UGODNA PONUDBA POSO)IL STRAN 32 Gorenjska^* Banka Banka d posluhom Največja stalnica v našem življenju - in tudi v slovenskem medijskem prostoru - je sprememba Slovenec je izdihnil, Republika je padla, "Gorenje" pa še kar veselo žlobudra GLAS Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 13 - CENA 160 SIT Kranj, petek, 14. februarja 1997 Od Ane do Anice na Gorjušah je pet rodov Je mati, je hči in pot iz roda v rod Iztekajo se zadnja leta stoletja, ko je privekala na svet Petrova Ana po domače, na Gorjušah v današnji krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše v Bohinju. Takrat se je začela pot, na katero je iz petega rodu pred novim letom stopila mala, šest tednov stara Anica. STRAN 1 3 i Danes in jutri informativna dneva Kranj, 14. februarja - Danes in jutri bodo vse srednje šole v Sloveniji pripravile informativna dneva za osmošolce, ki se odločajo za nadaljnje šolanje. Že ob devetih dopoldne so prišli po informacije prvi osnovnošolci, popoldne ob 15. uri jih bodo dobili tudi tisti, ki se dopoldanskega dela niso mogli udeležili. Tudi jutri dopoldne ob 9. uri bo na srednjih šolah še moč izvedeti vse o letošnjem vpisu, informacije pa bodo dobili tudi tisti, ki se zanimajo za izobraževanje ob delu. Prvo prijavo na srednje šole morajo osmošolci oddati do 8. marca. • D.Ž. nar poroka pri Trj ffaoldDvin r* STRAN 6 za vso družino v emona merkur trgovino eeiraii trgovina na drobno d.d, ljubljana emona centri emona marketi emona prodajalne Pil D A T R I S ANTON DFŽMAN DATRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA BUd, GRAJSkA CESTA 1 1 iri.:064 J61 620 teL:064 5M29 1L ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: KRKA,SAVA,PETROL,FRUCTAL, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO, MrrOL,RADENSKA, M1P, EMONA OBALA KOPER,... JESENICE Titova 7, Tel OM/861 511 UUBUANA'Breg22. Tel 061/1252010 Na specialni olimpiadi v Kanadi Mici je prinesla tri medalje Na šesti svetovni Specialni olimpiadi v zimskih igrah je sodelovalo tudi 16 slovenskih invalidov. Tri od 25 medalj si je priborila tudi Marija Cesar, za prijatelje Mici, varovanka Doma Matevža Langusa v Radovljici. Radovljica, 14. februarja -Na specialni olimpiadi, ki je bila tokrat od 2. do 8. februarja v kanadskih mestih Collingvvood in Toronto, je tekmovalo več kot dva tisoč športnikov iz 76 držav. Športniki, invalidi z motnjami v duševnem razvoju, so tekmovali v petih zimskih športih, naši pa so se najbolje odrezali v teku na smučeh. Tudi Mici Cesar si je svoje tri medalje, dve srebrni in bronasto, zaslužila s tekom, in sicer na 50, 500 in 100 metrov). Na specialni olimpiadi, ki poteka že od leta 1963 na pobudo družine Kennedv, je poleg športnikov sodelovalo tudi petsto trenerjev, šest tisoč prostovoljcev in dva tisoč spremljevalcev. Od slednjih sta slovensko reprezentanco v Kanado pospremila tudi zakonca Cakiči iz Škofje Loke, sicer aktivna sodelavca društva Sožitje. Naši udeleženci specialne olimpiade so se iz Kanade vrnili v ponedeljek popoldne in že na letališču doživeli prisrčen sprejem. Gorenjski dobitnici treh medalj Mici Cesar pa so veselo dobrodošlico priredili tudi v Domu Matevža Langusa v Radovljici. Na sliki: V Kanadi pod slovensko zastavo (od leve proti desni): spremljevalec Pajo Cakiči, Karli Kranjc iz Črne, dobitnik zlate medalje, Marija Cesar iz Radovljice, nosilka treh medalj s specialne olimpiade in spremljevalka Vojka Cakiči. • D.Ž., foto: P. C. POSLANSKA PISARNA Vsem prebivalcem občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri v Upravni enoti Škofja Loka (Okraj Škofja Loka) sporočam, da bom odslej na razpolago za vaše pobude, predloge, zahteve in pogovore ob ponedeljkih od 8. do 12. ure Žiri: prvi ponedeljek v mesecu, v krajevnem uradu, Trg svobode 4, tel. 691-344 Gorenja VaS: drugI ponedeljek v mesecu, v Krajevnem uradu, Poljanska cesta 61, tel. 681-658 Železniki: tretji ponedeljek v mesecu, v Krajevnem uradu Trnje 20, tel. 66-172 Škofja Loka: četrti ponedeljek v mesecu, v mali sejni sobi občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, tel. 624-187 Vaša pisna in telefonska sporočila, prijave za pogovor lahko sporočite v času uradnih ur v tajništvo načelnika Upravne enote škofja Loka, Poljanska 2, tel. 624-187. Vabljeni in dobrodošli! Poslanec v Državnem zboru RS Vincencij Demšar 897^55 ^MERKUR (D Obiščite Merkurjeve prodajalne KRANJ: Instalater, Salon vozil, Merkur, Globus in Gradbinka. NAKLO: TC DOM. ŠKOFJA LOKA: Blagovnica in Plevna. GORENJA VAS: Železnina. RADOVLJICA: Železnina in Elektro. LESCE: Kovina. JESENICE: Union. IZDELKE PO VROČIH CENAH LAHKO KUPITE: • za gotovino • na 2, 3 ali 4 čeke, z odloženim plačilom na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev, brez pologa •z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje ►s plačilno-kreditno kartico Diners-Merkur še 4% ceneje ker z njo lahko: v Merkurjevih prodajalnah — nakupujete z dodatnim popustom v Merkurjevih prodajalnah — nakupujete na večmesečni kredit i nakupujete na vec kot 3.500.000 —i prodajnih mestih Dineri Cluba v 182 državah iveta j plačujete hitro in enostavno —i s poravnavo računov enkrat mesečno 590\00 5902?! 490, 580. _- 490M 590JS, 560JI 650J& 2 452, Hokej je spet najbolj vroča (gorenjska) športna tema Rusi domov, z mladimi za zvezdico! Ta odločitev vodstva jeseniškega hokejskega kluba je prejšnji teden razburila mnoge ljubitelje hokeja v Sloveniji in še posebej na Gorenjskem, odlična igra mladih na zadnjih treh tekmah in polna Podmežakla pa sta dokaza, da so na Jesenicah pravilno ravnali Jesenice, 14. februarja - Tujci v našem športu da ali ne, številni tujci v naših (maloštevilnih) hokejskih ekipah da ali ne, to je tema športnih strokovnjakov, športnih funkcionarjev, ljubiteljev sporta in tudi športnih novinarjev, ki se pri nas "vleče" že precej časa. Pred letošnjo hokejsko sezono je kazalo, da se bo z novimi pravili Hokejske zveze marsikaj spremenilo: nazadnje je ostalo vse po starem. Naša moštva so se "okrepila" s tujci, iskali so jih na hokejsko razvitih tržiščih: predvsem v Ameriki in Rusiji. Na Jesenicah, kjer so se v prejšnji sezoni "opekli" z okrepitvami z zahoda, so letos spet iskali rešitev v Rusiji. Poleg tako rekoč Jeseničana Udarja Rahmatuljina so na Jesenice prišli še štirje tujci, pa tudi glavni trener je spet postal Sergej Borisov. V začetku sezone, po uspešnem startu v Alpski ligi, je kazalo, da je bila odločitev na Jesenicah pravilna, in da so novi tujci "pravi", vendar pa so z vedno slabšo igro počasi začeli izgubljati zaupanje uprave kluba, soigralcev in (kar še zdaleč ni najmanj pomembno) zvestih navijačev. Ti so si želeli na ledu videti tudi domače hokejske upe, ki so se izkazali na mednarodnih tekmovanjih, v dresu Acronija Jesenice pa zaradi številne tuje ekipe niso dobili prave priložnosti. Bojkot tekme v Ljubljani le pika na i Kaj se dogaja v Podmežakli? Kje so Ševcov, Bikovski, Kadikov, Smir-nov....? Kaj bo z jeseniškim klubom? To so Wla prejšnji ponedeljek na tekmi v Ljubljani vprašanja, ki pa so že čez nekaj dni dobila epilog: z Jesenic so odšli vsi tujci, razen dolgoletnega igralca Rahmatuljina in (zadnjega) novinca v ekipi, Smirnova. Prav tako pa so se v Podmežakli poslovili od trenerja Sergeja Borisova. Brane Omejc "Glavni vzrok za odslovitev večine tujcev iz našega moštva je bil bojkot tekme v Ljubljani, kamor srno morali odpotovati le z domačiji igralci. Vendar pa je bila to le Pika na i, saj so se nesoglasja 'nabirala" že daljši čas. Tujci so sicer uradno izjavili, da je vzrok za nJihov bojkot neizplačilo premij, yendar pa mislim, da to ni bilo fako, saj smo pri večini kasnili z Vplačilom le za dvanajst dni - le trener Borisov, ki je imel določen drugačen način plačevanja, je imel zamude en mesec in dvanajst dni. Nesoglasja med upravo in tujci pa so se začela takrat, ko smo odslovili Aleksušina, za katerega smo pač °cenili, da ni pravi igralec za Jesenice. Takrat se je začelo izsiljevanje s strani tujcev, saj so rekli, da 9e gre on, gredo vsi.... Slaba volja se Je nadaljevala, rezultatov ni bilo ne v Alpski ligi ne v državnem prvenstvu in v klubu smo imeli kar nekaj sestankov, na katerih smo opozarjali na to, Borisov pa je vztrajal in zatrjeval, da pač ve, kaj dela. Videli smo, kaj počnejo tujci in od njih smo "zahtevali" športno življenje. Spet se je uprl Kadikov in dejal, da nas njegovo zasebno življenje nič ne zanima... to pa pač v športu ni dopustno. Vmes je bil še incindent Ševceva v Celovcu, po bojkotu tekme v Ljubljani pa smo sklenili, da je vsega dovolj in da takšnih tujcev na Jesenicah ne potrebujemo. Obdržali smo le Rahmatuljina in Smirnova, čeprav sta bila tudi ta dva vedno solidarna z ostalimi. Prevladalo pa je dejstvo, da je pač Rahmatuljin v naši ekipi že dolgo časa, Smirnov pa v mesecu dni še ni imel toliko priložnosti, da se izkaže. Oba pa sta se po oceni uprave ostalim bojkotirancem pridružila iz solidarnosti, kasneje pa sta izjavila, da bosta v preostanku sezone upoštevala vse naše pogoje," o vzrokih za zaplet in slovesu večine ruskih hokejistov z Jesenic pravi predsednik kluba Branko Omejc. Domači igralci podprli upravo Odhod tujcev iz Podmežakle tik pred polfinalom Alpske lige in državnega prvenstva, pa je pomenil precejšnje spremembe v ekipi. Na trenerskem mestu je Sergeja Borisova zamenjal še lani igralec in letos pomočnik trenerja Drago Mlinarec, namesto rutiniranih Rusov, pa so morali odgovornost na svoja ramena naenkrat prevzeti tudi mladi doma vzgojeni igralci. Cilj ekipe pa je kljub vsemu še vedno nova hokejska zvezdica. "Dejstvo je, da smo na začetku sezone startali na naslov državnih prvakov. Z odhodom tujcev so možnosti za to najbrž manjše, vendar pa moram hkrati reči, da je vzdušje v zadnjem tednu tako v ekipi kot v upravi kluba stoodstotno boljše, bolj zadovoljni pa so tudi gledalci na tribuni. Mislim, da je prišlo olajšanje za vse. Seveda smo morali imeti prej sestanek z našimi igralci, saj so le-ti vezani na pogodbe s klubom in za njih morebiten neuspeh zaradi odhoda tujcev pomeni finančno slabši položaj. Moram pa reči, da so se enotno odločili, da nas podprejo, da je zmagala želja po dobrih tekmah in da je zmagalo srce. To pa je tisto, kar gledalci skozi vso sezono pogrešajo. Septembra je ekipa sicer naredila dober rezultat, od takrat pa je bilo v klubu in na tribunah "moreče" vzdušje," razmišlja predsednik Omejc. Povsem novo vzdušje pa je na jeseniški klopi sedaj, ko ekipo vodi Drago Mlinarec. "V upravi so mi povedali, da v kratkem času ne morejo dobiti drugega glavnega trenerja in predlagali so mi, da prevzamem to mesto. Jaz zaupam Drago Mlinarec je prevzel mesto glavnega trenerja ekipe. v fante in mi ni bilo težko, kljub temu pa moram povedati, da bo zame to precej naporno. Skupaj z igralci pa se bomo potrudili, da kar najbolje zaključimo sezono. Za klub pa naj bo to dobra šola, da se že pred sezono uredijo vse stvari, ki so potrebne, da ne pride do tovrstih zapletov, kot smo jim bili priče v tej zimi," pravi trener Mlinarec. Mladi razveselili navijače Izgubiti v ekipi štiri stalne igralce, med njimi celo izkušenega vratarja, bi bil za marsikatero moštvo tik pred zaključkom sezone velik udarec. Mladi jeseniški hokejisti pa so priložnost, da se izkažejo, zagrabili z odprtimi rokami in že na prvih treh tekmah dokazali, da lahko dobro nadomestijo rutinirane tujce. Zlasti se je v golu izkazal mladi Gaber Glavič, ki je naenkrat moral prevzeti odgovorno nalogo in jo odlično opravil, saj je praktično "zaklenil" jeseniški gol. "Igranje za prvo ekipo je zame velik izziv. Pred Gaber Glavič je odlično nadomestil vratarja Olega Ševceva. tem sem sicer imel veliko odgovornost tudi v mlajših reprezentančnih selekcijah, vendar igranje za prvo moštvo je pač nekaj posebnega. To mi pomeni novo motivacijo in zaenkrat mislim, da nisem razočaral. Mislim tudi, da smo domači golmani povsem enakovredni tujcem in na začetku sezone smo bili kar pošteno razočarani, ko smo v moštvo spet dobili tujca. Upam, da si bomo z dobro igro pridobili tudi zaupanje uprave kluba," pravi Gaber Glavič. Priložnost nastopanja za prvo moštvo pa so dobili tudi ostali mladi jeseniški hokejisti, med njimi tudi najboljši z letošnjega svetovnega prvenstva hokejistov