Dopisi. Iz Dornberga na Goriškem 28. oktobra. — Vžo mnogo let nismo v naših krajih tako žlahnega vina pridelali kakor letos. Ker so v prejšnjih časih posebno Gorenci in Notranjci kaj radi k nam po vino hodili, zato daje se jim to zdaj na znanje z vabilom , naj pridejo zopet; kvinč (60 bokalov) dobijo od 8 do 9 gold. Ne odlašajte tedaj, dragi Kranjci, kajti utegnili bi med tem drugi kupci priti ter vse pokupiti. Vas pa posebno zato vabimo, da bi z vami pretrgano vinsko kupčijo zopet na noge spravili. France Kerševani, župan. Iz Dornberga na Goriškem. {Naša na novo ustanovljena čitalnica) se bode 20. dne t. m. ob 5. uri popoldne slovesno odprla. K tej slovesnosti vabijo se vljudno vsi rodoljubi, posebno pa častiti udje bližnjih čitalnic. Odbor. Iz Celja 28. okt. — Bridek udarec je zadel našega občespoštovanega gosp. dr. K o če var j a in rodo-vino njegovo, da mu je nadepolni njegov sin Štefan, doktorand pravoslovja, po dolgi bolezni umrl v cvetji svoje starosti. Ker vemo, da vsak rodoljuben Slovenec goji iskreno sočutje do čestite rodovine Kočevarjeve, naj tudi „Novice" prezgodaj umrlemu ljubljencu stavijo spominček. Bodi mu zemljica lahka! Iz Planine. — Kdor našega okrajnega glavarja gosp. Ogrinca pozna", gotovo ve, da poleg nekterih dobrih lastnosti ima dve veliki slabosti, in te ste, da je iz stare birokratične šole, ktera misli, da avtonomijo * 353 - - 354 občin more taksirati le okrajna uradnija, in da ura-dovanje v slovenskem jeziku se utegne še le v kakih 100 letih zahtevati. Zato dopisuje gosp. Ogrinec občinam v eno mer le nemški. Županija naša je v dopisu 11. avgusta pod štev. 353. ga opomnila, naj spolnuje, kar je c. k. deželni predsednik baron Conrad pismeno in ustmeno deželnemu zboru zagotavljal, namreč da je slovenski jezik v uradnije vpeljan. Al okrajni poglavar se je^za ta opomin tako malo brigal kakor za lanski sneg. Županiji tedaj ni ostajalo druzega kakor to, da se je obrnila 7. oktobra do c. kr. deželnega predsedstva in ga prosila, naj ono ukaže okrajnemu glavarju, da županiji dopisuje slovenski in tudi sicer pusti razglase nemške na stran, ker okraj planinski ni nemška zemlja. Dozdaj ni se rešena ta prošnja, kajti iz pisarnice okrajnega glavarstva dohajajo kakor poprej vsa pisma županiji nemški. Dan za dnevom pričakujemo tedaj, da se nam reši upravičeno zahte-vanje; če se nam ne spolni, česar zahtevamo, bo vedel deželni zbor tolmačiti besede ministrove, ki je „schwarz auf weiss" pisalo, da ni nikakoršnih pritožen, da ne bi uradnije uradovale slovenski! Iz Idrije. (Nase šolsko vprašanje.) Kdor ne pozni naših šolskih razmer, mislil bode, da je pri nas glede šole vse poravnano in v najlepšem redu; al v resnici ni tako. Našo idrijsko 4. razredno ljudsko (glavno) šolo vzdržuje že od njenega ustanovljenja c. kr. rudarski urad. Ta plačuje učitelje, skrbi za šolsko poslopje in učne pomočke; daje še cel6 otrokom rudniških deialcev potrebne šolske bukve. Nekaj časa sem pa, odkar je tukajšnje rudarsko ravnateljstvo podložno finančnemu ministerstvu, se ne skrbi več tako po očetovsko za šolo. Šola sicer dobiva neobhodno potrebne, že davno dovoljene stvari; a za pravo povzdigo šole v smislu novih šolskih postav se noče pri nas ničesa storiti. Tega je krivo finančno ministerstvo. Ono hoče iz delokroga rudarskega ravnateljstva odpraviti vse, kar strogo ne tirjajo rudarske potrebe. Tako hoče, da bi se rudarsko ravnateljstvo ne pečalo več s kupčijo žitno in vinsko ter da naj bi rudarji ne dobivali žita in vina po sedanji nizki ceni (limito). Teh sprememb se rudarji zelo boje, in že govorica o tem jih mami, kajti njihovo že zdaj ne na rožice postlano in lahko življenje bi se potem