Fideršek (21), Fikreta Mihajlovič (12), Magda Zupančič (27), Ljuba Avguštin (39), Marija Prešeren (23), Marija Fartelj (8), Milka Božič (34), Stane Hočevar(33), Janez Rozman (20), Antonija Rukše (42), Rudi Zupan (54), Zdenka Kotnik (26), Rozalija Kebelj (17), Šteflca Kastelic (16), Joža Golobič (9), Edvard Brajdič (12), Martin Kozjan (52), Vojan Stopar (15), ^Cveta Mesojedec (15), Janez Šinkovec (13), Robert Zajc (4), Ana Osolnik (18), Franc Zarabec (12), Renata Pungerčar (3). PLETILNICA: Dino Radolovič (17), Nada Durič (7), Marija Bele (11). INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNI SEKTOR: Bojan Košmrlj (18), Alojz Škrbec (5), Roman Makše (1), Martin Može (42), Vladimir Metelko (2). SKUPNE SLUŽBE TOZDA TKANINA: Rihard Resnik (27), Marta Kapš (13), Martina Vesel (7), Ivan Staniša (14). TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO: Anica Hočevar (1), Nevenka Jalševec (4), Anica Bevec (3), Milan Močnik (36), Jože Mitag (38), Jožica Lužar (6), Majda Vidrih (26), Marija Miklič(21), Milena Judnič (2) Marinka Sluga (9), Milka Šircelj (6), Anica Slak (3), Zdenka Pust (9), Marija Drašler (17), Šalih Dragonič (9), Marija Gazvoda (9) , Jože Mišmaš (54), Anton Klemenčič (21), Anica Jarc (10) , Jože Novak (28), Jožica Glinšek (23), Mevlida Kajič (3) , Marija Golobič (24), Jože Vrščaj (53), Jožica Štrasberger (4) . TOZD PREDILNICA METLIKA: Dušan Božič (3), Branko Kokalj. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Irena Kure (1), Ana Hrnčič (24), Metod Žagar (17), Valentin Levstik (33), Jožica Pucelj (13) , Stane Hrovat (10), Branka Bojanič (16), Marija Rifelj (14) . MILENA MAVSAR ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše skrbne in drobre žene in mame, tašče in stare mame IRME VRTAČIČ iz Metlike, Nad Sušico se iskreno zahvaljujemo temeljni organizaciji Novoteks, Predilnica v Metliki, in društvu upokojencev Novoteks za podarjeno cvetje in vence. Hvala vsem, ki ste našo mamo tako množično pospremili na njeni zadnji poti in ji prinesli toliko lepega cvetja. Topla zahvala Anici Pezdirc za tako ganljive besede slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ob resnici, da naše žene in mame ni več, bili z nami, nam izrekli ustna ali pisna sožalja. Še enkrat vsem velika hvala! Žalujoči mož Jože, sin Jože in hčerka Mojca z družinama V Metliki. 8. 5. 1987 ZAHVALA Ob izgubi moje ljube mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem kadrovsko-splošnega sektorja za izkazano pozornost, gasilcem Novoteksa in družini Vaupotič. Vsem še enkrat hvala za izraze sožalja. IVANAŠIČ Afera in demokratizacija Metaforično gledano ne pretiravamo, če zapišemo, da je novomeška afera odjeknila v slovenski javnosti s kilotonsko silino. Pripreti dva direktorja, začeti preiskavo zoper župana, mu zaradi tega odvzeti delegatsko imuniteto... Res ne bi mogli reči, da gre ravno za mačje solze. Novomeška ulica je potešena z novo igro, četudi je ob tem prisiljena vsaj z enim očesom gledati na vsakdanji kruh. In že smo pri prvem paradoksu. Zanj je podal lepo iztočnico v nedavni številki 7D novinar Ivo Ivačič: »V novomeškem gospodarstvu pa tudi v širši dolenjski regiji je-bilo v zadnjih letih, precej po zaslugi mlajših in sposobnejših kadrov, veliko narejenega. In temu sta, kot trdijo mnogi Novo-meščani, precej pripomogla tudi Boštjan Kovačič, ki so ga pred dobrim letom z vsem zaupanjem na tajnih volitvah izvolili za predsednika novomeške skupščine, in Božidar Znjc, (prav tako vedno tajno izvoljeni, op. p.) direktor Iskre...