do 20 let, Milan Hafner je dobil priložnost, da se izkaže tudi v prvem moštvu. Milan Hafner, ki ob novih razmerah v Podmežakli razmišlja: "Mislim, da smo jeseniški hokejisti v teh nekaj tekmah dokazali, da lahko igramo tudi brez tujcev, če pa so že tujci, pa povsem zadoščata dva res dobra. Domači igralci smo se večkrat čutili zapostavljene, trener Borisov me je sredi sezone dal celo v ekipo Casino Kranjska Gora. Sedaj pa mislim, da je priložnost tu. Na tekmi s Triglavom sem dobro igral in dal dva gola in kljub temu, da sem zadnje dni bolan, mislim, da sem že dokazal, da sodim v prvo moštvo. Vsekakor pa imamo mladi željo, da se še doka- Tudi navijači, znameniti red stileersi, so podprli odločitev jeseniškega vodstva o izključitvi in z glasnim navijanjem spodbujajo domače fante. Po odhodu štirih tujcev na jeseniški klopi ni zaskrbljenosti, temveč pravo prijateljsko vzdušje. žemo in to že v končnici državnega prvenstva!" Pri odločitvah za tujce v prihodnje več previdnosti Čeprav so misli uprave jeseniškega kluba, misli igralcev in tudi navijčev trenutno usmerjene predvsem v konec letošnje sezone, pa so mnogi ob slovesu tujcev začeli razmišljati, kako v prihodnje. "Kljub nesporazumu z Rusi mislim, da bomo v prihodnje še imeli v ekipi kakšnega tujca. Hokej kot vsak drug šport je danes profesio-nalizem in veliko managerjev ponuja svoje igralce. Če ne gremo skupaj z enimi, je na trgu množica drugih.... Seveda pa mislim, da v prihodnje tujcev na bomo izbirali le iz ene države," pravi predsednik jeseniškega kluba Brane Omejc. V. Stanovnik, foto: J. Pelko Kaj pravijo navijači jeseniškega moštva? Ernest Lombar iz Tržiča:''Odobravam potezo jeseniškega kluba, da je iz ekipe odslovila neučinkovite tujce. Mislim, da ima domače moštvo sedaj enake ali celo še večje motnosti za zmago v driavnem prvenstvu. Ta je gotovo bolj pomembna kot igranje v Alpski ligi, kjer mislim, da se naši ne bodo toliko trudili, saj je pomembna samo nova zvezdica." Ruben Sokač z Jesenic:"Mislim, da je prav, da so slabi Rusi odšli, saj sedaj naši kar "razturajo". Pravo vzdušje je v ekipi in na tribunah, kamor s prijatelji redno zahajam. Pričakujem, da bodo tudi na naslednjih tekmah mladi igralci dokazali, da so dobri in da imajo veliko motnosti za naslov prvakov." Robi Kerštajn iz Kranjske Gore: "Velikokratpridem na tekme v Podmelaklo in mislim, da so se pri vodstvu kluba pravilno odločili, ko so odslovli Ruse. Njihova igra mi ni bila preveč všeč, všeč pa mi ni bilo tudi to, da je bila vsa igra "naravnana" na Ruse, saj je dovolj naših igralcev, ki znajo igrati hokej. Zato bo v finalu lahko še gneča." Srebrni jubilej geološke prireditve Tržič, 14. februarja - Na pobudo predstavnikov pobratenega francoskega mesta Ste-Marie-aux-Mines so prizadevni člani Turističnega društva Tržič leta 1973 pripravili 1. mednarodno razstavo mineralov in fosilov v Tržiču. Letos pa bo Iržiški GEOPROF organiziral 10. in 11. maja že 25. mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja. V četrt stoletja si je tržiška geološka prireditev pridobila ugledno mesto v svetovnem vrhu tovrstnih razstav. Čeprav je 25 let v geološki zgodovini le neznaten drobec, pa je jubilej pomemben tako za organizatorje prireditve kot sam kraj. Domačini so lahko ponosni, da je prireditev postala vse bolj priljubljena med obiskovalci. Že dolgo ni več samo sejemsko srečanje zbiralcev, ampak dobiva vse širši pomen. Četrto leto nosi v svojem naslovu ime okolje, kar pomeni, da organizatorji posvečajo pozornost tudi ekološkim problemom, strokovnemu izobraževanju in še čem. V preteklosti je bil ogled razstave povezan le z obiskom svetovno znanega najdišča okamnin v Dovžanovi soteski, odprtje vrat opuščenega rudnika živega srebra na Lajbu v Podljubelju pa je omogočilo tudi obisk Antonovega rova. Pokrovitelj 25. mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in okolja je Slovenska znanstvena fundacija, kar še dodatno dviga ugled jubilejne prireditve. Letos med drugim načrtujejo tudi srečanje dosedanjih pokroviteljev, pripravili pa bodo tudi dve okrogli mizi. Prvo bodo posvetili varovanju nahajališč mineralov in fosilov, drugo pa različnim vidikom Slovenske geološke poti. S. Saje Pevci za kulturni praznik Duplje, 14. februarja - Tako kot že nekaj let nazaj so tudi letos v Dupljah na svojstven način proslavili 8. februar, slovenski kulturni praznik. Na predvečer praznika, 7. februarja, sta oba pevska zbora, ženski pevski zbor Dupljankc in moški pevski zbor KUD Triglav Duplje, zapela v vsakem od treh naselij dupljanske krajevne skupnosti: najprej v Spodnjih Dupljah, nato v Zadragi in nazadnje Še v Zgodnjih Dupljah. Pevci nameravajo to lepo tradicijo negovati tudi v prihodnjih letih in upajo, da jih bio prišlo poslušat več krajanov kot letos. • J.K. Upokojenci vandrajo Naklo, 14. februarja - Naklansko upokojensko društvo je med najaktivnejšimi društvi v občini. V njegove dejavnosti se vključujejo tudi upokojenci zunaj občine. Izleti, združeni z družabnimi srečanji, so že tradicionalni. Tako sla na pustni dan kar dva avtobusa upokojencev krenila prek Trojan do Prebolda in naprej preko Hrastnika in Zagorja do znanega gostišča Vidrgar v KandrŠah. Tam je bilo za izletnike organizirano veselo pustovanje, na katerem so posebej presenetili eno od glavnih organizatork izletov Marico Teran iz Zgornjih Dupelj. Na pusta je imela rojstni dan. Upokojenci, sedaj so ustanovili tudi folklorno skupino, so tudi tokrat potovali z Zadnikarjevim avtobusom. • JJK. Krajevna skupnost Duplica Dom smo zgradili delavci sami V petdesetih letih so delavci Industrije pohištva Stol Kamnik s posebej zasluženim denarjem, udarniškim delom in krajevnim samoprispevkom gradili kulturni dom, sedanje vodstvo delniške družbe Stol pa ga namerava prodati. Duplica pri Kamniku, 10. februarja - Več kot petdeset krajanov se jc pred dnevi sestalo v prostoru krajevne skupnosti Duplica v kulturnem domu na Duplici. Sestanka pa so se udeležili tudi kamniški župan Tone Smolnikar s sodelavci iz občinske uprave in člani občinskega sveta s predsednikom Igorjem Podbrežnikom. Precej vroča razprava na sestanku je bila zaradi razpisa tovarne Stol za prodajo poslovno-stanovanjske zgradbe kulturni dom na Duplici. Stol, Industrija pohištva, d.d., Kamnik je sredi januarja objavila javno licitacijo za izbiro najugodnejšega ponudnika za nakup poslovno-sta-novanjske stavbe na Duplici in nezazidanega stavbnega zemljišča v Motniku. Napovedana prodaja bi najbrž ne stroške vzdrževanja doma oziroma prostorov KS v njem. Po letu devetdeset, ko se je iztekel zadnji samopris- Sestanka se je skupaj z županom Tonetom Smolnikarjem, predsednikom občinskega sveta Igorjem Podbrežnikom in nekaterimi člani občinskega sveta udeležilo več kot petdeset krajanov. vzbudila pozornosti, kot pre- ob tem spomnili, da Dom so začeli po načrtih int Nika Kralja graditi na začetku petdesetih let. Takrat je bilo v Stolu zaposlenih okrog 800 delavcev. Vsi skupaj so naredili najmanj 24.000 udarniških ur. Dom so potem odprli 1958. leta. Prva leta Je bil upravlja-lec in plačnik Stol, po letu 1984 pa je iz Stola vse pogosteje prihajal očitek, da so stroški vzdrževanja previsoki. Zato je dom prevzela v upravljanje KS Duplica. Stroški vzdrževanja so znašali na leto okrog 15 tisoč nemških mark. Ta znesek so do leta 1990 krili iz krajevnega samoprispevka. Po tem pa se je referendumski samoprispevek iztekel in KS je dom spet dala v upravljanje (ne v lastništvo) tovarni Stol. nekatera podobna do zdaj, če ne bi v krajevni skupnosti Duplica poznali razmer in dogajanj v tovarni Stol in se so v petdesetih letih dom, ki ga zdaj vodstvo Stola želi poceni odprodati, zgradili delavci s posebej zasluženim denarjem, udarniškim delom in samoprispevkom. "Takrat so delavci v Stolu delali vsak mesec po osem ur udarniško za ta dom. Vsa leta smo v krajevni skupnosti imeli tudi samoprispevke in z njimi ob podpori občine urejali komunalno infrastrukturo in deloma pokrivali tudi Janez Pohlin, predsednik sveta KS Duplica: "Na sestanku je direktor Stola napovedal, da licitacije ne bo, dokler se ne bodo sporazumno dogovorili glede rešitve problema. pevek, novega nismo razpisali. Stol je zašel v težave in zdaj se dogaja, da bi nam dom odprodali." Takšna je bila zgoščena razlaga predsednika sveta KS Janeza Pohlina na sestanku pred nedavnim, ki so se ga Kulturni dom so delavci Stola z udarniškim delom, denarjem in samoprispevkom gradili v petdesetih letih. Na pogovorih delegacije z vodstvom Stola pred dnevi so se sporazumeli, da odprodaje oziroma licitacije doma ne bo, dokler se ne bodo sporazumno dogovorili o razrešitvi problema. Predsednik sveta KS Janez Pohlin nam je povedal, da je direktor Stola Marjan Urh posebej poudaril, da ne želi nikakršnega spora s krajani KS Duplica. Med iskanjem rešitev pa je bila omenjena tudi možnost, da bi občina prevzela prostore, ki jih krajevna skupnost ne bi mogla. udeležili domačini in predstavniki občine Kamnik. Zupan Tone Smolnikar je pritrdil vodstvu krajevne skupnosti in krajanom, da dom na Duplici Stolovo vodstvo na takšen način, kot se je, kot kaže, odločilo, ni upravičeno odtujiti. Gre za moralno odgovornost do kraja, krajanov in nenazadnje tudi do občine. Občina pa v tem trenutku vsekakor nima materialne možnosti, da bi problem lahko rešili z odkupom. Zato so na sestanku imenovali poseben odbor oziroma delegacijo, ki se bo s sedanjim vodstvom Stola pogajala o svojem domu in ugotovila takratni denarni vložek domačinov oziroma delavcev Stola pri gradnji in opremljanju doma. Če ne bodo našli sporazumne rešitve, bo moralo odločiti sodišče. Do takrat pa doma tovarna Stol ne bi mogla prodati. • A. Žalar S seje občinskega sveta Šenčur Od reklamnih tabel do šolskih okolišev V občini Šenčur so s tremi novimi odloki dopolnili občinsko "zakonodajo". Šenčur, 14. februarja - Po ponedeljkovi seji občinskega sveta je jasno, kakšna pravila veljajo poslej v občini Šenčur glede postavljanja neprometnih in reklamnih tabel. Določene so tudi komunalne takse in ustanovljen javni zavod Osnovna šola Šenčur. Z odlokom o neprometnih znakih so sedaj v Šenčurju naredili red pri postavljanju reklamnih panojev, v drugem odloku o komunalnih taksah pa so tudi določili, kako se bo poslej takšno oglaševanje plačalo. Občina si je s tem zagotovila še en vir za pol-nenje občinske blagajne. Seveda pa za vse table ne veljajo enaka pravila. Organizacije in društva ter politične stranke, kijih financira proračun občine Šenčur, bodo za pojavljanje na teh tablah plačevale pol nižje zneske. Svetnik Andrej Jurančič je sicer podvomil o pravičnosti te izjeme, češ da se za društvi in organizacijami pogosto skriva pridobitna dejavnost. Zanimalo ga je tudi, kako je v primerih, ko bi želeli postaviti reklamno tablo na območju, ki velja za spomeniško zaščiteno. Središče Olševka denimo že sodi v tako varovano območje, zato ga je skrbelo, kako utegnejo zaščitniki naravne in kulturne ded-iščine dlakocepiti pri tovrstnih dovoljenjih. Filip Vesel je predlagal, da bi moral pooblaščeni izvajalec plakatiranja že v treh in ne v petih dneh po končani prireditvi poskrbeti za odstranitev plakatov, česar pa pozneje svetniki niso izglasovali. Preden so sprejeli popravljeni predlog odloka, je bilo potrebnega še nekaj pojasnjevanja. Enako je bilo z drugim odlokom, ki zadeva komunalne takse, kjer so se pojavljali predlogi o različnih taksah na igralne avtomate, slišali pa smo tudi predlog o taksah na pse in mačke. Slednji je sicer izzvenel precej komično, toda župan Franc Kern je na pobudo povsem resno odgovoril, da sicer ne more biti predmet obravnavanega odloka, pač pa jih bo občina do konca leta sprejela še nekaj in tedaj nemara kaže razmisliti tudi o takšnih taksah, ki bi okrepile izvirne prihodke občine. Sprejeli so še odlok, s katerim so dokončno ustanovili javni zavod Osnovna šola Šenčur. Po njem šolski okoliš te osnovne šole zajema vasi Šenčur, Srednja vas, Milje, Hrastje, Voklo, Voglje, Luže, Visoko, Olševek, Hotemaže, Prebačevo, Trboje, Žerjavko. Del matične šole v Šenčurju so tudi podružnice v Olševku, Trbojah in Voklem. Že ob osnutku odloka smo v medijih poročali o možni pripojitvi podružnične šole Trboje (prej delu kranjske šole Staneta