PRIKAZI IN OCENF. PAOLO D'ANGELO E S T E T I C A D E L L A N A T U R A Bellezza naturale, paesaggio, arte ambiéntale Editori Latería, Roma - Bari 2001, xv + 248 str. RAFFAELE MILANI L ' A R T E D E L P A E S A G G I O II Mulino, Bologna 2001, 206 str. Da v istem letu izideta v Italiji sorodni knjigi, ki obravnavata razmeije med na- ravo in kulturo skozi specifično estet- ske in umetnostne vidike, torej tiste, ki se j ih da ujeti v filozofsko razpravljanje o naravno lepem, o ekološki estetiki, o umetnosti in estetiki krajine, in o okolj- ski umetnosti, seveda ni naključen do- godek. Obe sta se pojavili kot posledi- ca, pa tudi kot poskus ocene protislov- nosti, ki j o j e v odnos med aisthesis in phjsisprineslo zadnjih nekaj desetletij, ki j im običajno rečemo »postmoder- nost« in ki se jih da premeriti s pogle- dom in vpogledom samo, če odstopi- mo nekaj korakov nazaj v modernost k izhodiščem. V č e m j e protislovnost? Kar zadeva umetnost, naj bi veljalo, d a j e postalo naenkrat vse možno.S tem seje zaklju- čila zgodba o njenem napredku k ved- no večji čistosti, ki jo j e Clement Green- berg okarakteriziral kot uporabo karak- terističnih metod stroke »za kritiziranje same stroke, vendar ne z namenom, da j o spodkoplje, temveč dajo utrdi na po- dročju njene kompetence.«1 Moderni- zem, kakršnega poznamo iz šestdesetih let, ko naj bi dosegel svoj vrh in si s tem storil konec, j e preziral upodabljanje nasploh, upodabljanje narave pa še po- sebej. Tu torej ni bilo vse možno . Art- hur Danto povzema značilno z g o d b o nemškega slikarja Hermanna Alberta, k i j e poleti 1972 pohajkoval po Firen- cah in odhajal tudi na izlete po gorah in gričih. O b sončnem zahodu, ki j e nežno tipaje spreminjal osvetlitev v pol- mrak, s e j e s svojo umetniško družbo znašel v toskanski pokrajini z cipresa- mi, oljkami in značilnimi starimi hiša- mi. In eden o d slikaijevje nostalgično vzkliknil: »Kakšna škoda, da se tega dan- današnji ne da slikati.« Hermann Albert pa j e uporno odvrnil, da lahko počneš karkoli - kdo pa si lahko vzame pravi- co, da prepoveduje slikanje sončnih za- hodov?!2 Tako j e bil postmoderni po- seg sprejet sprva: zakaj se pesmi ne bi mogle rimati, zakaj proza ne bi mogla pripovedovati zgodb, čemu morajo biti stavbe zgolj preprosto funkcionalne, za- kaj slike ne bi mogle upodabljati - če- tudi narave? Čemu bi vse to imeli za zgo- 1 Clement Greenberg, »Modernistično slikarstvo«, Likovne besede št. 6-7 (julij), Ljublja- na 1988, str. 14. 2 Arthur Danto, »Art after the End of Art«, The Wake of Art. Criticism, Philosophy, and the Ends of Taste, G+Barts International, Amsterdam 1998, str.124. 2 1 2 PRIKAZI IN OCENF. dovinsko preseženo, estetsko manjvred- no blago? Narava v umetniški upodo- bitvi, prej obsojena kot kič, j e spet do- bila državljanske pravice. Na drugi strani pa j e znameniti od- stavek iz »Kulturne logike poznega ka- pitalizma Fredricajamesona: »Danes pa j e nemara m o č vse to misliti na druga- čen način, v trenutku radikalnega mrka Narave same: Heideggerjevo 'poljsko po t ' j e navsezadnje nepopravljivo in ne- preklicno uničil pozni kapital z zeleno revolucijo, neokolonial izmom in vele- mestom, katerega superavtoceste teče- j o po nekdanjih poljih in neposeljenih zemljiščih in spreminjajo Heideggerje- vo 'hišo biti' v bloke lastniških stano- vanj, če že ne v najbednejše najemniš- ke zgradbe brez gretja in preplavljene s podganami. Drugo naše družbe v tem smislu nikakor ni več Narava, kotje bila v predkapitalističnih družbah, temveč nekaj drugega, kar moramo zdaj iden- tificirati.«3 Cepravje vse možno , se na- rava ne more vrniti v umetnost, niti se umetnost ne more vrniti k naravi. Na- rava kot Drugo je nepovratno izgubljen konstrukt. V tej napetosti med estetskim in umetniškim »povratkom k naravi« in prav tako estetsko in umetniško ugoto- vitvijo o njenem »radikalnem mrku« sta zastavljeni obe knjigi. Pa vendar se med seboj dodobra razlikujeta. »Estetika narave« Paola D'Angela se sprašuje, kako j e danes z lepoto na- rave, in se odloči za sistematični zgodo- vinski sprehod. Za kaj takega nam ni treba veijeti v zgodovino narave, kakšr- no s i je predstavljalo zlasti razsvetljen- stvo s o j o razvili klasični filozofski siste- mi. Naravno lepo ima svojo zgodovino, ker pripada kulturi. Odtodjasna tridel- na struktura knjige (Zastavitev proble- ma; Aktualno razpravljanje; Interpreta- cija) , pri kateri k prvemu delu sodi krat- ka zgodovina naravno lepega, k druge- mu