shujšalo in njihova skrb za vsakdanji živež bila bi vedno veča. Ravno tako kakor z žitno in vinsko kupčijo, naj bi se rudarsko ravnateljstvo tudi ne menilo za šolo. Ministerstvo finančno pravi, da šola naklada ravnateljstvu le veliko opravkov in stroškov in naj zatega-del jo mesto prevzame. Naša občina pa tega bremena v sedanjih okoliščinah ne more prevzeti, zlasti sedaj ne, ko šolske postave od ljudstva toliko žrtve zahtevajo. Občinski davki bi se morali potem zel6 povišati; oni sicer zadevajo največ rudarsko ravnateljstvo, ktero plačuje 5/6 vseh občinskih davkov; vendar bi potem hišni davek hišnim posestnikom tako narastel, da bi ga pri svojem pičlem zaslužku in malem hišnem dohodku ne mogli plačevati. Že sedaj je hišni davek tako velik, da nekteri posestniki imajo pri svojih hišah zgubo, ker davek in hišno popravilo več znaša nego dohodek hišne najemščine. V takih razmerah tedaj občina ne more stroškov šolskih prevzeti. Ker pa šola vsled postave mora biti, skrbeti bode moral zanjo idrijski rudnik ali država (kar stori prav za prav že sedaj, ker je šola cesarska, tedaj državna) ali pa dežela. *) Pravično je pa vsekako, da v Idriji država šolo vzdržuje, kajti koristi idrijskega rudnika vživa država. Splošna misel ]e tudi ta, da bode naposled vendar le finančno ministerstvo našo šolo moralo vzdržavati, akoravno se zdaj *) Dežela pač nikjer ne vzdržuje ljudskih Šol. Vred. temu tako ustavlja, da noče nobenih noviih stroškov za idrijsko šolo privoliti, ne neobhodno potrebnega večega šolskega poslopja zidati, ne učiteljev za trdno postaviti ali jim v primeri z drugimi kraji pičle plače povi&ati in ne drugih koristnih prenaredeb vpeljatti. To šolsko vprašanje traja pri nas že nekaj let; sedaj pa je prišel skrajni čas, da se enkrat reši. — In ravn o nova šolska postava o nadzorstvu šol na Kranjskeim je, ki po-srednje zahteva, da naj bi dotični uradi, ki so s to šolo v dotiki, vzeli tudi idrijsko šolsko vprašanje v roko. Omenjena postava o šolskem nadzorstvu daje namreč deželnemu, okrajnemu in krajnemu šolskeimu svetu različne pravice in dolžnosti do vseh kranjskih šol, tedaj tudi do idrijske šole. Mnogo pravic pa, Iki jih dobodo novi šolski uradi do naše šole, ima dosedaj še c. kr. rudarsko ravnateljstvo in finančno ministerrstvo, in prvo (to je, idrijski rudnik) morda ne bo pri volji, te pravice do šole, ktero vzdržuje in ktero bo imenda še obdržal, novim uradom odstopiti. Rečemo pa samo „morda", kajti mnenje ravnateljstveno nam ni znano. Ako idrijsko šolo za državno šolo vzamemo, potem ni divombe, da bi ne imeli novi šolski uradi pravice do njernega nadzorovanja v smislu novih postav; kajti postava za Kranjsko o šolskem nadzorstvu govori v §. 1.: „Ljudske šole, ki jih po vsem ali saj nekoliko vzdržuje vlada, dežela ali soseska, so pod nadzorstvom ali oglediništvom kraj-nega ali občinskega šolskega svetovalstva"; poslednji pa je podstavljen okrajnemu in deželneimu šolskemu svetovalstvu. — Ta stvar je po vsem tem precej zamotana, zatega del jo prav živo priporočanuo novim šolskim uradom s prošnjo, da bi se kmalu irazvozlala na korist naši šoli, ki je, kakor povsod, tukajjšnjemu ljudstvu tako potrebna kakor ribi voda. i(Kon. prih.) Iz Trnovega na Notranjskem 31. akt. J. V. — V nedeljo 30. dne t. m. je bil vendar piri nas že na 9. dne t. m. napovedani pa zavoljo slabfega vremena preloženi kmetijski tabor; govoril je g. JL. Dimic o pogozdevanji Krasa. Brž po popoldlanjsni službi Božji se je zbralo veliko število ljudi — okoli 800 — na odločenem prostoru, ki je bil z zastavaimi lepo okin-čan. Med poslušalci je bilo tudi nekoliko tukaj biva-jočih tujcev; pogrešali^ smo pa Pivčanov. Iz