Žagarja) k šenčurski matični šoli ter o tem, da za otroke in starše to ne pomeni kake spremembe. Predsednik ob- činskega sveta Miro Koželj pa je še enkrat poprosil, naj v izogib dezinformacijam, ki krožijo glede teh sprememb, znova zapišemo, da otroci ne glede na šolski okoliš tudi naprej lahko hodijo v šolo, kamor želijo. Iz Hrastij in Prebačevega jim v petem razredu ne bo treba hoditi v Šenčur, še vedno bodo lahko nadaljevali na Žagarjevi šoli v Kranju, ki jim je bolj pri roki. Enako je s predšolskimi otroki, ki jih starši lahko vpišejo, v katerikoli vrtec želijo. Ne drži, da bi morali iz vse občine hoditi v novi vrtec v Šenčurju, ki ga še gradijo. Edina novost v zvezi s šolskimi okoliši je organizacijska, s čimer občina Šenčur prevzema tudi finančno skrb nad šolskimi stavbami. Že drugič pa smo slišali tudi predlog svetnika Staneta Kalana, naj bi imela občina odločilno vlogo pri imenovanju ravnatelja, namesto da jo ima šolski minister. Na spremembi tega dela odloka je vztrajal tako dolgo, da so mu ostali svetniki z avtorjem odloka Viktorjem Poličarjem vred dopovedali, da se vsebina odloka prilagaja zakonu in če bi tega zavestno kršili, bi bil za to odgovoren župan. Na to polemiko je Miro Koželj dejal, naj bi zakonodajalci naslovili pobudo o večji vlogi lokalne skupnosti pri tovrstnih odločitvah. • D. Z. Žlebir Seja občinskega sveta v Cerknem Osnutek proračuna sprejet brez pripomb Cerkljanski svetniki so že v prvem branju sprejeli osnutek letošnjega proračuna, ki ga je pripravil župan Janez Podobnik. Cerkno, 14. februarja -Letošnji proračun občine Cerkno bo znašal nekaj manj kot 317,5 milijona tolarjev. Največ denarja se bo v občinsko malho nateklo na račun zagotovljene porabe in sicer 260,5 milijona, s prispevki, davki in taksami bodo zbrali 34, s prihodki od premoženja pa skoraj 25 milijonov tolarjev. Za razliko od lanskega proračuna tudi v letošnjem ne bo bistvenih sprememb, kar zadeva porabo. Nekaj več denarja bo šlo na temelju novih republiških meril le za plače in prispevke zaposlenih v občinski upravi, nagrade nepoklicnim funkcionarjem, sejnine svetnikom in za nakup opreme v občinski upravi. Več denarja bo na voljo tudi za financiranje javnih del, za vzdrževanje kulturnih domov, založniško dejavnost in varovanje naravne in kulturne dediščine. Edino pripombo, ki so jo v zvezi s predlaganim osnutkom imeli svetniki pa se je nanašala na natančnejšo opredelitev sredstev namenjenih za funkcionalne izdatke posameznih krajevnih skupnosti. Sprejeli so tudi program sprememb prostorsko ure- ditvenih načrtov občine Cerkno. Gre kar za 140 predlogov sprememb, ki naj bi jih obravnavali v okviru javne razgrnitve in jih do konca leta vnesli v popravljene prostorsko-ur-editvene načrte. Opustitev sedanjega in gradnja novega Petrolovega bencinskega servisa v Cerknem, preselitev Zidgradove be-tonarne na Želin in priprava projektov za gradnjo Ereventivnega rekreacijs-ega zdravilišča v občinskem središču zaradi tega ne bo motena, saj so omenjene posege v prostor predvideli že v lani spremenjenem prostorsko-uredi t ve nem planu 3 za naselje Cerkno. Cerkljanski občinski svetniki so dokončno sprejeli tudi odlok o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraže-valnega in vzgojnovarstv-nega zavoda Osnovna šola Cerkno, ki bo po novem združeval dejavnost šole in vrtca, ter omogočal racionalnejše poslovanje obeh in odločili, da bodo z delno preureditvijo prostorov v cerkljanskem muzeju, za kar bodo rabili 84 milijonov tolarjev, odpravili pros-torsko stisko oddelka idrijske glasbene šole. • šef Tudi v škofjeloških vrtcih poračuni Starši bodo doplačali v treh obrokih Po novem pravilniku o plačilih za programe v vrtcih je najnižji prispevek staršev k ekonomski oskrbnini 4612 najvišji pa 33.799 tolarjev. Le dva primera, ko so starši zaradi ne sprejemanj a novega pravilnika, svoja otroka izključili iz vrtca Škofja Loka, 14. februarja - Precej nejevolje je bilo med starši otrok iz vrtcev v kranjski občini, ko so tik pred novim letom prejemali položnice s poračuni za september, oktober in november, izračunanimi na podlagi novega pravilnika o plačilih za programe v vrtcih. Podobnim reakcijam staršev so bili v januarju priča tudi Škof j i Loki. V januarju so starši otrok v škofjeloških vrtcih poleg prvih položnic v celoti obračunanih po novem pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih, prejeli tudi obvestila o dodatkih oziroma odbitkih glede na akontacijo, ki so jo plačevali od septembra, takrat je namreč pravilnik stopil v veljavo. Poračuni za nazaj so med starši povzročili precej nejevolje, posebno tam, kjer je šlo za doplačilo, v izjemnem primeru celo okrog 70.000 tolarjev, tistim, ki naj bi po novem plačevali manj, pa bodo v vrtcih denar vrnili. Pravilnik, ki so ga pripravili na ministrstvu za šolstvo in šport, je bil izdan šele slab mesce preden je septembra stopil v veljavo. V škofjeloških vrtcih so kljub temu dovolj zgodaj začeli obveščati starše in jih seznanjati, kako priti do uveljavitve znižanja. Starši so namreč morali do konca oktobra izpolniti poseben obrazec in ga skupaj z odločbo o dohodnini iz leta 1995 oddati na matični občini. Tam so z upoštevanjem dohodka in premoženja staršev izračunali kakšen bo po novi lestvici odstotek njihovega prispevka k ekonomski oskrbnini. "Novi pravilnik nam je naložil kar pošteno delo, saj smo od staršev skupno prejeli več kot 650 vlog od tega okrog 40 za otroke, ki so v vrtcih v drugih občinah, ti so starši stalno prijavljeni v Skofji Loki. Kljub velikemu številu smo do srede decembra uspeli obravnavati vse," je povedal občinski tajnik Jernej Prevc. V Skorji Loki omenjenih vlog ni oddalo 34 staršev, ne glede na vse pozive s strani vrtcev. Poleg poračunov, je bilo precej nerazumevanja predvsem s strani tistih staršev, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami zasebne dejavnosti in so na podlagi pravilnika avtomatsko padli v 6. plačilni razred, ki jim nalaga najmanj 60-odstotni prispevek k ekonomski oskrbnini. "Največ nejasnosti s strani staršev je bilo zaradi določila v 22. členu pravilnika, ki predvideva, da se v primeru, ko je plačilo staršev za otroke, ki so že bili vključeni v vrtec, po novem za več kot 10 odstotkov večje ali manjše, plačilo na podlagi nove lestvice uveljavlja postopoma," je povedala ravnateljica Vrtcev Škofja Loka Olga Bandelj. To pomeni, da se je s 1. septembrom '96 plačilo za enak program spremenilo za 10 odstotkov, s 1. marcem '97 se bo spremenilo za nadaljnjih K) odstotkov, s 1. septembrom 1997 še za 10 odstotkov in s 1. marcem še za morebitno preostalo razliko. Cene v škofjeloških vrtcih se gibljejo v gorenjskem povprečju. Ekonomska cena za 1. starostno obdobje, ki je hkrati tudi najdražje je 39.763 tolarjev, s tem da starši v prvem plačilnem razredu plačajo 15 odstotkov cene, torej 5.964 tolarjev, v devetem plačilnem razredu pa 85 odstotkov ekonomske cene, torej 33.799 tolarjev. V drugem starostnem obdobju so številke nekoliko nižje, 30.749 tolarjev ekonomska cena, 4.612 najnižji in 26.137 najvišji prispevek. Prav zaradi določila postopnosti mnogi, ki naj bi po novi odločbi plačali manj, niso razumeli, zakaj je njihov znesek še vedno večji kot tisti v odločbi. Plastičen prikaz omenjenega določila bi v ek-stremnem primeru izgledal: po starem je bila najnižja oskrbnina za polno prisotnost (22 dni) 7000 tolarjev, po novi lestvici pa je najnižji prispevek 4612 tolarjev. Ampak, določilo o postopnosti nalaga, da bodo starši do letošnjega marca plačevali le 10 odstotkov manj, kot prej, torej 6300 tolarjev, s 1. marcem bo cena nižja za nadaljnjih 10 odstotkov in tako na vsake pol leta, do marca prihodnjega leta, oziroma dokler ne bo prispevek tak, kot je v odločbi. Na podlagi tega bi bilo teoretično smiselno otroka iz vrtca izpisati in ga spet vpisati, ter tako že od vsega začetka plačati manj. Je pa res, da bi se s tem postavili na konec vrste tistih, ki čakajo na sprejem. Čakalna doba v škofjeloških vrtcih pa je precej dolga, kar kaže na to, da je povpraševanje še vedno večje kot ponudba. Kot je povedala Bandljeva, so vrtci nekatera preplačila staršem že vrnili v celoti, vsi, ki morajo v poračunu doplačati več kot 3000 tolarjev pa imajo to možnost storiti v 3 mesečnih obrokih. '"Po zadnjih izračunih manj kot 50 odstotkov cene plača 52 odstotkov vseh staršev, 50 odstotkov cene plača 19 odstotkov staršev, ostali pa plačujejo več. Od tega jih 8 plačuje 70 odstotkov, le 4 pa 80 odstotkov cene. V zadnjem, najvišjem plačilnem razredu je trenutno 34 plačnikov, mnogi izmed njih pa so taki, ki vlog za nov izračun niso želeli oddati. V vrtcih v Škofji Loki je trenutno 736 otrok iz domače občine, 46 pa jih je od drugod." Zaradi nastalih problemov so pred nedavnim imeli tudi izredno sejo sveta staršev, na kateri so poskušali staršem odgovoriti na vsa vprašanja, ki se ob novem pravilniku pojavljajo, dogovorili pa so se, da bodo starše ponovno informirali o možnosti, ki jo daje pravilnik. Da namreč pristojni občinski organ lahko, na podlagi dodatnih dokazil (mnenje centra za socialno delo, potrdilo z zdavoda za zaposlovanje...) ponovno preveri dejstva in okoliščine, ki so vplivale na določitev višine plačila ter na podlagi tega izda novo odločbo, ki bo v veljavo stopila z mesecem, ko je vlagatelj zahleval ponovno presojo. "Menim, da bo novi pravilnik polno zaživel šele prihodnje leto, ko naj bi starši za otroke, ki so že in ki bodo vključeni v vrtec od 1. septembra naprej, znižano plačilo lahko uveljavljali le, če bodo vloge oddali do 31. julija letos. Tako bo časa za izračune več kot dovolj," je še povedala Olga Bandelj. "Menim, da je novi pravilnik je socialno pravičnejši, saj tisti z več dohodki plačajo več, tisti z manjšimi dohodki pa manj. Žal pa je prizadel nekatere zasebnike, vsi namreč spadajo v plačilni razred, kjer je potrebno plačati 60 odstotkov cene, neglede na to, kakšen je njihov gmotni položaj. Kar se tiče prispevka občine, naj za primerjavo povem, da za 2. starostno skupino starši povprečno prispevajo po 12.300 tolarjev na mesec, občina pa preostanek do polne cene, torej 18.500," je povedal tajnik občine Škofja Loka Jernej Prevc. Naj na rob zapisu povzamem še 2. odstavek 7. člena pravilnika, ki določa, da občina lahko iz lastnih prihodkov, ki so namenjeni financiranju drugih nalog občine in niso namenjeni financiranju zagotovljene porabe po predpisih, ki določajo financiranje občin, zagotavlja dodatna sredstva za vrtce. V tem primeru občina vsem staršem določi za en ali več plačilnih razredov nižje plačilo. Po dosedaj znanih podatkih tega ni storila še nobena gorenjska občina. • Igor K. Preddvorčani radi darujejo kri Med krvodajalci tudi ombudsman in župan Množico krvodajalcev iz občine Preddvor, ki so v ponedeljek darovali kri, so nagradili z orjaško torto. Razkosali so jo trije najbolj znani krvodajalci: varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, njegov brat Franci in preddvorski župan Miran Zadnikar. Brdo, 14. februarja - Slednja sta te dni slavila rojstna dneva, vsi skupaj pa so po ponedelj kovi krvodajalski akciji na Brdu proslavljali tudi valenti "ovo. Tam so 150 krvodajalcem, kolikor jih je dopoldne v Ljubljani darovalo kri, spekli orjaško torto z znakom Rdečega križa. V Preddvoru znajo jz humanitarne akcije vsako •eto narediti tudi prijeten družabni dogodek, kar je v veliki •neri zasluga tamkajšnje organizatorke Nade Šifrer. Območna organizacija RK Kranj ji je °b tej priložnosti podelila Posebno priznanje. Krvodajalci iz krajevnih skupnosti Preddvor in Bela so se v ponedeljek že zarana z dvema avtobusoma odpeljali na Zavod za transfuzijo krvi v Hubljano. Število krvodajalcev se je letos precej povečalo, ker so se Preddvorčanom pridružili tudi Belani in Bašljani (obojih Je bilo 50). Iz teh vasi v Pri rezanju "krvodajalske torte* preteklih šestih letih ni bilo nobenega krvodajalca, zato so na letošnji uspeh še posebej ponosni. Zelo so bili počaščeni, ko se jim je na avtobusu pridružil Ivo Bizjak, domačin z Bele, varuh človekovih pravic. Jeseni jim je na shodu krvodajalcev v Kranju omenil, da je že bil krvodajalec, vendar ga, pote, ko je zasedel ministrski stolček, niso več vabili h krvodajalskim akcijam. Kot