« Paradoks je namreč ta, najbrž pa tudi nekaj novomeške tragike, da sumijo nečednih dejanj prav ta dva znanilca večjega kosa tiste krušne vsakdanjosti. Kakor koli je že bilo, prvo in najresnejše (ali pa tudi ne) vprašanje je, ali sta omenjena res kriva ali ne in ali so z njima (ali brez njiju) zagrešili kazniva dejanja tudi ljudje v novomeškem Pionirju, ki naj bi jima omogočili (pre)poceni zidavo zasebnih hiš. O tem kajpak ne moremo razsojati v časopisu (čeprav ne gre spregledati nekaj prejudiciranja v dosedanjem pisanju), temveč naj o zadevi, kot se za pravno državo (?!) tudi spodobi, razsodijo za to poklicani ljudje. Nas zanimajo nekatera druga (morda prav tako pomembna) vprašanja, ki jih ta afera nehote vsiljuje. V teh dneh, ko so novomeški dogodki za marsikoga pomenili temo dneva, jih vsekakor ni bilo malo, ki so se odkrili pred pogumom in odločnostjo Novomeščanov, s katerima so se zagnali v poračun z (ne)čistimi računi nekaterih svojih veljakov. Kar koli se že bo izkazalo na koncu, demokratični javnosti že samo to, da so se Novomeščani tebi nič meni nič lotili samega župana, ogromno pomeni. Padel je še en tabu, kar za proces demokratizacije in utrjevanje pravne države nikakor ne more biti slabo. Res pa je, da se mnogi demokrati po srcu, vendar preudarni po pameti, ob tem na glas sprašujejo: »Kgj pa če se izkaže, da župan in osumljeni direktorji niso krivi? Bodo Novomeščani sposobni svojim prvakom povrniti izgubljeni ugled? Ali se opljuvani obraz v naših družbenih razmerah sploh da oprati?« Ne bi mogli reči, da vsa ta vprašanja niso na mestu. Tembolj, ker si jih je na seji občinske socialistične zveze zastavil tudi član predsedstva OK SZDL Bojan Fink, ki je med drugim dejal: »Jaz poti nazaj ne vidim. Lahko objavimo čez vso stran v Dolenjskem listu, da Boštjan ni kriv, pa ljudje ne bodo verjeli. Pri nas je nizka kultura dialoga. Sistem odnosov smo zgradili na poznanstvih, zvezah in nezdravih temeljih. Zato ljudje potem tudi ne verjamejo, četudi je res, da nekdo ni kriv. Za javne delavce je še toliko težje, ker so ljudje še bolj kritični. Težko bi se kdo tukaj potrkal, da je čist kot biser. Bojim se političnih ocen, ne da bi hotel koga ščititi. V vsakem sistemu je moralna čistost pomembna. In to, če je nekdo razglašen za nedolžnega, ljudje verjamejo. Pri nas ljudje dvomijo celo v formalno pravni postopek, kar je prava tragedija... V normalnem, zdravem sistemu ne bi bila nobena tragedija odstopiti, ker je kasneje, v primeru nedolžnosti, triumf toliko večji. Ker pa pri nas ni tako, pomeni odstop priznanje in zato razumem Boštjanovo vztrajanje, da ne odstopi...