Ljubljane. (Žalostna skušnja.) Co deželi naši od leta 1868. do leta 1896. naložilo breme z; 280.000 gld. Vsled tega zborovega sklepa se je deželni odbor obrnil do finančnega ministerstva, in se je ugodne* rešitve temveč nadjal, ker je zadevo deželnega zastop>a tudi c. kr. deželna vlada živo podpirala. Al čujte!! — finančno ministerstvo je odbilo prošnjo deželnegaodbora, in sicer po nasvetu tukajšne c. kr. finančne* prokurature. Tedaj gosp. vitezu Kalteneggerju se itma naša uboga dežela zahvaliti za to novo veliko breme! On je sicer kot poslanec kranjskega zbora glasoval za dotični predlog v deželnem zboru, — kot financ m i prokurator pa je nasprotno svetoval. — Iz tega se zopet prav očitno kaže, da to nikakor ne gr6 skupaj, da je kdo poslanec in pa cesark uradnik na takem mestu. In ravno ta nemški mož, ki je nedavno v konštituci-jonalnem družtvu zelo obiral narodno večino deželnega zbora in pretresal slabi stan deželnih naših financ, on je zdaj pokazal, kako skrbi za deželo našo! Zdaj saj zopet vemo, k j e imamo iskati prijatelje v naše dežele, — v koustitucijonalnem društvu in pri patronih „Tagblattovih" gotovo ne! — Za povzdigo sviloreje na Kranjskem je c. k. ministerstvp kmetijstva družbi kmetijski podelilo 300 gld. — (Čitalnica naša) je v nedeljo začela zimske svoje veselice z „besedo'', ki je bila sprejeta s živahno pohvalo. Gospa Lujiza Pesjakova je za nicojšnji večer zložila prolog, zanimiv v vsaki kitici in izvrsten v celoti svoji, in gospa Kornelija Solmajer-jeva ga je govorila od konca do kraja tako mojster-sko, zdaj humoristično, zdaj s simpatičnim glasom svojim navdušeno izrazovaje občutke živega rodoljubja, ki jih je slavna pisateljica vlila v poezijo to, da jej je donžla gromovita pohvala, ko je končala govor in se jej je poklonil venec živega priznanja od narodne čitalnice naše. Od mnogo strani nam razodeti želji, naj natisnemo prolog v listu našem, vstrezamo tem raje, ker mislimo, da utegne všeč biti tudi drugim čitalnicam v pričetku zimske sezone. — Drugi oddelki današnje besede so bili: dva moška zbora „Puška na klin" in „Naše gore", ki ju je pod vodstvom gosp. V. Va-lente pel čitalnični pevski zbor v tako občno zadovoljstvo, da ni bilo pred miru, dokler poslednjega ni še v drugič pel. Skoda, da priljubljeni nam pevec „Solze" danes ni bil tako disponiran, kakor smo vajeni od njega slišati izvrstno pevanje. Burkica „Mutec" se je dobro vršila in veliko smeha včinila. S posebno pohvalo je bilo tudi sprejeto berilo g. dr. K. Bleiweisa „o plesu", v kterem je govornik kazal: kaj je ples, potem segel v zgodovino plesa, popisaval narodne plese, priporočal „kolo" jugoslavensko, iz Valvazorja povedal mnogo zanimivega, kako so stari Kranjci plesali, in naposled na kratko pretresal ples iz zdravstvenega ozira. Govorniku je obveljalo danes djansko dokazati, da tudi berila imajo poslušalci radi, ako so moškemu in ženskemu spolu zanimiva in v besedi niso suhoparna. Živa pohvala je kazala, da dobro došla bodo berila čitalnici tudi v prihodnje. — Po vsem tem podamo zdaj bralcem svojim gori hvaljeni prolog: Čitalnica svojim! Minule davno rože so prekrasne, Podlesku clo obledel je obraz, Umolknile so pesmice stoglasne — Pred durmi že stoji pozimski čas. Zavit v odeje goste in meglene Temno se bliska čmeren mu pogled, In kamor pada, oj gorje! vse vene, In otrpnevši se spreminja v led. — In vendar clo od mrzlega tirana, Ki svit in cvet je srpo pokopal, Katerega oblast ne bo končana, Da drobni dih ga mlad ne bo pregnal — Zahteva vsaki sladke okrepČave, Prenašati ne more le težave. Besede zadnje hočem pojasniti, Šaljivo, a resnično potrditi. Na priliko: zdravnik le prebivati V bolnišnici ne