da bi se bali, da se kri pokvari, ko zasedeš ministrsko mesto, je navrgel v šali. Ker je tedaj izrazil pripravljenost, da bi spet daroval kri, so ga domači- ni tokrat povabili zraven. Pridružil se mu je tudi brat Franci, prejšnji predsednik krajevne skupnosti Bela. Med krvodajalci je bil tudi Miran Zadnikar, preddvorski župan, ki je že šestnajstič daroval kri. Zavedajoč se dejstva, da je krvodajalstvo ena močnejših vezi, ki druži občane Preddvora, je predlagal, da bi v prihodnje povabili skupaj krvodajalce iz vse občine (še iz Kokre in Jezerskega) in na zavodu za transfuzijo krvi zanje rezervirali poseben termin. Srečanja na Brdu se je udeležila tudi sekretarka območne organizacije RK iz Kopra, s katerimi preddvorski RK spleta prijateljske vezi. Povabila jih je na Primorsko, kjer bi v izolski bolnišnici lahko darovali kri in si nato skupaj ogledali mladinsko okrevališče na Debelem Rtiču. Ob družabnih priložnostih se očitno rojevajo najboljše ideje. D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki Družina Cakiči iz Škofje Loke Robi ima dva domova Boleče je invalidnega otroka iztrgati iz družine in ga dati v zavodsko oskrbo. Cakičijevi iz Škofje Loke so z občutkom krivde opravili, ko so videli, kako srečen je njihov Robi v svojem drugem domu. Družina Cakiči: Luka, mama Vojka, Robi, oče Pajo in Jasmina. Škofja Loka, 14. februarja -Robi, prvorojenec v družini Cakiči, je zdaj star že 18 let. Rojstvo ga je zaznamovalo s cerebralno paralizo, zaradi katere je moten v gibanju, slabše sliši in je zaradi tega razvil tudi svojo posebno le nekaterim razumljivo govorico. Pred desetletjem sta se starša Vojka in Pajo znašla pred odločitvijo: naj invalidnega sina pošljeta v zavod ali naj se zanj polno žrtvujeta doma. Na srečo se je tedaj pokazala možnost zavodskega varstva v Kamni Gorici, sicer bi moral deček bodisi v Drago bodisi na Ig. Pokazalo se je, da je bila odločitev prava. Danes je Robi varovanec Doma Matevža Langusa v Radovljici, ki ga sprejema kot drugi dom. Navadil se je, da pet dni v tednu preživi tam, potem pa pride za dva dni domov v Škofjo Loko. Staršema je bilo spočetka težko, vendar sta dojela, da ne delaš usluge niti sebi niti prizadetemu otroku, če se zanj neprestano žrtvuješ. V zavodu je čez teden, ko sta v službi, za Robija dobro poskrbljeno. Tam mu nudijo strokovno nego in usposabljanje, pa tudi čustveno toplino, zaradi katere zavod upravičeno nosi ime dom. Vojka je namreč vzgojiteljica v vrtcu, Pajo pa poklicni gasilec v Jelovici. Skrbita še za dva mlajša otroka, 13-letnega Luko in 10-letno Jasmino. Zakonca Cakiči sta se v ponedeljek vrnila iz Kanade, kamor sta spremljala udeležence specialne olimpiade. Njun Robi, ki je bolj prijatelj plavanja kot zimskih športov, se je sicer ni udeležil, zato pa je bilo tam 16 nje- fovih vrstnikov. Za-oncema Cakiči so sodelovanje na olimpiadi omogočili naslednji sponzorji: Občina Škofja Loka, Dom Matevža Langusa Radovljica, Corona Reteče, Termo Škofja Loka, Jelovica Škofja Loka in Varnost - gasilska oprema Ljubljana, SCT Stari vrh. "Družina, ki ima prizadetega otroka, to dejstvo težko sprejme," pravita Cakičije-va. Tudi z nama je bilo v začetku tako. Potem pa sva se s tedaj petletnim Robijem udeležila seminarja, na katerem je sodelovalo več družin z invalidnimi otroki iz vse Slovenije. Ta seminar se nama je zelo vtisnil v spomin, saj smo se drug drugemu odprli, si povedali svoje težave, jokali, naposled pa lažje sprejeli dejstvo, da imamo prizadetega otroka, ko smo videli, da s tem problemom nismo sami. Laže je tudi, ko se odločiš sprejeti pomoč drugih ljudi. Ko sva s to fazo opravila, sva se odločila, da bova imela še otroke. Vsakomur s prizadetim otrokom bi tako svetovala, saj tako lažje zaživi družina, v življenju nisi obseden zgolj z enim problemom, pa tudi za invalidnega otroka je dobro, da odrašča v družbi zdravih otrok. Prizadet otrok je sicer po eni plati bolečina za družino, po drugi pa jo tudi bogati. Vsaj naša izkušnja je takšna: zaradi Robija smo še bolj povezani, zaradi njega so odnosi še toplejši." Izkušnje, ki jih imata Ca- kičijeva pri vzgoji svoje družine, rada podelita s starši, ki imajo podobne težave. Prek društva Sožitje sedaj vodita seminarje za družine s prizadetimni otroki. Odkar prirejajo takšna izobraževalna letovanja, veliko lepega doživijo, srečajo veliko zanimivih in prijetnih ljudi, ki jih družijo skupni problemi. Kar okoli 1300 družin v Sloveniji ima podobne težave. "Pred leti smo bili najmlajša družina, ki se je udeleževala srečanj društva Sožitje. Sreči imamo, da nam ni bilo treba orati ledine in da se je za Robija vselej našla možnost," pravita Vojka in Pajo. "Že majhnega smo lahko dali v vrtec in pozneje v zavod, za katerega imava le pohvalo. V prihodnjih letih, ko bo za zavod že prestar, bo morda lahko v njem prebival kot eden od stanovalcev v njihovi bivalni skupnosti. Res naju veseli, da je Robi v Radovljici našel drugi dom in da ima tako rekoč dva doma. S tem je njemu in preostali družini olajšano življenje med tednom, ko pa se ob vikendih vrača domov, se mu lahko vsi neobremenjeno posvetimo. Oče z njim trenira plavanje, tudi sicer sta zelo navezana drug na drugega. Že dolgo več ne čutimo krivde, ker pač čez teden prebiva drugje, kjer ga imajo prav tako radi kot mi. Zavod bi svetovala vsakomur, ki ima otroka, kot je naš Robi. Če seveda to ne pomeni, da le preloži skrb na druga ramena, na otroka pa pozabi." Z Robijem že ni tako. Če mora kdaj več kot pet dni preživeti "doma" v Radovljici, ve, da bodo temu sledile daljše počitnice "doma" s starši. Kakor je bilo denimo minule dni, ko sta bila starša na specialni olimpiadi v Kanadi. • D.Z.Žlebir ZRCALCE, ZRCALCE Taksa na pikado Ko je bila na občinskem svetu v Šenčurju beseda o komunalnih taksah, smo slišali poučno razpravo. Komunalne takse so namreč določili tudi za igralne avtomate, svetnik Andrej Jurančič, v nepolitičnem življenju gostinec, pa je kolege detajlno poučil o vrstah avtomatov, da bi ne bili krivični pri določanju taks. Po njegovem bi morali bolj "obdavčiti" elektronske igralne avtomate, za katerih uporabo je treba vanje vreči ietone, kot pa one, ki jih ljudje igrajo za razvedrilo in ne prinašajo neposrednega zaslužka. V odloku so to upoštevali že predtem, saj je denimo za pikado treba plačati pol nižjo takso kot za katerega od elektronskih aparatov. "Najcenejša" od vseh pa so avtomatska kegljišča. Naj bodo te igralne napravice takega ali drugačnega porekla, se ne kaže sprenevadati: po njihovi zaslugi gostinec zagotovo proda kako steklenico več. Nad "kakavce" po škofjeloškem zgledu Psi, mačke in drugi, ki s kakci onesnažujejo okolje, bi morali za to svoje početje plačati. Ne oni, pač pa njihovi lastniki. To zamisel smo iz ust Andreja Jurančiča slišali na zadnji seji šenčurskega občinskega sveta, ko se je ravno ukvarjal s komunalnimi taksami vseh vrst. Ideja ni nova, menda jo je povzel po občini Škofja Loka, kjer so že pred časom sklenili pasjerejce in mačjeljubce s taksami prisiliti, da njihovi štirinožci ne bi povsod puščali smrdljivih sledi. Šenčurski svetniki so se tokrat taksi za "kakavce" modro izognili ter zadevo prepustili prihodnosti ter kakemu drugemu odloku. Ko bo na vrsti, pa bodo (vsaj tako upamo) upoštevali šenčurske podeželske posebnosti. Janez Korošec: Spomnimo se nekaj let nazaj Komasacija Primskovo-Britof in Visoko Visočani se ne strinjajo Medtem ko je komasacijski postopek za Primskovo-Britof pri Kranju, pa odločba za Visoko še ni pravnomočna. Kranj, 14. februarja - Komisija skupščine občine Kranj za izvedbo komasacijskega postopka je pred desetimi leti izdala odločbo o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju Primskovo-Britof. Odločba je postala pravnomočna aprila lani. Na podlagi te odločbe, v kateri je zajetih 206 komasacijskih udeležencev, je moral upravni organ sestaviti 206 zemljiškoknjižnih predlogov za vpis. Do konca minulega leta je bilo v zemljiški knjigi okrajnega sodišča v Kranju vpisanih 155 predlogov, drugih 51 bo predvidoma vloženih postopoma v tem letu, saj mora prej družba za avto ceste republike Slovenije pred tem opraviti zemljiškoknjižni vpis avtoceste Ljubljana-Naklo in Jezerske ceste, ki potekata na tem komasacijskem območju. Med temi predlogi je tudi devet takih, ki bodo lahko vloženi šele po končani komasaciji območja Visoko. Na tem območju se namreč zapleta že vrsto let. Komisija skupščine občine Kranj je odločbo o novi razdelitvi zemljišč sicer izdala že 1984. leta, vendar pa odločba še zdaj ni pravnomočna, ker je šest komasacijskih udeležencev vložilo pritožbe oziroma sprožilo upravne spore, ki še niso rešeni. • H. J. Dr. Fajdiga - nepozabni kranjski zdravnik Namesto blagajne vžigalična škatlica Številni odmevi na novoletni zapis o dr. Božidarju Fajdigi. Kot neverjetnega zdravnika se ga spominja tudi Milka Valenta iz StražišČa. Kranj, 14. februarja - Z zapisom v zadnji lanski številki Gorenjskega glasa o kranjskem zdravniku dr. Božidarju Fajdigi, ki je umrl pred tremi desetletji, smo očitno zadeli v polno. S svojimi spomini na srečanja z dr. Fajdigo se je oglasilo več Kranjčanov, med njimi tudi Milka Valenta iz Stražišča. Milka Valenta je v spominih segla približno petintrideset let nazaj. Takrat jih je imela kakšnih petindvajset. Zaposlena je bila v Iskri. Dr. Fajdiga je nadomeščal zdravnika v obratni ambulanti. "Prišla sem k njemu, saj vso noč nisem spala. Rekla sem, da me boli srce. Dr. Fajdiga je vstal izza mize: Kaj, kaj, tebe bo srce bolelo?! Fižola si se najedla!" "Res ga je mama prejšnji dan skuhala in sem ga vse popoldne z veseljem "pokušala". Še danes pa ml ni jasno, kako je dr. Fajdiga brez vsakršnega pregleda ugotovil, kaj je z menoj narobe. Malo potelovadi, pa bo dobro, mi je svetoval. Res je bilo. Danes bi me zdravnik poslal najmanj na EKG, če ne še kam drugam." Milka je bila po tistem presenetljivem srečanju z dr. Fajdigo v Iskrini obratni ambulanti še enkrat pri njem doma. "Kaj mi je bilo takrat, se ne spomnim več. V spomin se mi je vtisnila predvsem njegova blagajna. Namesto blagajne je imel kar običajno škatlico za vžigalice. Vprašala sem ga, koliko sem dolžna. Če kaj češ, daj, ali pa nič, je odgovoril. Sploh ni gledal, koliko sem dala v škatlico. Kaže, da denar zanj ni bil pomemben." Kolikor se spominja Milka Valenta, so ljudje k dr. Fajdigi radi prihajali, čeprav je bil nekoliko robat. Cenili so ga kot dobrega, poštenega zdravnika. "Poznali smo tudi Fajdigov čaj. Kadar je otroke črvičilo, smo šli ponj, pa jim je hitro odleglo." Vabilo Kranjčanom, ki se spominjajo dr. Fajdige, še vedno velja. Oglasijo se lahko v uredništvo Gorenjskega glasa ali pa Katici Kalan, mentorici zgodovinskega krožka v osnovni šoli Staneta Žagarja, kjer pripravljajo raziskovalno nalogo o dr. Fajdigi. • H. Jelovčan Tri tisoč petsto mark in 60 ur V KS Koprivnik-Gorjuše je tistim, ki danes želijo telefone, bolj malo mar, kako je akcija potekala ob koncu osemdesetih let. Koprivnik-Gorjuše, 14. februarja - "Akcije za izgradnjo telefonskega omrežja in telefonske priključke," se spominja predsednik KS Koprivnik-Gorjuše Janez Korošec, "smo se lotili 1988. leta. Pomagala nam je občina Radovljica, glavni delež ob sredstvih za demografsko ogrožene in sodelovanju takratnega PTT podjetja za Gorenjsko, pa je odpadel na krajevno skupnost in krajane." Celotna akcija oziroma vsi stroški za omrežje, brezžično zvezo prek Vogla, razvod in prostor za centralo ter še nekatere dela je veljala več kot pet milijonov dinarjev. Ta znesek so s pomočjo države in občine poravnali naročniki, PTT Podjetje za Gorenjsko pa prispevalo denar za razširitev centrale v Bohinjski Bistrici in za povečanje zmogljivosti pd Bohinjske Bistrice proti Bledu. Na vsakega krajana oziroma naročnika telefonskega priključka v krajevni skupnosti pa je takrat odpadlo plačilo 3.500 nemških mark in 60 delovnih ur. Kdor ni opravil delovnih ur, je moral ustrezni znesek zanje plačati. "Letos pa bi nekaj krajanov želelo dobiti telefon, pozabili pa bi radi, da ustrezen znesek pripada tudi KS oziroma prvim 67 naročnikom. Menim, da takšno stališče interesentov za telefone ni ravno v prid dobrih sosedskih odnosov. Prav bi bilo, da bi ustrezen znesek prispevali tudi krajevni