« Pozorni spremljevalci in razčlenjevalci naše družbenopolitične stvarnosti in procesa demokratizacije v njej pa si zastavljajo tudi drugačna vprašanja. Poučenimi s prevladujočim in z normativno urejenostjo kontradiktornim načinom sestavljanja sleherne (tudi občinske) oblasti v tem našem 'preljubem samoupravnem socializmu, se novomeški primer kljub vročim demokrati-zacijskim popadkom vendarle po svoje kaže kot presedan. Stvar ni tako nerazumljiva, kajti v nasprotnem primeru zdaj gotovo ne bi bilo več v položaju, ko še vedno lahko govorimo le o primeru, ampak bi ta primer že zdavnaj dobil svoje pojavne razsežnosti. In ko smo že ravno v Novem mestu, nikakor ne bi smeli spregledati trditve Bojana Finka, da »bi se težko kdo tukaj potrkal, da je čist kot biser«. Ker iz pisanja Milovana Dimitriča v Teleksu ni razvidno, da bi na tej seji Finku kdor koli ugovarjal, lahko iz tega marsikaj sklepamo. Ena od možnih različic logičnega razmisleka bi bila pač ta, da je proces demokratizacije v Novem mestu ste- kel veliko hitreje kot v Ljubljani in drugod po Sloveniji in da so v Novem mestu organi pregona vključno s sodstvom in drugimi ustanovami že dosegli tolikšno stopnjo neodvisnosti od upravnih in političnih nosilcev oblasti, da se lahko polotijo slehernega, še tako visokega funkcionarja, ki ni »čist kot biser«. To pa je zelo malo verjetno, kajti ni še tako dolgo, ko je nek visoki funkcionar v Novem mestu (zdaj je še višji), zaradi svoje udeležbe v znani avtomobilski aferi in velikega pritiska javnosti ponujal svoj odstop. Prav zanimivo bi bilo vedeti, zakaj temeljno javno tožilstvo takrat na podlagi ovadbe UNZ ni zahtevalo preiskave zoper vse tiste, ki so kupili avtomobile v IMV tudi po tako imenovanih starih cenah in za dinarje v času, ko je za običajne smrtnike veljal režim dinarjev deviznega porekla. Saj je imelo v rokah več kot dovolj elementov za sum kaznivega dejanja grabeža, napeljevanja h kaznivemu dejanju in še bi lahko naštevali. Se jč morebiti ustrašilo tedanjega funkcionarja vlade, ki se je znašel na spisku samoupravne delavske kontrole v IMV? Ali gre za dvojna merila in s tem za dvojno moralo, medtem ko o kakšni neodvisnosti bolje da ne govorimo? Druga od možnih različic razlage najnovejše novomeške afere pa se utegne skrivati v njenem političnem ozadju, kar pa nikakor ne pomeni, da s tem izključujemo morebitno dokazano krivdo osumljenih in pošteno sodbo, če bo do nje prišlo. Kovačič in Zajc menita, da tiči poglavitni razlog za njune sedanje nevšečnosti v navzkrižnih pogledih na nekatere zamisli in razvojne koncepte, medtem ko sta sporni hiši le drobiž za poravnavanje računov. Stvar Novomeščanom ni neznana, kar po svoje govori tudi mnenje, zapisano v Ivačičevem članku v 7 D, po katerem »pa bi bilo nepošteno, da bi se direktorja in župana lotili samo zaradi maščevanja, ker sta se zamerila (predvsem direktor s svojimi drznimi izjavami v tisku in po tv) nekaterim vplivnim ljudem na Dolenjskem«. Na odgovor torej, ali gre pri tej aferi za politični obračun ali za utemeljen sum, ki gaje vrgel na površje proces demokratizacije, bo očitno treba še malce počakati. Zagotovo pa drži tole: župan je še vedno župan in direktor še vedno direktor, o čemer bi še pred časom lahko le sanjala. Stvari se torej vendarle spreminjajo, (Iz Delavske cnotnosti) MODA Sprehod skozi zadnje desetletje Leto 1983 1983-ta