more ves ljub dan, Ko med trpečimi živel bi brati Postal bi kmalu tudi sam bolan. — — 355 — Odvetnik zviti in notar beliti Nenehoma ne more si glavo, Pravico vselej, vselej sprevrniti Je, mislim, vendar delo pretežko. — Jezikoslovec tuhtati popravo , In jezik piliti ne zna naprej; Kar je preveč, prelehko je nezdravo, To star pregovor trdi vekomej. — In trgovec ne more vedno stati V štacuni, in tam meriti blago. Od sile je ves dan se le smehljati, „Poljubljam roko" — reči brezkončno, — Proti Olimpu skušati izlet Ne more zmirej ne — noben poet. Na zemljo včasi vleče ga nazaj, Da trudni pegaz si spočije vsaj. — Pisatelj in novičar se pečati S politiko, s tovarši vojskovati Ne more vedno se, in na „prepir" Prileze se tak dobro tudi „mir". — Duhovni mili Vam pastir častiti Ne more predikavati, moliti Od zore — če bi poslušali vse Ovčice tudi ga — do konca dne. — In deklici spomin poprejšnjih dni Ni presladak le v gorki izbici, Vsaj cvetju mlademu krasote Je treba ognja druge še gorkote. — Gospodovati zmiraj le doma Ne mogla najzvejstejša bi gospa, Spodoben, zanimiv je kraj še drugi, Kjer vlada poslavljena po zaslugi. — In vidite! prestari clo ženici, Ki urno zanjke plete nogovici, Ni mar prijateljic in dobre kave, Ce najde včasi boljše še zabave. Tako in tako dalje Vam našteti Bi mogla prilik še obširen red, To znate nedvomljivo mi verjeti, In pritrdili vse bi naposled. A dosti je, — veselo le pristavljam, Da s tem, kar hočete, Vas jaz pozdravljam! Pri meni najdete, česar želite, Pri meni tukaj-le se oddahnite; Kar „utile" in „dulce" je, delim Prijateljem prerada svojim vsim. In zdaj poslušajte, predragi, zvesto, Kaj darovalo bode to Vam mesto: Slovenije, mi ljube in premile, Se pesni lepe bodejo glasile, Sinovi njeni — a sinovi pravi — Jih bodo peli, kakor po dobravi Se tičje petje vzdiga presladko, Ki srce Vam omamlja in uho. Ko se bo združil domorodkin zbor Očara rožnati Vas mladi zor, In drobne pesni bodo njih soglasne Vas opominjale na cvete krasne; Začuli bodete, ko se glasi, Ako milini streže jek moči. — Potem stopila tu v besedi resni, V besedi krepki, mili in slovesni, Domača nam modrica bo pred Vas. „Zarudel bo jej sramožljiv obraz", — Kot je nekdaj prepeval pevec vnet, On, pred katerim se upogne svet — „In sodbo Vašo bode spoštovala Toda nikol se je ne bode bala". — In k o m o s zabavljiv jej bo sledil In z zdravo šalo resni čas kratil. — Da lepoznanstva mladi naš zaklad V čita nji Vam daruje zreli sad, To veste vže, gospodje in gospč! Kajti „čitalnica" mi je ime. — Dramatiko bom jaz gojila Vsaj sem — domačo — tukaj Vam rodila. Pri meni bilo njeno je začetje Le tu pognalo Taliji je cvetje. — Poleg tega darujem nekaj Še — In veste kaj, ve deklice mlade ? — — Oho! ti dete črnooko, mično, Ti ljubeznjivo tam okrogolično, Al se že bliskajo oči ti zdaj, Al čuješ godbo vže, al vidiš raj? Da, da zadel, golobček si zares, Kar sladkega še dajam, to je — —¦ ples! To bode, oj, sreča, Ce krasna, goreča Se v „kolu" vrtela boš ti! Ce živa cvetica Boš slavna kraljica, Plesavci ti sužniki vsi. Ce srce veselo Bo tvoje se vnelo, Zazrlo odprto nebo, Ce bodo glasile Besede se mile „Te ljubim, le tebe samo"! — Vse to in drugo, Česar ne povem Vas čaka — govoriti o! ne smem! — — A, ko bi tudi smela, moškim Vam Pokažem, da molčati ženska znam. Samo to rečem, da se začudili Vsi bodete in mene poslavili. Torej le semkaj pridni vi trgovci, Tuhteči, modri vsi jezikoslovci, Vi trmasti notari, Duhovni mladi, stari, Preskrbni vi zdravniki, Jezični vsi pravniki, Novičarji sloveči In pesniki trpeči, Gospe in gospodične Priletne, mlade, mične, Le k meni, tu se veselite Tu trud in skrbi pozabite! — In da vršilo