skupnosti oziroma prvim graditeljem telefonije na Koprivniku in Gorjušah. Ob tem pa priključek ne bi smel biti dražji od dva tisoč nemških mark. Znesek pa naj bi bil enak za vse, ne glede na oddaljenost od omarice, saj tudi v tem primeru velja solidarnost, kot nekdaj," je v razmislek novim naročnikom poudaril pred dnevi predsednik KS Janez Korošec. • A. Žalar GORENJSKE KORENINE Železna poroka Ljudmile in Franceta Tref alta s Primskovega pri Kranju Železna poroka pri Trefaltovih Čestitko jima je poslal tudi sveti oče papež Janez Pavel II. Primskovo pri Kranju - V soboto, na slovenski kulturni praznik, je bila farna cerkev na Primskovem premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli prisostvovati izredno redkemu življenjskemu dogodku 70-letnici poroke, torej železni poroki 94-letne Ljudmile Lavrenčič in še ne 94-letnega Franceta Trefalta, ki sta si prvič obljubila zvestobo in jo nato še potrdila na Brezjah, ugledna /upijana primskovške župnije, Ljudmila in France Trefalt. Slovesnosti so prisostvovale številne narodne noše in skupina kurentov s Ptuja, med navzočimi pa sta bila tudi kranjski župan Vitomir Gros in predsednik občinskega sveta mestne občine Kranj Branko Grims. Kranjski župan Vitomir Gros je slavljencema izročil za spominsko darilo lepo oljno sliko. Slavljencema pa je poslal čestitko ob praznovanju izredno visokega jubileja tudi sveti oče, papež Janez Pavel II. Slavljenca sta rojena 1903. leta in sicer mama Ljudmila meseca februarja na Brezjah, oče France pa meseca aprila v Koprivnici pri Brestanici. Ko je imel France tri leta, je ostal brez mame, oče pa je odšel s trebuhom za kruhom. Živel je pri sorodnikih v Koprivnici in Zagrebu. Z 19. leti je prišel v Ljubljano, kjer je dobil redno službo. Redno je igral na ljudskem odru v Kranju, kjer je spoznal Ljudmilo Lavrenčič, hčer dveh Primorcev iz bogatih družin. Ljudmilin oče je bil eden od treh ustanoviteljev Vipavske kleti leta 1894, Francetov oče pa je bil deželni poslanec v kranjskem deželnem zboru. Mati je podedovala celotno posestvo v Vipavi, ki pa ga je čez nekaj let zaradi nesoglasij vrnila. Kot izplačilo je dobila šest tisoč kron ter se preselila na Gorenjsko, oče pa se je zaposlil v mengeški pivovarni. Poročila sta se pred 70 leti, v zakonu pa so se jima rodili trije sinovi Božo, Franek in Mito, ki pa imajo skupaj sedem otrok. Oče France je bil vrsto let eden od vodilnih uslužbencev kranjske banke in direktor Park hotela na Bledu, ves čas pa tudi igralec na odru v Kranju, kjer je kot član poklicnega Prešernovega gledališča dočakal leta 1958 tudi upokoji- Železnoporočenca Ljudmila in France, stojijo sinovi Božo, France in Mito. tev. Bil je zaveden Slovenec in kot takega so ga Nemci leta 1941 aretirali zaradi zvestobe Slovenstvu in za nekaj mesecev zaprli. Krajši čas pa je bil v zaporu tudi po osvoboditvi. Nobenega od teh zaporov se ne spominja rad, pove pa, da je bil tisti leta 1945 mnogo bolj nečloveški. V zaporu leta je bil leta 1941 zaprt skupaj z znanim pesnikom in duhovnikom Jožetom Vovkom. Mama Milka je imela 12 bratov in sester. Za njo je bilo usodno leto 1917, ko je bil oče na fronti, njena mama pa s špansko boleznijo v nevanosti, da umre. Kot 14-letna je morala skrbeti za mlajše brate in sestre. Spremembe državne meje med Avstro-Ogrsko in Jugoslavijo so prinesle tudi spremembe valute in zajetnega kupa prihrankov, s katerim bi bilo moč kupiti najmanj tri grunte, ni bilo več. Denarja je ostalo le za sproti. Mama je ostala doma, in se za vse življenje zapisala kot gospodinja. Oče je veliko nastopal. Bil pa je tudi med tistimi, ki so nastopili v prvi televizijs-kislovenski oddaji 1956. leta skupaj s Tovornikom, Podkrajškom, Hlebšem, Milčinskim in drugimi. Kot humorist je nastopal skupaj z glasbenimi ansambli na veselih večerih na radiu v vlogi Lipeta in na televiziji. Po sobotni maši sta se jubilanta zadržala še v župnišču v pogovoru z vsemi tremi župniki primskovške fare, ki so somaševali: Francem Godcem, prof. dr. Francem Rozmanom in Božidarjem Slapšakom, kot gosta pa sta bila navzoča tudi prelat mnsg. Melhior Golob in urednik Družine Franci Petrič. Slavnostno kosilo so imeli v gostilni Pr' Bizjak na Beli pri Preddvoru. In kaj je slavljenec France Trefalt povedal svojim potomcem za zdravico: "Trudil sem se biti dober delavec in pošten človek. Nikoli nisem šel v družbo zato, da bi imel od nje korist. Vedel sem, kaj sem in to sem tudi ostal. Večkrat sem bil na preizkušnji, a še vedno zvečer, ko ležem, si rečem: Hvala Bogu, nikomur nisem naredil krivice." Zakoncema Trefalt tudi mi voščimo k izredno visokemu jubileju še naprej jima želimo trdnega zdravja in veliko lepih let med najdražjimi. Kako jih imajo še mnogi radi in ju spoštujejo, se je pokazalo tudi ob lepi udeležbi pri tej maši. • Janez Kuhar Srečni dogodek v občini Kranjska Gora Jeseničani vrnili Gasparijevo sliko Kranjskogorcem se je uresničila želja, saj so jim Jeseničani vrnili Gasparijevo sliko. Kranjska Gora, 13. februarja - Kranjskogorska občina si že nekaj časa prizadeva, da bi jeseniška občina vrnila veliko in dragoceno Gasparijevo sliko Kmečka svatba. Slika je dolga leta visela v nekdanjem Rozmanovem domu v Gozd Martuljku, zdaj Petrolovemu hotelu Špik, nato pa je hotel posodil za razstavo na Jesenicah, od koder se ni več vrnila. Zdaj visi v poročni dvorani Kosove graščine na Jesenicah. Občina Kranjska Gora je zbrala vse gradivo o tem, kako je hotel dolga leta prosil, naj se slika vrne v občino Kranjska Gora. Prav februarja poteka deset let, odkar je bila slika posojena. V ponedeljek, 10. februarja, pa je bila kranjskogorska občinska uprava z županom Jožetom Kotnikom izredno presenečena, ko so skozi vrata vstopili Jeseničani in prinesli "sporno" Gasparijevo sliko Kmečka svatba. Kranjskogor-ci so je bili seveda zelo veseli, saj so brez sporov ali morebitnih tožb dobili sliko, za katero si že toliko časa prizadevajo in za katero trdijo, da je kulturna dediščina kranjskogorske in ne jeseniške ob- čine. Predstavnike občine Jesenice so lepo pogostili in se z njimi prijateljsko pomenkovali. Nato so se prinašalci slike poslovili in odšli naprej po Kranjski Gori novim pustnim dogodivščinam naproti. Bili so namreč predstavniki oustne Svinjske glave iz Črnega vrha, ki so sami narisali Kmečko svatbo. • D.S. Petek, 14. februarja 1997 ^^(fidtjftNA Štirih kolesim^r^ 7. STRAN • GORINJSKI GLAS U] honda ZIBERT UGODNO * HONDA CIVIC BINGO 1,4-3 vrata 21.990 DEM * CIVIC SEDAN 4V - 1,5 iLS 33.997 DEM 31.950 DEM * CIVIC H.b 3V - 1,4 iS, 1,5iLS, 1,6 VTI * UGODNO! letnik 96 - popusti do 5.600 DEM NOVO: HONDA PRELUDE 2,0 in 2,2i VTEC 4000 KRANJ BRIT0F173 Tel/Fax:064 242I67 NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL MICRA 1.016V airbag.............. 15.990,00 DEM ALMERA1.416 V airbag.........22.490,00 DEM PRIMERA 1,616V airbag, ABS. 29.400,00 DEM bogata serijska oprema garancija 3 leta ali 100.000,00 km Januarja 3000 novih avtomobilov Po uradnih podatkih je bilo v letošnjem prvem mesecu na slovenskem trgu prodanih natanko 3.000 novih avtomobilov, kar je občutno manj kot v prvem lanskem mesecu. Določeno zadržanost gre seveda razumeti kot posledico čakanja na spremenjene cene zaradi znižanih carinskih dajatev. Po pričakovanjih je bila najuspešnejša znamka Renault, na drugem mestu je Volksvvagen, od tretjega do petega mesta pa so se zvrstili Fiat, Škoda in Hvundai. • M.C. * prodaja rabljenih NMT * odkup rabljenih NMT * GSM * leasing * kredit JANUS tt'Ufu.v: m; 1/22 23 2 I POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSVVAGEN IN AUDI »A MOTOROLA SIEMENS ♦ MiTSUBISH AEG Af G MOBILE COMMUNICATIOt ERICSSON $ IMOKIA CoNSMnsui Pinw.li HYUr»DPII SALON JAVORNIK PONUDBA MESECA -TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN! HYUNDAI MOTOR C0MPANY JE DOLOČENI KOLIČINI VSEH MODELOV AVTOMOBILOV HYUNDAI ACCENT, LANTRA SEDAN IN WAGON, COUPE, SONATA, TER DOSTAVNO VOZILO H-100 ZNIŽAL CENE ZA 1.500 DEM Janeza Finžgarja 5, (Javornik) SI - 4270 Jesenice tel./fax: 064/83-389 HYUriDRI • prodaja novih in rabljenih vozil • ugoden kredit, leasing • servis, kleparske in ličarske storitve - 1.500 DEM za vse modele v mesecu februarju AVTOHISA KADIVEC Pipanova 46, ŠENČUR tel.: 064/411-573 yf«fjd.o.o. MEGANE SCENIC IN CLASSIC DOBAVA TAKOJ! MEGANE 1.6 RN IN MEGANE 1.4 RN L.95 ZNIŽANI ZA 3.200 DEM MOŽNOST KREDITA DO 5 LET, OD T+0 % DALJE NOVO: MEGANE CABRIO! ASP d.o.o. JESENICE tel. 064/861-570 RENAULT DEL PONUDBE RABLJENIH VOZIL: MEGANE LAGUNA R5 93 R5 92 R5 92 R5 91 R5 88 R5 87 R19 90 R19 94 R19 94 R19 95 R4 91 COUPE16 2.0 16VRXE 9000 DEM 8300 DEM 8100 DEM 7700 DEM 5200 DEM 5500 DEM 10500 DEM 17000 DEM 17500 DEM 18700 DEM 4000 DEM I. 96 33.900 DEM I.95 39.000 DEM GOLF B 88 8100 DEM FORMAN 92 5400 DEM BX 87 6100 DEM AX 92 9500 DEM ASTRA 93 16200 DEM GOLF D 90 10300 DEM HYUNDAI 91 9200 DEM R5 90 6500 DEM BMW 3165 85 7200 DEM R4 89 3900 DEM YUG0 55 89 2500 DEM Vozila so tehnično brezhibna, možna menjava in kredit. Tel.: 064/861-571 RABBIT III. že od 23.495 DEM z novo, bogatejšo opremo PASSAT že od 36.634 DEM POLO od 17.270 DEM CADDY od 18.148 DEM T 4 furgon "Krpan" od 28.988 DEM VRTAČ ,0,, Visoko 77a, Visoko pri Kranju 4212 Tel/fax: 064/431-072, 431-148 Audi A3 A4 A4 avant A6 Evropa A6 avant že od 32.215 DEM že od 38.495 DEM že od 48.528 DEM od 49.990 DEM že od 55.892 DEM PRODAJNI SALON V KLETNI ETAŽI BLAGOVNICE GLOBUS KRANJ S 211-662 ugoden nakup tudi na kredit ali PORSCHE LEASING STALNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL Porsche Slovenija P®©foD(3§felI]®Gj(a ta©WG(3 on. 2(3 W0SDU(3 Gorenjesavska 13i, 4000 Kranj Tel.: (064) 225 110, Fax: (064) 225 104 MODA 44. sejem MODA-FASHION 1997 Pomladno poletna moda Moda predlaga, pa izberimo! Večno modna šestdeseta leta Ljubljana - Prihodnji teden, od 19. pa do 22. februarja, se na Gospodarskem razstavišču začenja letošnja 44. osrednja slovenska modna prireditev MODA - FASHION. Na več kot 3600 kvadratnih metrih bo slovenska modna industrija, pa tudi industrija iz tujih, največ pa sosednjih držav, predstavila, kako naj bi bili oblečeni v prihodnji sezoni. Sejem je predvsem namenjen strokovnjakom in modnim delavcem ter prodajalcem, privablja pa seveda tudi bodoče kupce in sploh vse, ki jih moda kakorkoli zanima. Čeprav se ne oblačimo po modi in bomo morda to pomlad k lanski ali še predlanski garderobi kupili le nov usnjen pas ali barvito ruto, je kljub temu treba poznati, kaj je letos v modi. V oblačenju po modi ali tudi nemodi je bilo vedno skrito še kaj več kot pa le drugačen kroj in nove barve: v oblačenju se prefinjeno skriva duh Časa, napovedujejo spremembe v stilu življenja, včasih se odkriva tudi človeški strah pred vojno, pred uničenjem narave ali pa prevlada veselje nad njo in vsem, kar je mikavnega okoli nas. Več kot sto podjetij iz Slovenije, Italije, Madžarske, Avstrije, Poljske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in od drugod bo na tej sejemski prireditvi, ki ji po nekaj letih stagnacije znova obetajo razcvet, prikazalo oblačenje po zapovedih najnovejše mode. Med slovenskimi podjetji na sejmu ne bo manjkalo Mure, med drugimi pomembnimi modnimi proizvajalci bodo Labod, Mont, Svilanit, Kroj, Almira, Beti, Elkroj, Gorenjska oblačila, Jutranjka, Kroj, Lisca, M Club, Rašica, Šešir, Triglav, Univerzale, Vezenine Bled in drugi. Nekatera slovenska podjetja zastopajo tudi tuja podjetja, med najbolj znanimi so gotovo Guetermann in Triumph iz Nemčije, Lormar, Malerba in Primavera iz Italije, VVolf iz Avstrije, Ron International iz Danske ter nemška založba Aenne Burda. Osnovna naloga sejma je res razstavljanje, vendar pa je program za letošnjo prireditev tudi po strokovni plati pester in širok, saj so predvideni strokovni posveti in okrogle mize. Poleg tega se bodo vsak dan odvijale modne revije (ob 11. in ob 16. uri), pripravlja pa jih Studio Društva modnih delavcev. Bo pa še tretja revija in sicer ob 14. uri, namenjena pa je predstavitvi kolekcije Joseph Ribbkoff iz Kanade. Samostojne predstavitve pa pripravljajo tudi nekatera druga podjetja na svojih razstavnih prostorih. Podjetje Kocman mix v hali A2 pa je za prva dva sejemska dneva v goste povabilo tudi Miss Italije. Uradna, slavnostna otvoritev sejma bo 18. februarja, ob 17. uri, ta dan je razglašen tudi za novinarski in poslovni dan. Sejem pa bo za vse obiskovalce za široko odprl vrata v sredo, 19. februarja, dopoldne in jih zaprl v soboto, 22. februarja, popoldne. Da bo vaša eleganca popolna, skrbi ^ Novosti prihajajoče sezone vam bomo predstavili na Ljubljanskem sejmu mode v Hali A. Nekaj tega bo razpoznati tudi na bližnjem modnjem sejmu v Ljubljani. Ker gre za strokovno in manj komercialno prireditev, je seveda vse usmerjeno v prihodnjo sezono, v jesen in zimo. Ker pa bo čez mesec ali dva že dokončno treba iz zimskih plaščev, naj bi vsi, ki jim je modno oblačenje pri srcu, vedeli vsaj malo o tem, kaj pravi moda za toplejše dni. Za modno vodnico po spomladansko poletnih krojih in barvah smo zaprosili modno kreatorko Janjo Ku-naver, ki je ljubeznivo pripravila povzetke štirih modnih usmeritev aktualnega modnega diktata - s skicami vred. Moda mladih -revolucija Nezlomljiva šestdeseta so spet tu skupaj s progresivnim vplivom sedemdesetih let. To je moda mladih, namenjena posebni skupini kupcev. Kadar so v modi šestdeseta in sedemdeseta leta skupaj, se pojavi popolna barvitost v modi. Mlade kupce spodbujajo intenzivne barve, še zlasti oranžna, rumena in zelena. Tkanine so iz revolucionarnih mešanic naravnih in sintetičnih prej. Enobarvnost sicer prevladuje, toda za mlade se dodajajo še črte in karo. Gibanje športna moda se v oblačenju vedno bolj uveljavlja. Jeans in safari sta v modnem oblačenju že povsem sprejeta; tokrat je ta stil PLETEMO VAŠE SANJE Naša znana tovarna pletenin letos praznuje zavidljivo obletnico. 