letnica pa nam je še strahovito blizu, kajne? Ob dogajanjih v tem letu se nam dozdeva, kot da so »od včeraj«. Pa se spomnimo le nekaterih: oskarja za film leta je prejel film Cas nežnosti, aerobika je zajela Evropo, na glasbenih lestvicahje kraljeval Michael Jackson, vse bolj popularen je postajal break-dance, naš Daniel je z Djuli na Evroviziji dosegel odlično četrto mesto. Moda poletja 1983 je bila v znamenju turkizne, bele pa tudi črne barve, veliko se je nosilo tudi oblačila v toplih peščenih odtenkih. Popularen vzorec so bile črte najrazličnejših širin, vodoravne ali horizontalne, prav tako pa tudi veliki cvetlični vzorci. V vročih dneh je bila zopet aktualna mornarska moda, obleke z dekolteji na hrbtu, ki so lahko bili asimetrični, hit poletja pa so bili vozli, na bokih ali pod prsmi, drapiranje, zmečkanine. Mnogo se je nosilo tudi bombažne kombinezone ter pletene tunike iz bombaža. Pozimi je bila za modo po eni strani značilna praktičnost in udobje, po drugi strani pa rafinirana zapeljivost. Prevladala je praktičnost in s tem športna linija, udobni materiali in funkcionalni detajli. Pojavilo se je nekakšno uniseks oblačilo, to je pomenilo, da sta bila on in ona lahko enako oblečena, seveda pa so bili vsi kosi oblačila vzeti iz moške mode. Na pohodu je bila siva barva in vsi njeni odtenki. KSENIJA ŠKULJ 4 Nekaj utrinkov mode iz leta 1983 u Obleka — kravata; Jean — Remy Daumas Guy Paulin Feminilna obleka; Jean — Paul Gaultier Azzedine Alaia On in ona se oblečeta enako; - ideja Jean — Paul Gaultier laude Montana \ ZA VSAKOGAR NEKAJ — ZA VSAKOGAR NEKAJ I s k s ___■ -«■ min ju p»&e- Mj mm vmšktf, m»nii«g* pM kr*j*f &**, Mttm natnknn* mm tm mtmjmm M mm mMkmmmmo mrli in m« ogreva »4 »nm aii tudi vač »trami ~ z mastnih Juh, omak in podan-kirtsge aoka pobaramo trn ■jmmmii pfatrnjodo maščobo. Prt poki st alo mastnega mama, na primor gosi, pobiramo nmtakkt maščobo ia med pa-Čanjem, da tarmdl doigotraj-naga agrattanja pmvač ne porjavi, SK/CAMCA - Take imenujemo dobro predelano zmleto gornje, telečje in »atnjako Mz9wvxvP#Wm$f9* ffet&ia*# jfpfaffn jemo male vede in ga temeljito pregnetemo. Uporabijo- dttitb »ah »mdbJItdhmateu*. v****, nrtr**. SJMp mčm gpw%f9pftSf*€?f jetrni skr, meane kroglice, mkenične pečenke, nadeve aa testo, za meane zvitke in ŠKAMPI — Škampi ao mojimi mamki rakci. Mta/več j&t nmbve v Sredozemskem Beljake skrbne, ločimo od rumenjakov in jih »tepemo v trd in goat sneg. Pravšnji je, če posodo obrnemo in no izteče ali če zarečemo vanj z našem in je rez dobre viden. Med stepanjem dodajamo snegu sladkor ali malo soli ~ teko bo bolj trd, irm primešamo raznim masam. Mase potem n* smerne več mešati. ENOLONČNICA Z MOR. TABELO j Z« tole okusno In hitro pri-pravfjeno enolončnico {pri. mero«« je zrn večerjo, s sladi* co p* tudi x* kosilo} potrebe- j Jemo (*» 4 osebe} 56 g ne drobne kocke zrezane čebu- -BTrlHiS “ olje in 560 g n* kocke ■■ * *-.