vse se bo lepo In srečno teklo, ljubo in gladko, Pripomagale bodo — o kaj ne? Prijazno Vaše zmožnosti mi vse. Življenja vsaj domačega središče In naroda sem zvesto zbirališče, Sem med zidovjem tabor pravi, Ko isti tam v premili nam naravi; Pravičnih mojih sklepov bo trdnost Sloveniji povekšala krepost, Moči napete moje njej na čast Podpirale bohotno njeno rast, Da kmalu nas zedinjena pozdravlja In nas po činih svojih blagoslavlja! In ako zaželeno solnce milo Se pred hlepeč naš prag ni posvetilo, Vzhajalo bo! — že jasno se dani. Le, dragi, ne otrpnite sami. Spomlad budilna naj Vam tu cveteva, Ko zunaj vas napada hud vihar, Naj čvrsto, nevenljivo navduševa Vas k domoljubju svetemu vsikdar. Ko skale trdne skupaj le držite. Saj ene matere otroci ste, Katero vsi z vdanostjo ljubite In ki zasluži Vaše srce vse. Tej materi na ljubo naj bo sloga In pobratinstvo večna Vam naloga! — — (Na korist ubogi šolski mladini), da se obleče s zimsko obleko, je katoliško društvo v saboto napravilo v reduti veliko „besedo", ki se je, če tudi je bil hvale vreden in živo pohvaljen glasbeni del, posebno odlikovala v živih podobah, ki so jih predstavljale gospć, gospodičine in gospodje tako izvrstno kakor jih malati more najbolji slikar. Veliko radost tega večera je le grenil pogled mnozih praznih prostorov, na kterih smo pogrešali mestjanov, o kterih smo dozdaj mislili, da imajo srce za siromake, a se — motili. — (Pogorelcem postojnskim) je „Sokol" ljubljanski iz „besede" v krasni novi Tavčarjevi gostilnici skupljenih 100 gold. poslal. — „Beseda" s živimi podobami na korist ubo-zim otrokom se ponavlja v nedeljo zvečer ob pol sedmin. Ker bode vstopnina nižja, se je nadjati, da pride vsak, kdor hoče kaj lepega videti. — („Mlinar in njegova hči*') je bila prva žalostna igra, ktero je včeraj z veliko in zasluženo pohvalo predstavljalo dramatično društvo v gledališču deželnem. Prvakinja tega večera bila je gospodičina Jamnikova, ki je delala mlinarjevo hčer. Gledališče je bilo tako polno, da veliko ljudi ni več noter moglo; dohodki so znesli 244 gold. 5 kr. Predvčerajšnjim je bila nemška predstava ravno te igre, a ljubljanski „Nemci" podpirajo svoje gledališče tako slabo, da so dohodki le znašali 60 gold. 47 kr. Potlej pa tožite, da podvzetniki nemškega gledališča na kant grejo! Na grobu Avguste Kosove. Živela je na zemlji našej domovini, Med srečnimi nad nami zdaj živi v višini, Ki v tihem tem-le grobu spi, Srce jej moje večni mir želi. Na grob jej vsajam rožico to poezije, Da jej v spomin zemeljski mirno dije, V raji večnem f kjer je draga zdaj, Se vidimo prijatelji vsi nekdaj. Kaj jok pomaga jej, kaj vroče vse solziee, Ki zdaj prežalostnim oblivajo nam lice, Vzel je Mogočni jej življenja vir, Tolažba je — da vživa sladki mir. Ko klicali nas bodo angeljski glasovi, Ko bodo vstajali iz grobov vsi duhovi, Spoznali bodo se prijatli vsi, Spoznali bodemo se tudi mi. Ivan Gr. — (Zahvala.) Vsem prijatlom in znancem, kakor tudi gospodom pevcem narodne čitalnice, ki so spremili našo nepozabljivo sestro Avgusto na pokopališe, izrekamo presrčno zahvalo. Rod o vina Kosova. —- (Porotna obravnava ljublj. „Tagblatta".) Popisali bomo to obravnavo nekoliko obširnejše zato, ker luč prižiga o vredništvu,,Tagblattovem" in kaže, da vre d ni k ni nič, da je le „masculus pictus" in vse so le njegovi patroni „Mitarbeiter" imenovani podi krilom konstitucijonalnega društva. — Omenjena pravda se je - 356 vršila 17. dne u. m. pri deželni sodniji na tožbo cerk-venika (mežnarja) v Brezji na Gorenskem. Predsedoval je predsednik deželne sodni je gosp. dr. Lušin, sodnika sta bila gg. Perko in Kaprec, porotniki pa: