Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XXV. Zapustivši genjeuiui 8rcem grob sv. Petra v njegovi veli5astni cerkvi se podamo do Vatikana, ki gredofemu od bazelike leži na levo. Prvi6 zadenemo na švicarsko papeževo stražo. Veselo jib je gledati, resniSno lepi ljudje so. Iz vedrega obraza jim sveti poštenost in versko piepričanje. Oblačilo še jih dela bolj ponosne. Glavo pokriva pro8ta vojaška kapica, zagrneni so v temno-sive plasče po šegi naših vojakov, na nogab nosijo 5rno-žolte visoke nogovice, prepasane imajo svetle sable; i v rokah držijo precej dolge puške z nataknjenim bodalom. Povedali smo straži, da želimo dovoljenja dobiti v muzejum; hitro nas je eden od njih preštel; bilo nas je kakib 12 O8eb; potem je vzel mene in še enega, in naju vodil po visokib, krasno prostranih stopnicab v uradnico, kder sva dobila za celo apodaj čakajočo družino piamena dovoljenja; eden listek velja za 5 oseb. Nekdaj ni bilo treba takega privoljenja; odkar 80 pa Pijemontezi v Rinau, sv. Oče ne dopuš5ajo komurbodi vstopiti v zbirko najslavitejših dela. Zdaj 80 podamo zopet proti cerkvi sv. Petra, ktero je treba od leve stiani obboditi, preden se pride zopet do Vatikana in do vrat v muzejum. Na tem potu se zamore vsak prepri6ati, kako ogromno velika da je vatikanska cerkva. Klestili smo, da 80 nam noge odrvenele; naposled dospemo do namenjeuega me»ta. V muzejum vstopivši smo prehodili sobo za sobo. Kaj tukaj oko naide, in kako izvratno je splob vsako delo, kako mojsterske so podobe iz trdega kamna, iz brona zlite, to se ne da popisati. Svet kaj enakega uiuia pokazati. Od uajstaiejših do najnovejiih 5asov najdei kamnoaeška dela, egipčanake mumije, raalike; podobe po raznih domišljijab izdelane na jezera v tujca vzbujajo zaSudenje. Tukaj se morajo pa zijasta usta budobnežev zapreti, ki papeže grdijo in jim sponašajo, da za povzdigo in napredek svetnih vednosti in umetnosti niso ni6esar storili. Na kakoani stopinji bi še dandanes stale razne ometnosti, ako jih papeži nebi bili podpirali, in ubogim delavcem pomagali? Papeži so nezuano veliko storili za razne cerkvene in svefne umetnosti! Potem smo prišli v slikarnico. Hisa sledi za hiso, in v vsakej najdeš kaj novega, kaj lepšega. Nektere slike so ogiomno velike in novejše tako krasno napravljene, da se kaj izvratnišega kmala ne da misliti. Obiskal sem tudi za nektere trenutke ob6e znano sikstinsko kapelo; ime je prejela od Siksta IV., kteri jo je postavil. Slovi zarad slike, ki je brž6as najveSja na celem svetu. Ves zid za altarjem je ž njo pokrit in predstavlja po8lednjo 8odbo; naslikal jo je 8lavni Mibael Angelo. Cerkvene slovesnosti, ktere papež sami opravljajo, se tukaj vršijo. Kratko še ho5eua omeniti knjigarnico v Vatikanu ; 2 sobi ste napolnjeni z adresami, ktere so Pij IX. pri raznih priložnostib od vseb krajev sveta dobili. Prekrasno so zvezane. Sledujič ae hoSem nektere besede povedati o velikosti Vatikana. To ti ni eno poalopje, tudi ne delo enega papeža, ali enega stoletja, j ampak poslopje stoji za in tik poslopja; ve5 stotin let je preteklo, preden je postal sedanji stav. V njem 8e ateje 11.000 prostorov, biš. sob, stopnic, potov; samo znotranjih dvorov je 22. Resni5uo to neizmerno dvoranstvo zasluži, da stoji v bližnjein sosestvu najve5je cerkve na svetu ! Na ve6er 10. aprila smo bili vsi povabljeni priti ob 6. uii h grofu Salovati ju na korzu, da se pogovorimo zastran adrese za sv. Očeta. Sošlo se nas je lepo število iz raznib krajev in dežel. | Bili so Lahi, Francozi, Angleži, Belgijanci, Nemci, Hrvati, celo eden Meksikanec bil je med nami. Avstrijancev nas je bilo najvec, kakih 60. Za voditelja celemu poslanstvu je bil enoglasno izvoljen knez Windischgr&tz; piamo do sv. Očeta je bilo sostavljeno v francozkem jeziku; bilo je prebrano, odobreno in od vseb lastnoročno podpiaano. Naznanilo se nam je, da eo sv. O5e obljubili nas sprejeti 13. aprila ob 7» 12. uri, in da ae med nas ne zmuzne kak ogleduh, je vsak dobil vstopni list. Grof Salovati nas je v svoji prekraani dvorani ljnbeznjivo spiejel, se z nami, kakor se znanci pogovarjal in zabavljal in potem prijazno poslovil. Ljubeznjivega obuašanja žlahtnega Rimljana ne bodem nikdar pozabil. Poštenost in dobroar5riost ste mu sejale iz o6ea. (Nastavek piibod.)