««_ j«. Ifi mi-ijtln*. morta- in de DOBRO- DOŠEL MRAZ Vedno pogosteje zamrzujemo že gotove jedi, kar je posebej praktično. V istem času skuhamo jod za vsčkrat — z delom takoj postrežemo, del pa razdelimo v več posod in zamrznemo. Zamrzujemo tudi zdravo ostanke, ki jih nato uporabimo za razna sestavljene jedi, nadeve, enolončnice in podobno. Zelo dobro se obnesejo globoko zamrznjeno mesno jedi, kot je primer golaž, zrozki, nadevana paprika, mesni cmoki. Zamrzujemo pa tudi pommes frites, snolončnice, razne cmoke, rdeče zelje, ohrovt, Špinačo. Svojo kakovost in lep videz ohrani tudi pecivo. Na sploino zmrznjenih gotovo jedi ne hranimo v skrinjah več kot 2—3 mesoce. V skrinjo seveda spravljamo tudi kupljena zmrznjena živila, meso, perutnino, ribe, sadje, zelenjavo, sladoled, zmrznjene sladice... Globoko zmrznjena živita moramo pravočasno odtajati. Zmrznjen piščanec ae popolnoma odtaja pri sobni tomporaturi v Šestih urah. če sa nam zelo mudi, damo neprodu-Sno zaprt zavitek pod tekočo vodo. Veliko perutnino (purana) vzamemo iz zmrzovalnika dan pred rabo. Živila v foliji lahko vtaknemo za kratek čas v pečico ali vročo vodo in počakamo, da se odtajajo. Nekatera živila pa lahko uporabimo kar zmrznjena za nadaljnjo obdelavo. Tanko in ploSčate kose mesa damo lahko na vročo maSčobo neodtaja-no ali le delno odtajane, prav tako damo kuhat ne popolnoma odtajano govedino. Sadje za oblogo sladic uporabimo zmrznjeno ali prav malo natajano in sladico hitro ponudimo, ker sicer odtajano sadje omoči testo. Za odtajanje zmrznjenih živil v hladilniku je potroben dvakrat daljSi čas kot za tajanja pri sobni temperaturi. Drobno pecivo odtajamo v pečici pri 50° C. Doma pripravljene jedi in ostanke zamrznemo takoj, ko so ohlade. Posladkajmo se gr k ZDROBOVE JAGODAMI REZINE Z JABOLČNI NARASTEK Z MANDELJNI ZA 4 OSEBE POmKBUJEMO; liter In pol mleka, 7$ g sladkorje, limoni««* lupinice, ščep coli, ! žlico masi«, }8Sg pioni-čnega zdroba, 2 rumojak«, 2 beljaka, pločevinko vloženih Jagod ati kakšnega drugega grozdičasteg* sadja. Mleko skuhamo • sladkorjem, maslom, soljo In limonino lupinico. Ko zavre, med mešanjem dodajamo zdrob, pokuhamo in postavimo za 16 minut na stran, da se zdrob napne, ftumejaka stepemo in ju vme-iemo v zdrobovo zmes. Beljaka stepemo v trd sneg in ju ZA 4 OSEBE POTREBUJEMO: 4 Jabolka (približne 7«? g}, 2 žlici sladkorja, za noževo konice cimeta, osntinko litra belega vina, 3 jajca, 186 g sladkorja, 100 g mletih mandeljnov, 25 g moke, žlico mandelj« novega likerja, malo masla «1« margarino, 2 žlici džem« alt redke marmelade. Jabolka operem©, jim * posebno pripra vo odstranimo pe-ščiiče in jih 5-7 minut dušimo * dvoma žlicama sladkorja, cimetom in vinom. Previdno ločimo beljake od rumenjakov s POSLADKAJMO SE previdno vmešamo v maso. Ožji dolg pekač oplaknemo z mrzlo vodo, ga napolnimo z zdrobovo zmesjo in postavimo na mrzlo. Ko se zdrob popolnoma ohladi, zvrnemo vsebino na desko, jo narežemo na rezine in obtožimo z vloženim sadjem. Okrasimo z nastrgano pomarančno lupino in vejico mete. polovico sladkorja stepemo v trd sneg. Drugo polovico sladkorja penasto umešam® z rumenjaki In postopoma dodajamo moko, na koncu pa primešamo še mlete mandeljne. Prilijemo liker In dodamo še sneg. Rahlo premešamo. V pomaščen model zložimo jabolka, nadevam® v vdolbine marmelade in medel napoMhme s testom, vendar ne do vrba, tako da bodo gornji doli jabolk še vidni. Prt 288 C