Kaiser, Schlaffer, Dachs, Treun, Boschitz, Waidinger, Auer Juri, Schernerl, Schlechter, Reich, Ludwig in namestnik Stfzelba. Toženi vrednik Otomar Bamberg je zavrgel 10 druzih, med njimi vsaeega, kteri je bil količkaj sumljiv, da ni „Tagblatto*ve" vere, zastopnik toženca gosp. dr. Razlag je zavrgel 6 znanih podpornikov „Tagblattovih", cvet konšt. društva je vendar-le še ostal. Ko se je po zapisnikarji prebrala tožba, v kteri toži cerkvenik iz Brezja ljubljanski „Tagblatt" zarad razžaljenja časti, ker je v 5. listu 28. aprila meseca prinesel hudo obrekljivo laž, daje on obril in po-malal svinjo ter jo potem za 10 soldov množici kazal, češ, da je zaklet krčmar iz Koroškega, se je zaslišal Otomar Bamberg, kteri je po napisu lista „odgovoren za vredništvo". V čuda slabi nemščini se zagovarja, da se ne pečd dosti z vredništvom; toženega dopisa „izpod nožja Triglava" ni bral, in še le, ko je bil natisnjen, je izvedel, kaj je v njem* Pisatelja noče imenovati. Po njegovem zagovorniku poklicani priči: gozdni kancelist Erschen v Radoljici, in krčmar Klander ne morete dokazati, da je dopis resničen; Erschen pravi, da gaje pisal menda neki Konschegg, kteri je šole na kol obesel, zdaj pa je odgojitelj pri gosp. J. Ker se je iz Bambergovega zagovora razvidelo, da pravi voditelj vrednistva ljublj. „Tagblatta"je g. Rutting*), faktor v Kleinmayer-jevi tiskarnici, rojen v Meklenburgu na severnem Nemškem in luteran, ga predsednik brž pozove k obravnavi. Ta pripoveduje o vredovanji „Tagblatta" prav lepe reči. Po njegovih besedah je Bamberg le stena, za ktero se skrivajo drugi, in prav ta članek je prejel Rutting iz druge roke, kar se navadno godi („mit Umgehung des Bamberg wie fast immer"), kajti Bamberg je le za vredništvo odgovoren, ne pa pisatelj. (Kdor je danes slišal in poznd Bamberga, bo to tudi rad verjel.) Po sklepu sodnije vse tri priče prisežejo. Med poslušalci je bilo mnogo sodelalcev „Tagblattovih", kterim Riit-tingova spoved ni bila po volji, med njimi g. Dežman, kteri je bil jako preplašen. Zagovornik zatoženca dr. Schrev je dvomil nad tem, da je cerkvenik Miklavčič ena in ista oseba s tožnikom, tedaj je sklenila sodnija, da se povabi tudi gosp. Janez Sajevec, fajmošter v Mošnjah, kteri bi to spričal. Bil je ravno nazoč, tedaj ga predsednik ustmeno povabi. Gospod fajmošter odstrani s svojim pričanjem vse premišljeje in dvombe in na vprašanje dr. Schrey-a, kaj misli o „Tagblattu"? odgovori: „Tagblatt" se mi zdi škandalozen list, namen njegov je razširjati škandal". — Dr. Schrev se vgrizne v ustnice in nekteri poslušalci pobesijo oči. Prebralo se je med drugimi tudi pismo žandarja Sebenikarja do njegovega prijatelja, kteremu je bil priložen izrezek iz dunajskega lista „der Freimutbige"; v tem je Tagblattov „svinjski" dopis skoraj ponatisnjen od besede do besede. Žandar kot Kranjec se jezi, da se o njegovih sorodcih pišejo take vraže ter pravi, da po svetu vsled tega imenujejo Kranjce „ein blitzdummes, aberglaubisches, vernageltes Volk". (Senzacija.) Dr. Razlag omeni, da so se enaki izrazi brali tudi v „Tages-pošti", v obeh „Prešah", v „Karntnerblattu" in več druzih časnikih. *) Kje pa je ostal pogumni dr. Keesbacher, o kterem se pripoveduje, da je za vredovanje ali največo „Mitarbeiterschaft" dobival leto in dan po 400 gold., zdaj pa jih zgubil, ko se „Tagbl." ne povračajo več stroški koleka? Stavec. — 35? - Po tem konstatira predsednik po sodnijskih zapisnikih, da Miklavčič je sam zahteval tožbo in ne, kakor meni zagovornik, kdo drug. Omeniti še moramo, da je predsednik pohvalil fajmoštra Sajevca, da je o tem, da je cerkvenika pozornega storil na oni članek, spolnil svojo dolžnost kot duševni pastir, kteri ne trpi, da