kritika ekološke estetike in obrav- nava krajine kot estetsko ideološkega mesta, k tretjemu pa oblike in pojavno- sti okoljske umetnosti. Knjiga ima na koncu tudi obrazloženo in komentira- no literaturo. Njena posebna vrednost j e v tem, da podaja pregled ekološke estetike kot discipline, ki seje razvila v zadnjih desetletjih in razširila že skoraj- da povsem na umetnost zoženi pogled filozofske estetike, pa tudi v celovitem in analitičnem prikazu »okoljske umet- nosti« od spektakularnega in monu- mentalnega Land Arta do minimalistič- nih in konceptualističnih evropskih kontinentalnih pojavov umetnosti v na- ravnem okolju. »Umetnost krajine« Raffaeleja Mi- lanijaje prav tako trodelna knjiga, ki ji prvi del označuje »Poti«, drugi »Kate- gorije«, tretji pa »Morfologijo«. Pod pr- vim delom sledimo poglavju o estetiki okolja kot posledici dejstva, omenjene- ga že v prvem stavku uvoda v knjigo: »Ta knjiga j e razprava, j e meditacija o čus- tvu in ideji krajine, nečesa, kar se nada- ljuje in vztraja brez svojega pravega iz- vira, narave, ki smo od nje žalostno in grozno ločeni zaradi tragičnega pote- ka usode.« (str. 7) Iz tega filozofskega vstopa nas vodi pot k določitvi, kaj j e krajina kot neke vrste spiritualna fizio- nomija, k i j e reprezentirana tako v li- kovnih kot v besednih umetnostih, in ima v vsaki dobi in pri vsakem ljudstvu neko lastno kulturno podobo , ki seže od »posnemanja« do »paradiža«. Za- 3 Fredric Jameson, »Kulturna logika poznega kapitalizma«, Modernizem, Problemi-Raz- prave, Ljubljana 1992, str. 37. 2 1 3 PRIKAZI IN OCENF. ključek prvega dela predstavlja poglav- je o sentimentalnih potovanjih, popot- ništvih in romanjih v naravo in po na- ravno (lepo), zlasti tistih od osemnaj- stega stoletja (Laurence Stern) dalje. Drugi del spregovori o umetnosti kraji- ne in o kategorijah krajinarstva (čudo- vito, slikovito, vzvišeno, milina in lepo- ta), pa tudi o kontemplaciji krajine, kjer seže daleč preko meja umetnosti v es- tetiko urejanja krajine in njenega do- življanja nasploh. Pod morfološkim pri- kazom se srečamo z barvitostjo vode, prosojnostjo in mračnostjo neba, zna- čilnostmi zemlje kot luči, pa tudi s sen- cami ognja, ruševinami in estetiko alp- ske krajine. Tematika obeh del je torej prak- tično identična, čeprav se v vsem med seboj ne prekrivata. Pristop p a j e po- menljivo drugačen. Medtem ko se D'Angelo odloča sa trdno in jasno raz- členjeno strukturo, ki zavestno kaže znanstvenost estetskega diskurza, se Mi- lani ob sicer prav tako razstavljeni te- matiki kaže kot pisec osebnega filozof- skega sloga, ki se odpravlja na pot »is- kanja izgubljene narave«, kot bi (po vzo- ru kakega Walterja Benjamina) prou- stovsko metodo prenesel iz zasebne pri- povedi nazaj v zgodovino narave, kjer j o j e Henri Bergson pravzaprav izdelal. Obe knjigi sta kakovostna filozof- ska informacija o estetiki narave, umet- nosti krajine, okoljski estetiki in sodob- ni ambientalni umetnosti, najbolje pa ju je brati skupaj tako v njunih različi- cah pri obema skupnih temah, kot tudi v meandrih, s katerimi segata vsak na svoja območja v skupnem toku evrop- ske civilizacije in njenega razločevanja narave in kulture, pri katerem umet- nost in z njo estetika zaseda vmesni te- ritorij »nikogaršnjega ozemlja«. Lev Kreft FREDERIC A . OLAFSON H E I D E G G E R A N D T H E G R O U N D O F E T H I C S Cambridge University Press, 1998, 108 str. F. A. Olafson sodi na področju etike v ameriškem teoretskem prostoru med pomembnejše avtoije. Središčno vlogo njegovega dela tvorijo elaboracije, ki preučujejo in aktualizirajoče nadgraju- jejo Heideggerjevo filozofijo. Med po- membnejša dela njegovega opusa sodi- j o Heidegger and Philosophy of Mind, What is Human Being ter tu obravnavani tekst Heidegger and the Ground of Ethics. Prvo, na kar je potrebno pri pred- stavitvi navedene knjige opozoriti, j e raznolikost interesnih skupin nagovor- jenega bralstva - namenjenaje tako ož- ji stroki heideggerjevskih interpretov, kakor širšemu krogu ameriških intelek- tualcev, ki j im Heidegger ne predstav- lja osnovne teoretske reference. Bese- dilo namreč indirektno polemizira predvsem z razmišljanji, ki izhajajo iz sodobnih »pragmatičnih teorij vred- not« in se s tem tudi do neke mere pri- lagaja njihovim teoretskim okvirjem. Tekstje razdeljen na pet razdelkov: »Uvod«, »Resnica kot partnerstvo«, »Resnica, odgovornost in zaupanje«, »Dobro in zlo« ter »Zaključek«. V prvi opredelitvi, ki se ne ujema docela z raz- 2 1 4