50 let obstoja. Ob tej priložnosti Vas vljudno vabi, da jih obiščete na Ljubljanskem sejmu mode. V svojih prodajalnah po vsej Sloveniji pa Vam Rašica že ponuja prve modele iz pomladno/poletne kolekcije 1997. Barvna lestvica pomladno/poletnih modelov se preliva v vseh odtenkih modre do ažurno zelene, modre tone pa dopolnjujejo močne žive barve od oranžne, rdeče in ciklamne. Za vroče poletne dni pa so Vam v Rašici pripravili modele v naravnih tonih, snežno bele, peščene in čokoladno rjave. Pomladno/poletna kolekcija je namenjena tako tistim, ki ljubijo klasiko, kakor tistim, ki želijo izstopati tudi s stilom oblačenja. Za ljubitelje tenisa so v Rašici spletli elegantno-športno skupino modelov, v katerih boste briljirali ne samo na igrišču, temveč tudi zunaj njega. Pletenine Rašica lahko kupite v Trgovini Rašica Bled (Hotel Park) in v trgovini Rašica Kranj. Tovarna pletenin Ljubljana d.d. Zgornje Gameljne 20 Ljubljana - Šmartno Tel.: 061/554-342 RASICA vzorci so tipično moški -drobni, pa črte in karo, zraven pa seveda še cela paleta cvetličnih. Sofistično Minimalizem je spet tu: zelo reducirana zgodba, revna moda, toda visoka kvaliteta. Hitra produkcija športnih, vsakodnevnih in luksuznih oblačil. Barve so nevtralne, zadržane, diskretne, lahke, zasenčene, kombinirane z belo. Okvirna slika te stilne skupine sta nežno rumena in zasenčena zelena. Enobarvno je v igri s strukturiranimi, žakardnimi tkaninami, dvobarvno v tonu na ton. predstavljen dokaj umirjeno, izbrana je srednja pot. Barve so tople, spominjajo na usnje, dodani sta oker z rumenimi prelivi in rjava z rdečimi prelivi. Teksturir-ani materiali so za ta stil zelo pomembni. Tiskanih blag je dokaj malo, prevladuje videz spranih enobarvnih tkanin z dodanimi karom ali črtami. Diskretno Klasika, enostavna, nežna, prvovrstno v vseh pogledih. Manj elegantno, pa bolj funkcionalno in športno, pa še vedno ženstveno. Značilna je oprijeta, a še vedno dokaj udobna linija. Tudi barve tega stila sodijo v klasiko: siva, bela, črna in pudrasti pasteli ter kombinacije. Struktura blaga in brezar VEZENJE NAŠITKOV IN RAZNIH MOTIVOV IVAN BREZAR Britof 112 a, 4000 Kranj, tel./fax: 064/241-694 KRZNARSTV0 JOŽEF KOROŠEC Sp. Upnica 35a - tel.: 064/714-571 IZDELOVANJE, POPRAVILA, KONFEKCIJA IZ NARAVNEGA IN UMETNEGA KRZNA Jesen- zima 1997/98 Zimska moda čisla pletenino Jesensko zimska moda ne prinaša kaj posebno velikih in revolucionarnih sprememb v modnih smernicah. Lahko bi celo dejali, kot zatrjuje modna kreatorka Vesna Gaberščik-Ilgo, se v veliki meri nadaljujejo trendi letošnje zimske mode. Moda dopušča vsega po malo - kratko in dolgo, ozko in tudi široko, kakor komu ustreza in najbolje pristoji. Kakšna bo torej moda prihodnje hladne sezone? Telesu prilegajoča se linija, brez posebno poudarjenih ramen. Plašči so dolgi, ozki, takšne so tudi obleke, ki kot krila lahko segajo kar do gležnjev. Seveda pa je pri dolžinah moda zelo popustljiva, nosi se tudi kratka dolžina nad koleni, k temu pa kratek plašč le centimeter ali dva daljši. Nekaj podobnega se je zelo nosilo v sedemdesetih letih, kamor se tudi prihodnja jesensko zimska moda zelo rada ozira. Skratka nosi se dolgo in kratko, iz minulih časov je v novem modnem trendu tudi nekaj proti robu širokih kril in oblek. "No, moda se ne ponavlja rada prav v vseh delih. Nove so seveda barve: med najpomembnejšimi bo prav gotovo olivno zelena barva, v kateri bodo posebno izrazita oblačila v znova modnem, sicer malce ublaženem vojaškem stilu. Ne bo manjkalo zlatih gumbov in dvorednega zapenjanja. Popularna bo tudi temna, čokoladno rjava barva v kombinaciji s črno in modro, večna črna, barva melancane, nekaj smrekovo zelene. Drugi del modne barvne skale pa obsega barve medu, konjaka, vse pa v povezavi z naravnimi odtenki svetlih beige barv; to velja tako za plašče kot tudi druga oblačila in za pletenine," pravi Vesna Gaberščik- ligo, ki jo še posebej veseli, da moda prihodnje sezone spet zelo ceni pletenine. "Morda se bo kdo spomnil tudi hita sedemdesetih let - debelo pletenih jop z obveznim ovratnikom, z gumbi na zapenjanje in pasom - zdaj te jope najnovejša moda spet visoko ceni. Veliko je rebrastega pletenja, kit in irskih vzorcev, seveda pa tudi veliko gladko tkanega in enobarvnega. Sicer pa so v modi že spet rahlo zvončaste tunike k dolgemu ozkemu krilu ali ozkim hlačam. Slednje prevladujejo, bolj malo je širokih, te so iz mehkih materialov. Med puloverji je na prvem mestu oprijet puli. Ženske pletenine so reliefne, žakarda je malo: srednje poti ni - moda ceni zelo debelo in zelo tanko pletivo." Jesenko zimska modna sezona spet vpeljuje rvvcocJe, posebno v črno belih kombinacijah, v pletivu pa buckleje, melange; veliko je ribje kosti, drobnega kara, tudi črt. Pri vzorcih pa je iz sedemdesetih let znova obudila male geometrijske vzorce, nekdaj sila modnega malega pop arta, tudi karo je vmes. Pri teh vzorcih so barve bolj živahne kot pa pri siceršnjih osnovnih barvnih smernicah. Modni predlog Vesne Gaberščik - ligo: zanjo dolga ozka pletena obleka s plaščem iz boucle pletiva. modno pletilstvo in šiviljstvo Af OR IS S o Trboje 96/a, Kranj tel: 064/491-007, fax: 491-211, mob: 0609/615-602 ACADIA, d.o.o. VEČ KOT UGODNI NAKUPI Nogavice, metrsko blago, kuhinjski program, otroški kompleti in šiviljske storitve - pestra izbira po izjemno ugodnih cenah. Tisti, ki se znate preudarno odločiti za vsak nakup, prav gotovo že dobro poznate trgovino z industrijskimi cenami tovarn Majšperk in Prebold. Za tiste, ki še ne veste zanjo, pa naj povemo, da je to trgovina ACADIA, d.o.o., Kranj, na Reginčevi ulici 6 v Kranju, za knjigarno Simon Jenko. Pestra izbira najraz-novrstnejših izdelkov po izredno ugodnih cenah bo prepričala še tako preudarne kupce. Dober nakup je ugoden nakup, in ugoden nakup prav gotovo pomenijo Preboldove nogavice : dokolenke za 77 SIT, kratke noga- vičke za 72 SIT ali hlačne nogavice za 114 SIT. Prav tako je v trgovini ACADIA moč dobiti hlačne nogavice za močnejše (259 do 352 SIT), hlačne nogavice za krčne žile (543 SIT), hlačne nogavice za bodoče mamice po 253 SIT, hlačne nogavice za najmlajše (142 SIT) in samostojeće nogavice (632 do 897 tolarjev). Velika je tudi izbira metrskega blaga: viskoze (od 600 do 1100 tolarjev), bombaža (400 - 1000 SIT), flanele in termo blaga (600 do 1000 SIT) ter blaga za krila, jakne in plašče (volna, diolen) od 1.675 do 2.650 tolarjev. Ugodne so tudi cene otroških kompletov, jopica in hlačke od 0 do enega leta, ki so na voljo že po ceni od 1.740 do 1.840 tolarjev, in pestra izbira kuhinjskega programa - vseh vrst krp, od običajnih kuhinjskih do krp za prah in steklo, prijemalk in darilnih vrečk. Ob tem boste v trgovini ACADIA našli še prevleke za likalne deske in mize ter volno za pletenje. In ne nazadje, ACADIA je kraj, kjer se boste lahko domenili tudi za manjša šiviljska popravila - menjavo zadrg, krajšanje kril, hlač in podobno. Razlogov za obisk trgovine ACADIA na Reginčevi 6 za knjigarno Simon Jenko v Kranju je več kot dovolj. Kranj, Mladinska ul. 2, tel. 064/222-455 obvešča svoje kupce, da pospravlja zimsko garderobo ZNIŽANE CENE POSEZONSKIH OBLAČIL OD 14. 2. - 22. 2. 97 °/c O ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČI -30% OD 20.986,00 ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE PUHOVKE, PARKE -50% OD 4.900,00 ZIMSKI KOSTIMI, JAKNE, KRILA, HLAČE, SUKNJIČI -30% PRIČAKUJEJO VAS TUDI NOVI POMLADNI ARTIKLI IN PESTRA IZBIRA PRVIH AKCIJSKIH CEN DELČEK PONUDBE ŽENSKE IN MOŠKA VETROVKE POMLADNE PARKE 9«800#'» OTROŠKE VETROVKE fantovske in dekliške 2.950/3.450 MOŠKE SRAJCE poplin bombaž POLO SRAJCE dolg rokav VISKOZA SRAJCE VELIKA IZBIRA ŽENSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE, BALONARJI KRILA HU\ČE, KOSTIMI, BLUZE, MODNE PLETENINE, OBLEKE, SUKNJIČI, HLAČE, JE AN S PROGRAM, KAVBOJKE, MAJICE in še in še NE ODLAŠAJTE Z OBISKOM Blagovnica GORENC nska kolekciji BvaJUNIKA NAJST NAJST NAJST rm m mm m Se vam današnji petek, 14. februarja, zdi malce prezgoden datum za naše redno mesečno druženje? Običajno se namreč v barvah vidimo zadnji ali predzadnji petek v mesecu. Naj vas razveselimo: odslej bodo strani, namenjene nam med eNAJST in devetNAJST leti ter vsem, ki se počutimo tako mladi, dvakrat v mesecu. Zadnji petek je že uveljavljen, na novo pa nas boste lahko brali in uživali v sijajnih fotkah tudi tisti petek sredi meseca. Vam je prav? Pišite nam o tem! Poleg barvne priloge za NAJSTnike je tale teden prinesel kar nekaj veselih presenečenj. Pustni torek: cooll Današnje Valentinovo: za zaljubljene (mimogrede, ste dobili kak srček ali skrivno voščilce?). In še ena prednost današnjega petka: zadnji dan pouka pred zimskimi počitnicami. Seveda za tiste, ki se šolate na Gorenjskem. Če ste v Ljubljani, morate še kak teden počakati. Do zadnjega petka v februarju se lepo imejte/ Adijof HIMAJST Januarja smo vam ponudili, da sodelujete v novi rubriki. Kaže, da smo zadeli žebljico na glavico, saj v svojih NAJSTniških letih na vse kriplje razmišljate o tem, kako bo, ko boste napolnili oscmNAJST let. Danes objavljamo dvoje razmišljanj na to temo. Veronika Kožuh iz Voklega o magični številki pravi takole: "Ja, ko bo moje življenje obiskala številka oscmNAJST, bom najprej dobila zelo pričakovan vozniški izpit. To je pozitivna stvar, negativna pa je v tem, če narediš kakšno neumnost in nisi več mladoleten, greš lahko v zapor. Potem pa še: bolj boš odgovoren sam za sebe, nič več ne bo "policijske ure", če kam potuješ, ne boš več potreboval dovoljenja staršev, začela se bo druga polovica življenja." No, Veroniki želimo, da bi bila njena druga polovica veliko daljša kot prva! Damjan Demšar iz Škofje Loke je v zvezi s svojo polnoletnostjo zelo realen: "Do polnoletnosti mi manjka še eno leto. Vsi ali vsaj večina NAJSTnikov težko pričakujemo ta dogodek. Mislimo si, da bomo takrat full frajerji, ker staršev ne bo več treba spraševati, koliko časa smo lahko zunaj, kam lahko grem... Sam pa mislim, da je to samo utopija in da se kaj bistvenega ne bo spremenilo." Veseli smo vašega sodelovanja. Še nam pišite, kako si predstavljate svojo polnoletnost. Vaša razmišljanja so lahko resna ali pa full odštekana, filozofska ali duhovita. Izbor bomo objavili in avtorje nagradili. Ciao!!! Camp A me riea Vsem tistim, ki ste nam pisali, naj ponovimo naslov za Camp Amerika, naj tokrat ponovno ustre-žemo. Naslov nam je posredovala Bernarda Pulko iz Ljubljane, ki ima že nekaj izkušenj s "kampiranjem" prek velike luže. Torej: Camp America 37 a Queens Gate SW 7 London Great Britain Izrežite si to notico iz I časopisa in jo skrbno shranite. Če pa se boste odločili za aktivne počitnice v enem od kampov, nam obvezno pišite o svojih izkušnjah. 