bi na časti oskrunjen človek bil še dalje cerkvenik. Dokazovalna obravnava se tedaj sklene in dr. Razlag prične svoj govor. V njem je temeljito, a mirno in brezstransko dokazal hudobnost članka, kteri v vvodu nesramnega dopisa meri na to, ne le zasmehovati katoličane in katoliško cerkev, temveč tudi oskruniti moža, kteri je bil do svojega 66. leta pošten in je še dandanes. Ves članek je blasfemija na katoličanstvo in cerkvene naprave, ktere morajo imeti varstvo v Avstriji, v kteri prebiva do 30 milijonov katoličanov. Kar pa se piše posebno o cerkveniku, je tako, da ga mora žaliti in mu odvzeti poštenost, kajti obdolžen je goljufivega djanja in to iz dobičkarije za-se. Naši sorodci zunaj dežele so se jezili, da se kaj tako sramotnega o naši deželi, o našem ljudstvu piše; cel6 sram jih je bilo, da so Kranjci. Dalje šiba nemarnost pri vredovanji „Tagblatta", kterega vrednik zaupa pokvarjenemu dijaku, kterega dopise, kakor je rekel, „nerazpečatene" v tiskarnico pošilja. Da je dopisnik hotel žaliti, se ne dd dvomiti, ker piše, da se faktu m (resnični dogodek) more navesti, kar je cerkvenik s svojo svinjo storil. Slednjič se nadja, da bodo porotniki rešili čast starega moža, in zadostili razžaljeni postavi vsaj z globo (denarno kaznijo), v ktero se tukaj sme telesna kazen pre-meniti. (Kon. prih.) — (Poberki iz časnikov.) Da strast človeka res popolnoma ob zdravo pamet pripravi, kazal je „Tagblatt" spet prav očitno v pisariji, v kteri ga togota lomi, da deželni šolski svet je učni jezik v ljubljanski preparandiji po pravilih zdrave metodike tako razvrstil, da se prihodnji učitelji ljudskih šol ne le nemškega, temuč popolnoma naučijo tudi slovenskega jezika, v kterem jim bo treba največ podučevati šolsko mladež. Se vć, da ta sklep deželnega šolskega sveta je hud trn v peti takim ljudem, ki za „prusko glorijo" delajo preočitno propagando; al šolski svet ni za Pruse ustanovljen, ampak za narod slovenski, ki naj se v ljudski šoli kaj več nauči kakor le „koržamer diner" biti vsacemu tujcu. Kako abotno pa se dalje repenči „Tagblatt" nad „dr. Bleiweisu pokorno večino šolskega sveta", vidi se prav očitno iz tega, da sam dr. Jarec, poročevalec o tem vprašanji, je — zel6 soglasno s sklepom šolskega sveta — stavil svoje svete tako, da o tem sklepu ni bilo niti večine niti manjšine, ampak pri glasovanji soglasje. Ali to vslišati bode „Tagblatt" š e kokodajsal o „anwidernde slovenische Parteitendenzen" ? — Ker „Tagbl." v6, da je presuho-paren, ako ne napada dr. Bleiweisa, dr. Costo ali kakega druzega narodnega moža, ki je nemčurjem na poti, naročil si je te dni dopis iz Kočevja, ki se huduje nad tem, da deželni odbor za šole, ki spadajo v okrožje kočevskega okrajnega glavarstva, ni odbral nobenega trdega Kočevarja. Deželni odbor si je odbral dva spoštovana moža, ktera kaj več znata kakor le kramariti po svetu in si, kakor „Tagblatt" povdarja, s tem „Vermogen und Ansehen erwerben", — možd, ki razumeta o bž jezika, ki ju mora znati, kdor hoče besedo imeti o šolskih zadevah kočevskega glavarstva, kajti šole v Fari, Osilnici, Banjaloki in v 10 šolah Ribniške dekanije so slovenske; ali bi po takem v teh šolah mož, ki zna samo kočevarski jezik, ne bil to kar zajec pri bobnu, ne pa šolski svetovalec? Kočevarjem ne bode nobeden njihovega jezika kradel, radi ga jim puščamo celega; al da bi v šolskem svetu o slovenskih zadevah sodil kdo, kdor ne razume našega jezika, to more zahtevati le „Tagblattovec", ki je prišel iz sveta, ki se imenuje „narobe svet". — Ne vemo, kje je „Tag-blatt" pobral govorico, da na novo ustanovljeni profesorji frančiškanskega reda niso hoteli priseči na ustavo, rekši, da popred morajo