—   25   —
V domorodnih zadevah.
Gosp. Leopold Kordeš, bivši vrednik nemškima Ljublj. časopisa, je pred nekimi dnevi v ravno tistim časopisu imenitno reč za povzdigo in omiko našiga domačija jezika sprožil, namreč: de bi se v Ljubljani slovensko g-lediše (teater) s stanovitnimi igravci vstanovilo, kteri bi včasih, posebno poleti, tudi v druge krajnske mesta in tudi naStajarsko, Goriško, Teržaško itd. igrat šli. Vsi narodi avstrijanskiga cesarstva imajo glediša v svojim jeziku, zakaj bi ga Slovenci ne imeli? De je poželjenje po igrah v domačim jeziku že staro, nam kaže ;?Z upa nova Micka", ;,Matiček se ženi", v kterih so imenitni gospodje in gospe, kakor naš slavni Linhart, grof France Hohenwart, Dr. Pilar in več druzih že v letu 1792 igrali. Gotovo ni močnejši podpore domorodniga duha in omike jezika, kakor so gledišne igre , — to nam spričuje zgodovina vsi h narodov. De pa gledišne igre, ki od te strani velik dobiček narodski omiki prineso , od druge strani ljudstvu ne škodjejo in lepiga zaderžanja ne žalijo, je pa pri gledišnih igrah zvesto na to gledati, de se le take igre igrajo, ki nimajo nič pohujšljiviga v sebi, kar se posebno pri Slovencih ne sme nikoli v nemar pustiti, ker slovenski narod je večidel čistiga in pobožniga duha. De se pa dajo slovenske igre za glediše tako napraviti , de ne žalijo nobeniga poštenima človeka, spriču-jejo eosebno tiste igre, ki jih je dosihmal slovensko družtvo v Ljubljani igrati dalo.
Ker tudi g*. Ko rde š to potrebo v svojim naznanilu spozna, se sme pričakovati, de bo njegovo povabilo od vsih omikanih rodoljubov z velikim veseljem sprejeto.
Misel je gotovo lepa , prav v domorodnim duhu, — ali izpeljanje ne bo brez težav. Glediše mora dobro biti, če se hoče obderžati, — scer je boljši, de se nič ne začne.
Kdor hoče začetik te naprave podpirati, naj se vdeleži z eno ali več akcij , ena akcija velja 10 gld. Ce se 100 akcij speča, misli gosp. Kordeš, de bi bila šuma dovelj za začetek. Nam se ta znesek veliko pre-majhin zdi. Vsaki, ki ima eno ali več akcij , je deležnik gledišniga kapitala. Rodoljub, mislimo, ne bo na dobiček gledal, če se le dobra in stanovitna rečna noge spravi.
Gosp. Kordeš ali gosp. Bab ni k prejemata podpise za imenovane akcije; denar se pozneje vloži. — Prav željni smo dalje zvediti, kako se bo ta reč naredila; zvedilibipa tudi radi natanjčniši načert (plan) cele naprave. Deležnikov potem gotovo ne bo manjkalo , ne le na Krajnskim , temuč tudi v bližnjih slovenskih deželah.