0(5)® change your eyes ~ NO /O (<2) Crazy £enses° t>»*vnC teče W and your mind Sollows Zdravniški okulistični pregledi za očala in kontaktne leče vsak ponedeljek S 212*535 Oiptika Monokel na Mohorjevem klancu Cunjice!!! Kar zadeva oblačenje, že diši po pomladi. Naveličali smo se sivine, Črnine in drugih hladnih barv, spet bomo posegli po rdeči in živo rumeni, ki bosta v kombinaciji z jeansom tvorili usklajeno celoto. Ali pa rožnata... Ali večni jeans, ki se nam prilega v vseh letnih časih. Kakšna oblačila predlaga za čas prehoda v pomlad naš stalni sponzor, trgovina Petrič Jeans iz Kranja, si oglejte na naslednjih fotkah. Posebej '< za vas s*t }e» v ta oblačila odela naša (tudi že znana) manekenka Katja. W6 0L» Za lepše face msi' 'mmm Mozolj, ta piicdt iti m© tdko raeca * f 11 !!!%.€/! Drags dragi ;a mladenka, >i mladenič! Pa naj še kdo reče, da Gorenjski glas ni najboljši glas - naj le seže v deveto vas in naj ga prečita vsakod izmed nas. Prisluhnil je mladim in njihovo rubriko NAJST NAJST NAJST sklenil objavljati dvakrat mesečno. Dvakrat bravo! Sedaj pa brž k stvari, danes bomo kratki, a vseeno zanimivi. Akcija, katere naslov si bomo sčasoma zapomnili in nas bo zagotovo osvojila, že teče. Danes njenega poteka ne bom obnavljala, morda prihodnjič za pozabljivce in nove bralce. Strokovna nega vaše kože nekaj stane in ni prav, da vse obesite staršem. Zato budno spremljajte rubriko Za šolanje si služim sam (v prejšnji številki) pa morda pade kakšen tolar v ta namen. Danes vam tako, kot sem obljubila, zastavljam prvo nagradno vprašanje. Za nagrado bo že januarja obljubljen nahrbtnik (glej sliko)! tične kože odlične rezultate. Sprašujemo vas: zakaj se vidni rezultati dobrega stanja kože hitreje pokažejo pri fantih kot pri dekletih? Razmislite, malo pofilozo-firajte in pišite. Vso pošto bom prebrala, enega med vami nagradila, čez štiriNAJST dni pa bomo spet skupaj. • Kozmetičarka Mojca Zaplotnik Nagradno vprašanje bo malo poučno, kajti nosilec (nosilka) nahrbtnika bo znan(a) po tem, da o kozmetiki nekaj več ve. Torej: V Studiu Ma imamo pri negi nečiste in problema- Milil /t MU lil »M I*. 111 M * Studio Ma Bleiweisova 6, Kranj nebotičnik, IV. nadstropje telefon: 226-794. Slovenske barve pod kulmsko velikanko Ding - dong, springer kommt Tako uradni napovedovalec na avstrijskem Kulniu, drugi največji letalnici na svetu, svetovni rekord 209 metrov je seveda naš planiški, kjer se je zadnji konec tedna svetovna skakalna elita dva dni preizkušala v poletih. Pravzaprav se prireditvi v Kulmu in Planici med seboj ne razlikujeta dosti, zgledna organizacija, množice ljubiteljev skakalnega športa, številne zastave, huronsko navijanje množic..., hmmm le, da pri nas po tistem ding - dong napovedovalec ponavadi izjavi tisti znameniti pri - haj a. Tauplitz / Bad Mitterndorf • Prišli smo tudi Slovenci v najmanj trinajstih avtobusih, v kdo bi vedel koliko kombijih, mnogi so se pripeljali z osebnimi avtomobili, skratka več kot tisoč nas je bilo, ki smo prišli bodrit naše skakalce. Niti ne tako daleč, kot bi si mislil povprečen zapečkar. Iz Kranja vsega 285 kilometrov v notranjost Avstrije, po avtocesti v smeri Salzburga, kakih 100 kilometrov prej na desno, mimo Schlad-minga, znanega prizorišča tekem v alpskem smučanju in še 50 kilometrov do prvih ob cesti parkiranih avtobusov in krajevnega napisa Tauplitz. Kraja, ki skupaj z Bad Mitterndorfom tvori približno tako "skupnost" kot pri nas Dovje -Mojstrana. Hmmm... celo tipična alpska krajina spominja na našo Zgornjesavsko dolino. Pisana druščina se je nabrala v zgodnjih jutranjih urah pred kranjskim hotelom Creina. Z zastavami in vso potrebno dodatno opremo seveda, predvsem pa s polno mero privrženosti skakalnemu športu. Ogled sobotne tekme v Kulmu so namreč pripravili v kranjskem SK Triglav in kot je povedal triglavan Jani Bešter, ki je bil tokrat "kapo di banda" in seveda vodja potovanja, se v klubu tudi na tak način poskušajo zahvaliti vsem, ki že dolga leta živijo skupaj s klubom, vsem, ki so v njegovo delovanje vložili nešteto ur prostovoljnega dela. "Kdo bi pripravil skakalne tekme, ki jih organizira naš klub, če ne oni? V letošnji sezoni smo tako med drugim pripravili tudi Alpski pokal v Planici, pa državno prvenstvo skakalcev do 16 let, če omenim le največji tekmovanji," je menil Jani in dodal, da so s seboj Povabili tudi donatorje, ki tako ali drugače prispevajo k obstoju in razvoju kluba, seveda pa tudi starše mladih skakalcev, ki so z uspehi v zadnjih letih ime SK Triglav postavili na prvo mesto med slovenskimi klubi. Primo£ na 196,5 * ^osebni gost je bil tudi cerkljanski pUPan in poslanec v državnem zboru £ranc Cebulj. Bržkone eden redkih P° itikov, ki se je v tem težkem Političnem času upal "prefarbati", askiral se je namreč s Črno lasuljo sit d0!51"0 pogledate na gasilsko tr ■•' oci sredine na desno v retji vrsti). Sicer pa, saj je bila £Ustna sobota, mar ne. Še eno ?nkcijo ima Franc Čebulj, v ŠD dergas je namreč predsednik sek- J.e za smučarske skoke, iz katere so spajali in še prihajajo mnogi dobri vn,.alci- In navijači, kar bi z gotovo lahko trdili za cerkljansko uscino, ki se nam je v soboto združila. Bodi dovolj o potnikih. Samo ^zorišče, velikanka na Kulmu z "Oben ist.... aus Slovenia, "je dejal napovedovalec in zastave so zavihrale. okolico je kot zapisano kar nekoliko podobna naši dolini skokov pod Poncami.Zaletišče daleč zgoraj na hribu, Avstrijci se radi pohvalijo, da je to edina velikanka na svetu, ki ima naravno zaletišče, z leve strani zaščitna mreža, pred leti je skakalnica prav zaradi vetra in "zračnih iger", ki jih je ta povzročal, slovela za zelo nevarno. Hrbet skakalnice z zadnjimi črtami pri kritični točki, rekordu skakalnice (205 metrov) in svetovnem rekordu (209 metrov) in ciljna arena, kot bi lahko prenesli iz alpskega smučanja. Množice obiskovalcev, čeprav opazno manjše kot pri nas v Planici, so se zbrale na levi in desni strani doskočišča in preizkušajoč trobente, sirene, troblje na Moravska godba na pihala je že več let stalen gost skakalnih prireditev v Planici, ob letošnjih uspehih njihovega sovaščana pa hodijo za njim tudi v tujino. stisnjen zrak (ki si jih lahko dobil tako rekoč na vsaki stojnici), čakale začetek prve serije. Bežen pogled z višine je dajal čudovito sliko. Transparenti, največ jih je bilo na temo Goldi in Peterka, pa morje zastav, največ seveda avstrijskih in slovenskih (gledano od zgoraj je bila desna stran tako rekoč slovenska), le sem pa tja kakšna nemška, tam spredaj sta rdeč krog na beli podlagi vihtela dva Japonca... Pogledi gledalcev so bili najprej obrnjeni na veliki monitor, na katerem so lahko spoznali tistega, ki je sedel tam zgoraj na rampi, pripravljen, da se spusti navzdol, in se takoj, ko se je skakalec prikazal nad hrbtom skakalnice, usmerili na nje- govo pojavo, ki se je večala in večala... Vpilo, piskalo, trobilo in tulilo se je kot za stavo, kot da bi ti silni decibeli ustvarjali vzgonski veter, ki bi letalca peljal čimdlje v dolino. In po pristanku. Veseli vzkliki, če je bilo daleč, čez 180, 190 metrov in tišina, če je bilo prekratko. Največ pozornosti so si seveda zaslužili domači skakalci in pa naši, ki so, kot zapisano, imeli največ podpore med gledalci. Pravzaprav pa bi lahko rekli, da so vsi skakalci imeli publiko, dlje so leteli, bolj se je navijalo, ni važno ali je bil Norvežan, Japonec, Avstrijec ali Slovenec. Z malenkostno razliko seveda. Kadar je kateri od nasprotnikov ogrožal naše, predvsem Peter- Kulmska lepotica med obema serijama Izpadli že po prvi seriji V gasilskem stilu Kakšen je kostanj februarja, sicer nismo preizkusili, no, maroni se je kar dobro prodajal. ko in Meglica, ki sta se na sobotni tekmi uvrstila najvišje, je bilo slišati, "dost maš", "dol pejt"..., pa ne, da bi skakalcu želeli kratek skok in slabo uvrstitev, le svoje imamo rajši. Na koncu so bili zadovoljni prav vsi, daljave so bile lepe, uvrstitve tudi, saj sta Peterka in Meglic pobrala tretje in četrto mesto, domačini pa so tako ali tako čisto nori na svojega Goldbergerja. Strogo varovane zmagovalce so navijači lahko videli le z varne razdalje, z one strani ograje in Primožev oče se je zaman trudil, da bi fanta pripeljal med Moravčane, ki so oni dan prišli kar z devetimi avtobusi (baje, da je pustna sobota v Moravčah letos propadla). Fantje so kaj hitro morali v hotel, najprej na počitek, pa potem na obvezne sprostilne vaje, lahko telovadbo in ob 22. uri v posteljo. V nedeljo jih je namreč čakala nova tekma, Primoža pa nova zmaga, kot ste med drugim lahko izvedeli v torkovi številki. • Igor K., foto: Tina Doki Po uspešni odpravi slovenskih alpinistov na Antarktiko Ni tako visoke gore, da Slovenec nanjo ne more To se je januarja izkazalo tudi na 5140 metrov visoki gori Mount Vinson. Trije slovenski alpinisti so prvič stopili na najvišji vrh Antarktike, eden pa je tudi smučal z vrha. Ljubljana, februarja - Alpinistični dosežek morda sam po sebi ne bi pomenil toliko, če ne bi Stane Klemene, Viki Grošelj in Kafko Vodišek s tem vzponom za Slovence dosegli najvišjega vrha še na zadnji od sedmih zemeljskih celin. O dogodku smo na kratko poročali v prvi februarski številki, danes pa dodajamo še nekaj podrobnosti o poteku odprave in predstavljamo dva udeleženca, ki sta dobro znana tudi med Gorenjci. Nevsakdanja dogodivščina, imenovana Antarktika, se je začela tik pred koncem lanskega leta. Slovenski alpinisti Stane Klemene, Viki Grošelj in Rafko Vodišek so se srečali s hrvaškima kolegoma Stipe-tom Božičem in Joškom Boji- čem v Amsterdamu, od tam pa so skupaj poleteli v Santiago Najvišji vrh Antarktike z vrisano smerjo vzpona Slovencev (črtkana je smer sestopa) • Foto: S. Klemene de Chile. Po silvestrovanju v daljni deželi jih je pot vodila na jug Južne Amerike. Iz kraja Punta Arenas so skupaj z drugimi potniki 3. januarja 1997 poleteli z letalom her-cules v bazni tabor Patriot Hills na Antarktiki. Pričakala sta jih hud mraz in močan veter, zato okrog kilometer hoje do šotorov ni bil preveč prijeten. Veliko boljša je bila okusna večerja, po kateri so še istega dne vkrcali dve skupini alpinistov v manjši letali in pristali v bazi pod pogorjem Vinson. Za slabše poznavalce Antarktike je treba pojasniti, da v poletnem času na južni polobli sonce sije ves čas, zato je tudi človek lahko dejaven, dokler ga ne premaga spanec. Tako so si udeleženci naše odprave po nočnem pristanku v bazi postavili Šotor in izkopali luknjo za shrambo in kuhinjo ter skuhali čaj. Okrog tretje ure zjutraj so zaspali in se po pičlih šestih urah spanja začeli odpravljati za odhod proti najvišjemu vrhu. Po ko- Stane Klemene, fotograf s pustolovskim duhom Lepoto najde v čilski puščavi ali antarktičnem ledu V treh fotografskih monografijah je doslej predstavil slovensko krajino in zlasti gorski svet, v novi knjigi pa bo objavil posnetke z najvišjih vrhov vseh celin na svetu. Ljubljana, februarja - Nedavna odprava na Antarktiko je bila zanj nova avantura. Ostala mu bo v prijetnem spominu, saj so v lepem vremenu tudi uživali. Med naglim vzponom na najvišji vrh so res garali, vseeno pa je v Himalaji doživel še marsikaj hujšega. Še zdaj ni pozabil vzpona na Everest, kjer je pregnalo z gore njega, Belaka in Zupana šele padajoče kamenje. "Z alpinizmom sem se začel ukvarjati leta 1970 in se kmalu vključil v Alpinistični odsek Domžale. Doslej sem opravil okrog 6(K) vzponov, sodeloval pa sem tudi na 14 alpinističnih odpravah. Prva odprava me je v letu 1974 vodila na Kavkaz. Potem sem se vzpenjal tudi na najvišje vrhove, le na Everest mi ni bilo usojeno priti. Najbrž sem prav tam doživel najhujše razmere v gorah. Stane Belak-Šrauf, Jože Zu-pan-Juš in jaz smo od višine 7500 metrov napenjali vrvi v takem viharju, da so vrvi kar opletale po zraku. Ko je začelo frčati še padajoče kamenje, smo na višini 7650 metrov odnehali in se vrnili v bazo. Žal sva takrat oba z Zupanom tudi pomrznila v noge, zato z nadaljnjimi vzponi ni bilo nič," se s kančkom grenkobe spominja prehojenih alpinističnih poti 46-letni Stane Klemene, ki ga zaradi stalnega bivališča na Gorjušah upravičeno prištevamo med Gorenjce. Od