za to privoljenje imeti od prednika svojega reda. „Tagbl." je bila ta govorica prav voda na njegov mlin: „gledite — je kričal — da so naši poslanci pravo trdili v deželnem zboru, ko so rekli, da minihi nimajo svoje volje, tedaj tudi volilne pravice ne!" Unidan pa je uradna „Laib. Zeitg." naznanila, da je ona govorica o novomeških profesorjih laž. Ali mislite, da je „Tagbl." potem preklical laž? Kaj še! Rep je stisnil med noge — pa molčal, — „Kranjski deželni šolski svet in pa nemščina v slovenskih ljudskih šolah.11 Pod tem naslovom je „Slov. Narod" te dni hudo zaceptal nad dež. šolskim svetom na Kranjskem in djal, „da domači šolski urad na novo vpeljuje v ljudsko šolo nemščino." Na to natolcevanje le toliko odgovorimo, da pisavec onih zabavljic ne razume in tudi ne poznd dovolj vseh razmer naših ljudskih šol, posebno ne štirirazrednih mestnih, o kterih se je v 4. seji dež. šolskega sveta govorilo. Ako se je določilo (pa le začasno določilo), da se v 4. razredu mestnih šol podučuje tudi po nemški, razume se to le tako, da naj v tem razredu za letos ostane tako, kakor je bilo do zdaj, namreč, da naj se nemški jezik uči (dokler boljše knjige nimamo) po sedanji šolski knjigi: „Praktisches slovenisch - deutsches Sprachbuch fiir die oberste Klasse der slovenisch - deutschen Hauptschulen", po kterem se učenci slovniških izrazov uče v nemškem jeziku; stari, do sedaj veljavni „Lehrgang fiir Hauptschulen in Krain" je že to tirjal v 2. polovici 3. razreda glavnih šol, in to se ve da le za to, da učenci stopivši iz 4. razreda mestnih šol v srednje šole so mogli shajati v njih. Srednje šole še tudi niso sedaj tako vredjene, da bi začetni učenci mogli napredovati brez nekolikošnega znanja nemškega jezika, in to so ravno sedaj od učencev 4. razreda ljudskih šol tirjatudi pri na novo vpeljani sprejemni skušnji v začetku šolskega leta. Dokler so, žali bog, v srednjih šolah okoliščine take, za sedaj ne more biti drugače, ako hočemo, da bode v srednje šole pot odprta sinom kmetiških, ne pa samo gosposkih starišev. To je imel in je z ozirom na še obstoječe djanske razmere moral imeti dež. šolski svet pred očmi, ko je dovolil, daj se v 4. razredu mestnih šol podučuje po sedanjem načrtu. Sicer se pa ve, da je ves ukaz ministra za bogočastje in uk od 20. avg. t. 1. („Schul- und Unterrichtsordnung") le začasno, za poskušnjo vpeljan, in da se bode po okoliščinah kmalu moralo mnogo (posebno o jeziku) mnogo spremeniti. Zato bode — to moremo zagotoviti — gotovo bolje skrbel naš šolski svet kakor oni našinci, ki so sicer polni rodoljubja a malo poznajo šolske naprave in potrebe. — „Slov. Nar." se je zagrozil uni dan prav z debelim črkam nad tem, da „Matica" uradom nemški dopisuje. To ni res. Ko bi bil „Slov. N." rekel, da je ranjki dr. Toman v tožbi proti Nemcu Wagnerju nemški dopisoval sodniji, tihi bi morali biti in le obžalovati ranjcega rodoljuba, da še v grobu miru nima; al ker se oni pisatelj vsak dan v aktih sedanjega predsedstva Matičnega lahko prepriča, da uradnijam ne piše drugače, kakor slovenski, ne moremo si kaj, da ne bi onim „debelim" črkam odgovorili, da ni res, kar pišejo. — {Čitalnica postojnska) napravi 6. dan novembra zvečer ob pol 7. uri „besedo" z godbo, petjem, govorom, samospevom in s šaloigro „Starost slabost". Čisti — 358 - dohodki so namenjeni ubogim po^orelceim v Postojni. Vljudno se vabijo k tej besedi dobrotniki vseh stanov, da vživaje veseli večer ob enem naklonijo pomoč usmiljenja vrednim siromakom pogorelcem. Odbor. — (Komisija), ktera je ogledovala železnico med Ljubljano in Trebižem, je z delom popolnoma zadovoljna in pričakuje se, da se bo še v prvi polovici t. m. odprla.