pečemo 40 minut. KORISTNO NEKATERA ŽIVILA LAHKO NA ZELO PREPROST NAČIN OBDRŽIMO SVEŽA TUDI BREZ HLADILNIKA — V NJEM BO TAKO VEČ PROSTORA ZA TISTO, KAR MORAMO NUJNO HRANITI NA MRZLEM. SUROVO MASLO bo ostalo nekaj tednov aveže, čs ga bomo potopili v raztopino kuhinjske soli. Raztopino pripravimo tako, da zavremo vodo in jo solimo, nato pa ohladimo in položimo vanjo maslo, aeveda z zavitkom vred. • VANILIJO moramo takoj po uporabi osuilti in ahranlti v posodici z nepropustnim pokrovom. Tako bo ostala dolgo diieča in jo bomo lahko vsaj desetkrat uporabili. • SUH FIŽOL je najbolje shraniti v patentno zaprt kozaroc za vlaganja. Prodan kozarec zapreta, dodajte nekaj rezin časna in lovorovih listov. • če je SOL postala vlažna, dajmo v posodico, v kateri jo hranimo, nekaj zrn riža. Riževa zrnca dobro vpijajo vlago in sol so no bo strjevala v kapica. • V posodico, v katerih shranjujemo SIR, damo polovico svežega paradižnika ali iilce bolaga vina. Ostal bo avaž In prijetnega vonja. • ČESEN razdelimo na stroko in olupimo. Zložimo ga v steklen kozrac med debela plastizmate soli. Tako bo dolgo ostal svež In čvrst. I KADROVSKE NOVICE m. V mesecu aprilu so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci: tozd Tkanina DE barvarna: Stjepan Čovič DE tkalnica: Martin Rud-man, Danka Djukič, Ifeta Smailovič, Ankica Piljič, Vida Tripič, Jadranka Djukič, Vesna Mušinovič, Milica Miletič, Mateja Horvat, Majda Pavlin DE priprava: Jadranka Peša, Regina Hrovatič, Dragan Stopar, Živko Vučič DE oplemenitilnica: Jožica Kulovic tozd Konfekcija: Nadica Ban, Danica Suvajac delovna skupost skupnih služb: prodajni sektor: Zlatko Taleski V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: tozd Tkanina DE tkalnica: Milena Vojnovič DE predilnica: Andreja Kozoglav DE oplemenitilnica: Alojz Mahnič Investicijsko vzdrževalni sektor: Mitja Resnik Delovna skupnost skupnih služb: finančno računovodski sektor: Sonja Muhič prodajni sektor: Peter Ne-delko tehnično razvojni sektor: Gabrijel Pintarič UPOKOJENA: Anton Kacin — DE tkalnica Danica Kovač — DE oplemenitilnica PRERAZPOREJENI: — Nada Durič iz DE pletil-nica v tozd Konfekcija — Hedajet Kadribašič iz DE priprava v DSSS (finančno računovodski sektor) — Vinko Kocjan iz tozda Konfekcija v DSSS (prodajni sektor) KOLENC VIDA ZAHVALA Sodelavkam oddelka v šivalnici se iz srca zahvaljujem zadavilo ob odhodu v pokoj. NEŽKA METELJKO ZAHVALA Lepo se zahvaljujem delavcem tozda Tkanina, ki ste mi izrekli zahvalo in presenetili z darilom ob odhodu v pokoj. Hvala za pozornost in veliko uspehov! JOŽEFA KOLENC ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta SLAVA VRANIČARJA iz METLIKE se najlepše zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem Novotek-sa za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoča žena Martina, hčerka Minka in sin Slavko r REŠITEV PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE: Petinštirideset, Lf, Titovo Velenje, er, brata, ovoja, m, Toni, Laba, Eva, til, Onan, krik, Žan, Eva, str, aa, Na, jarek, veter, Bravo, Enare, O, avalit, ars, R, Bi, Alan, Argentina, ona, sneti, atelje, direkt., Oran, P.A., Kr, icek, Ank, rik,kota, lit, nosan, Ararat, natok, Nikolič, Ero, Ela, ozon, lar, J.L., KPD, odkopi, P.S., maj, ZAR,oralo,spona, omela, ravan. Er, andragog, osama, uvali, atol. skelet, lizika, Ina, nakana. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrada: teens hlače — Ivan Kocjančič, Tkanina (tkalnica) 2. nagrada: 2 kg ostankov — Martina Gornik, upokojenka iz Metlike 3. nagrada: majski paket — Hedajet Kadribašič, DSSS (fmančno-računovodski sektor) Vsem nagrajencem čestitamo, ostalim pa več sreče prihodnjič. UREDNIŠTVO GLASILA NOVOTEKS V______________________________________________________J f ŠAH Kaj je študija? Študija je kompozicija, ki prikazuje končnico in skriva v sebi težko, a lepo pot do zmage ali remija. Čepav število potez v glavnem ni omejeno, pa je rešitev samo ena in gre po točno začrtani poti. e abcdefgh Študija Romanovskega Naloga belega je, da doseže tako pozicijo, v kateri bo njegov kralj na c5, nasprotnikov pa na a5. Takrat bo črni v nujnici (na razpolago ne bo imel dobre poteze). Rešitev pa je takale: LKg5 Ka2 Črni ne sme zapustiti a linije niti s kraljem niti s trdnjavo, saj bi beli s šahom takoj zmagal. Hkrati pa mora s svojim kraljem na pomoč trdnjavi. Beli bi namreč zmagal tudi, če bi pregnal trdnjavo. 2.Kg6 Ta6+, 3. Kf5 Ta7, Ke5 Ka3, 5.Kd5 Ka4, 6.Kc5 Ka5, 7.Tc8! Obrambe ni več. Beli bo za kraljico bogatejši ali pa bo dal črnemu mat. abcdefgh Študija Edvvarda Laskerja Beli na potezi zmaga! To pa je nemogoče, boste rekli, saj ima beli samo kmeta, črni pa trdnjavo. Torej je edini način zmage ta, da beli svojega kmeta spremeni v kraljico. Črnemu ne sme dovoliti, da bi žrtvoval trdnjavo za kmeta. Lc7 Td6+, Črni lahko zadržuje kmeta samo posredno. Napada kralja, ki pa ne sme iti na linijo c (zaradi umika trdnjave na d 1 in nato še osvojitve linije c s Tel) i n tudi ne na sedmo vrsto zaradi vezave. 2,Kb5 Drugačne možnosti torej ni. 2.. .. Td5+, 3.Kb4 Td4+, 4.Kb3Td3+,5.Kc2! Belemu kralju se je končno odprla linija c. Črni ne more več preprečiti napredovanja kmeta. Alije partije že konec? 5.... Td4! Še ne. 6. c8T!! V praktični partiji se kaj takega skoraj ne bi moglo zgoditi. Trdnjava je v tej poziciji močnejša od kraljice, saj bi črni takoj remiziral s 6...Tc4+, (pojemanju trdnjave s kraljico je črni v patu), če bi beli spremenil kmeta v kraljico. 6.. ..Ta4, Le tako se črni lahko ubrani mata na a8. Po 6....Tc4-l- pa bi beli trdnjavo vzel, pata pa ne bi bilo. 7. Kb3 Dvojne pretnje ni mogoče razrešiti. Beli je napadel trdnjavo in zapretil z matom na el. Črni seje vdal. Poskusite še vi. Naloga: abcdefgh Beli na potezi zmaga. In še rešitev: Lh6 Kf6, Če pa l....Tf8, potem 2.h7 z zmago. Črni kralj se ne more približati zaradi Tfl+. 2.h7 Kg7, 3,h8D+ Kh8:, 4.Kg4+. KSENIJA ŠKULJ 0IASMO TOttTM TOMUMK NOVO AOSTO ■ ■£W/ NOVOTEKS NOVOTEKS |e glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov. Glavni In odgovorni urednik: Zvone Preskar. Izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovskl, Jože Starešinič, Rudi Vlašlč, Jože Zurc, Mojca Jurišič, Marjan Podlogar, Ksenija Škulj In Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — časopisni stavek, filmi In prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.