Grenlandije do Antarktike "Na dosedanjih odpravah je bilo vseeno več lepih, kot pa slabih doživetij. Lepe spomine imam, na primer, na prvo odpravo občine Domžale leta 1981, ko smo odšli na Grenlandijo. Čeprav smo na koncu ostali brez hrane in kar devet dni čakali na helikopter, tudi te težave Stane Klemene, alpinist in fotograf niso mogle zmanjšati naših dosežkov. Vsaka tura je pomenila nov vrh; med vzponi na 25 vrhov smo doživeli različne razmere, od povsem suhih skal do plezanja v ledu. Seveda so trenutno v ospredju sveža doživetja z zadnje odprave na Antarktiko, kjer smo v lepem vremenu celo uživali. To je bila pravzaprav ena redkih odprav brez vsakršnega minusa. Termometer je sicer kazal tudi 30 in več stopinj pod ničlo, vendar nas je v enakih razmerah na Aljaski veliko bolj zeblo. Imeli smo srečo, da ni pihal veter, zato smo ugodne razmere izkoristili za nagel vzpon na Mount Vinson. Razumljivo je, da je bil vzpon in vrnitev v komaj 32 urah garaško delo. Ko je človek zgaran, ne čuti posebnih užitkov. Ob sestopu sem ves čas sanjal samo o vodi in o tem, kako bom s smučmi izpod stene čimprej v baznem taboru. Vode nam je namreč zmanjkalo že prvi dan, zato smo v zadnjem delu sestopa lizali stopljeno vodo izpod skal. To trpljenje vseeno ni primerljivo z vzponi v Himalaji. Tam ne gre brez dolgotrajnega psihičnega in fizičnega izčrpavanja, zato me tudi Everest prav nič več ne mika. Enkrat je bilo dovolj; čeprav je manjkalo le dobrin tisoč metrov do vrha, si tja gor ne želim več," priznava izkušeni alpinist, ki je doslej obiskal najvišje gore na vseh sedmih zemeljskih celinah. Pustolovščina ga še privablja "Ekstremnih želja nimam več pred seboj. Vsekakor pa nisem brez ciljev! Zanimajo me nove izkušnje in nova doživetja. Eno izmed njih bo mogoče vzpon na najvišji vrh Grenlandije, mika pa me tudi večdnevna hoja s smučmi do severnega tečaja. Zanima me vsaka avantura. Ker sem fotograf, je zame poseben izziv raznolikost pokrajin. Lepoto je moč najti in ujeti v objektiv tako v čilski puščavi Atacama kot na antarktičnem ledu. Doslej sem poslikal že veliko sveta, vendar je največ lepot na majhni površini prav v Sloveniji. Zato ni čudno, da moje tri dosedanje fotografske monografije - Slovenija iz zraka, Gore in Triglavski narodni park -predstavljajo domačo deželo. V pripravi pa že imam knjigo, ki bo s slikami vodila na najvišje vrhove vseh celin sveta," napoveduje dolgoletni fotograf pri ČGP Delo, ki se sedaj samostojno ukvarja s fotografijo v Dia studiu v Ljubljani. Razen fotografij prinaša Stane Klemene s svojih nenavadnih popotovanj še neko zanimivost. Na daljne gore ga spominjajo razni kamenčki, med katerimi je tudi zbirka kamnov z vseh obiskanih vrhov. Kot je prepričan, se bo v njej pridružil še kakšen primerek z nove poti. Kljub nemirnemu duhu pa so tudi zanj najlepši trenutki vračanja domov, k svojim najbližnjim • Stojan Saje silu so opoldan pripeli smuči na noge in se začeli vzpenjati. Že doma so izbrali še nepre-plezano steno, ki je visoka okrog 2100 metrov, njen naklon pa je med 45 do 55 stopinj. Pod njo so drugi odložili smuči, Viki Grošelj pa jih je oprtal na nahrbtnik in jih nosil skupaj z drugo opremo. Ker so vsi dovolj izkušeni, so plezali nenavezani. Napredovali so zelo hitro; novo, Slovensko smer so zmogli v 12 urah, še pol toliko pa so potrebovali za vzpon od vrha stene do najvišje točke gore Mount Vinson. Po skupno 19 do 20 urah vzpona so prvi trije Slovenci in prvi Hrvat stopili 5. 1. 1997 na najvišji vrh Antarktike. S tem so uresničili še enega velikih projektov našega alpinizma, saj se odslej tudi Slovenci lahko pohvalimo z vzponi na najvišje vrhove vseh celin na svetu. Pri večini obiskovalcev Mount Vinsona vzpon in sestop traja ponavadi okrog pet dni. Slovenski alpinisti so ga opravili v komaj dnevu in pol. Ob tem so opravili najdaljše prečenje gore doslej, saj so se vračali po drugi poti, Viki Grošelj pa je z vrha smučal 2900 metrov neprekinjeno na isto stran. Po le enem dnevu počitka so stopili na še šest domnevno neosvojenih vrhov in v njih začrtali blizu 30 novih plezalskih smeri. Kot so povedali slovenski udeleženci odprave po vrnitvi, njihovi dosežki niso ostali prezrti. Prvo čestitko je poslal predsednik PZS Tone Škarja, doma pa sta jim čestitala tudi predsednik Kučan in minister Ster; Rafko Vodišek je namreč uslužbenec MNZ. Z odprave so prinesli veliko fotografij in posnetke z. amatersko kamero. Zbrali so tudi veliko podatkov, ki bodo koristni za bodoče odprave. Samo pogorje Mount Vinson je namreč dolgo okrog 120 kilometrov, v njem pa je še večina vrhov in sten deviška. • Stojan Saje Ob Grošlju in Klemencu je na odpravi sodeloval še Ljubljančan Rafko Vodišek. • Foto: S. Saje Viki Grošelj, mož z desetih osemtisočakov Na Antarktiki so želje zajeli z veliko žlico Tudi sam ni upal, da bodo opravili toliko, vendar so prav zaradi poguma dobili vse. Vedno ni tako, a je zadovoljen zaradi vsega, kar je v gorah preživel v več kot treh desetletjih. Ljubljana, februarja - Večkrat se sprašuje, kaj je njegov prvi poklic. Je športni pedagog na osnovni soli Pirniče, vendar se še dalj časa intenzivno ukvarja z alpinizmom. Ko je leta 1975 prvič odšel v Himalajo, je z vzponom na Makalu dosegel prvi osemti-sočak zase in za Slovence. Potlej jih je bilo še devet. Čeprav je sprva nameraval, da bi se vzpel na vseh 14 osemtisočakov, ima sedaj še drugačne cilje. Grošelj priznava, da je njegov najpomembnejši osemtisocak komaj dvoinpolletni prvorojenec, pripravlja pa tudi osmo knjigo. "Leta 1967 sem preplezal prvo smer, Slovensko v Severni triglavski steni. Doslej sem naštel le okrog 500 vzponov, kar je relativno malo. Ob upoštevanju, da sem sodeloval kar na 20 alpinističnih odpravah v razne dele sveta, je to vseeno lepa številka. V času, ko sem bil na odpravah, bi namreč opravil vsaj še toliko vzponov. Z alpinizmom se torej intenzivno ukvarjam več kot 30 let. Vesel sem lahko zaradi vsega, kar sem preživel v gorah, žalosten pa le zaradi let, ki se vztrajno nabirajo," ugotavlja 44-letni Viki Grošelj, ki je po poklicu športni pedagog, po načinu življenja pa zlasti vrhunski alpinist. Viki Grošelj, izkušen alpinist in vztrajen pisec knjig o alpinizmu. zato sva morala odnehati pod vrhom. Deset let pozneje mi je uspelo narediti popravni izpit; stopil sem tudi na najvišjo goro sveta. Nanjo sem se vrnil še lansko pom- jih v gorah izkušeni alpinist, ki že nekaj časa spoznava tudi družinsko in očetovsko vlogo. Alpinizem ni samo šport "Sam sem resno delal na dveh projektih, vzponih na najvišje himalajske vrhove in pristopih na najvišje vrhove vseh celin na svetu. Slednji je manj težaven, čeprav ni moč dvomiti o njegovi zahtevnosti. Posebno mikaven je zaradi sprememb, po katerih sta dva programa; eden upošteva samo Avstralijo, drugi pa dodaja Še najvišji vrh Oceanije. Lahko rečem, da je to na mojo srečo, ker si enkrat želim iti tudi tja. Na najvišjem avstralskem vrhu in vrhovih drugih celin pa sem že bil. Zame alpinizem ni samo šport, ampak je, v najbolj žlahtnem pomenu besede, lad, ko sem vodil alpinistično tutji pustolovščina. Čeprav smučarsko odpravo z Davom se vtisi z Antarktike še vsedajo, že sedaj lahko govorim o mojem najlepšem doživetju tujih gora doslej. Pripravljeni smo namreč bili Karničarjem. Doslej sem bil na desetih osemtisočakih, nazadnje na K 2 leta 1993. Glede načrta za vzpone na vseh 14 osemti- na najhujše možno, doživeli sočakov moram potrditi, da pa smo povsem nasprotno, je obstajal. Ob tem je treba Edina slaba stran alpinizma povedati, da je bil narejen, je, da mora človek prenesti tudi zaradi lažjega pridobi- tudi hude udarce. Na mojih vanja sponzorskih sredstev, štirinajstih odpravah v Hima-Gotovo je vsak osemtisocak lajo mi je umrlo kar sedem doživetje, ki je zapisano za soplezalcev. To so stvari, ki vse življenje. Veliko alpinis- se globoko zarežejo v dušo, tov si želi, da bi vsaj enkrat po drugi strani pa gore dajejo stali tako visoko. Meni je to občutke, za kakršne je človek PogOStO Odhaja Od doma uspelo desetkrat. Potem so se drugod prikrajšan. Imam še "Zelo težko bi izbral ka- zgodile nekatere stvari, ki so vplivale na spremembo. Odkar se mi je leta 1994 rodil prvi sin, predvsem manj tvegam. To se je izkazalo na Anapurni, ko sva bila z Božičem tri dni v zadnjem višinskem taboru. Če bi bilo tako kot pred leti, ko sva bila Antarktiko," napoveduje pripravljena narediti vse za Viki Grošelj, ki je tudi 1979 sledil vzpon na Ever- vrh, bi ga morda tudi takrat mnogim Gorenjcem znan est. Takrat sva z Marjanom osvojila, a sva se odločila kot dober alpinist in pisec. Manfredo-Marjonom ozebla, drugače," razmišlja o dejan- • Stojan Saj* tero od dosedanjih odprav za najljubšo. Vsaka po svoje je bila izjemno lepa. Prva me je leta 1975 vodila na Makalu, prvi slovenski osemtisocak. Čeprav sem bil prvič v Himalaji, sem prišel na vrh te gore. Po odpravi na Hindu-tuš v Afganistanu je leta nekaj neizpolnjenih načrtov, a letos bom doma. Posvetil se bom odraščajočemu sinu in pripravil svojo osmo knjigo o lanskih doživetjih na Ever-estu, obisku Nejčevega groba pod Manaslujem z Zaplotni-kovo družino in odhodu na Od Ane do Anice na Gorjušah je pet rodov Je mati, je hči in pot iz roda v rod Iztekajo se zadnja leta stoletja, koje privekala na svet Petrova Ana po domače, na Gorjušah v današnji krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše v Bohinju. Takrat se je začela pot, na katero je iz petega rodu pred novim letom stopila mala, šest tednov stara Anica. Koprivnik-Gorjuše, 13. februarja - "Pa pridi kaj gor na Koprivnek. Zimske igre: skoke, smučanje, sankanje pripravljamo. Tudi za slovenski Prešernov dan bomo proslavo imeli. Pa f kaj zanimivo posebnost boš spoznal. Ana Blazin z Gorjuš je pred nedavnim postala praprababica. Pet rodov dolga pot je to in vse mamice, hčerke so zdrave in čile." Tako me je pred nedavnim vabil na Koprivnik in Gorjuše predsednik te še vedno zelo posebne, predvsem pa delovne krajevne skupnosti Janez Korošec. Posebne pravim zato, ker na Koprivniku in Gorjušah še vedno nekako z zadovoljstvom in spoštljivo gledajo in cenijo vsako pridobitev; pa naj gre za vodo, elektriko ali cesto ali pa za pevski zbor, Športno ali gasilsko društvo, za vodnjak ali klopco, za izdelek Pridelano na Koprivniku-Gorjuše, ali pa za čisto navadno veselico, s katero bi radi zbrali nekaj denarja, da bodo potem lažje naredili tisto, za kar so se vsi skupaj odločili, da naj bo tako. Takšna je danes krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše in brez zadrege ali nevoščljivosti, ki tako rada najde mesto poleg naštevanja uspehov ali priznanj, krajani priznajo, da ima pri vseh teh spremembah, pridobitvah, delu veliko zraven prav Janez Korošec. Kot da je z leti prizadevanj, uresničevanja idej in spreminjanj v krajevni skupnosti postal nekakšen "hišni oče" Koprivnika in Gorjuš in vsega dogajanja v tej krajevni skupnosti v občini Bohinj. Tako me je torej Janez Korošec obvestil, povabil in seznanil s petimi rodovi: od hčerke, stare dober mesec, do praprababice, ki bo tam malo po sredini tega leta praznovala 93. rojstni dan. Med srečanjem sem potem ugotovil, da bi to "gorjuško stopnjevanje" lahko bilo tudi: hči, mama, stara mama, babica, prababica. Ker pa ponekod stari mami pravijo tudi babica, za gorjuško stopnjevanje to pomeni, da je najstarejša Ana, ki bo julija praznovala 93 let, praprababica. Krompir, repa, kruh pa ne vsak dan Na Spodnjih Gorjušah se je 1904. leta 20. julija rodila sedanja praprababica Ana Blazin, po domače Petrova Ana, pa možu Lovru nikdar ni bilo najbolj Ppvšeči, da so ji domačini tako pravili. K° je imela Ana devet let, je šla njena ^ama v Ameriko. Ana Blazin, julija bo stara 93 let. „ ^° težko sem jo čakala, da je prišla let \ Do^a,kala P« sem jo, ko sem imela 44 • Bolna je bila, prinesla pa je radio in • ' .v* smo D'H P™ na Gorjušah, poleg Pnvniškega župnika, ki smo imeli radio." Poročila se je Ana, ko je imela 19 let in £ Potem 1958. leta preselila v hišo na d gornje Gorjuše. Mož Lovro je bil gozdni ŽeiaVCC'- PokoJnino pa si je zaslužil v j; ezarni na Jesenicah. Trije otroci so se star3 r?dili- NaJstarejša Francka je danes r<* 75 let in živi v sosednji hiši blizu Rov^ Ane. Sin Lovro je v Celju, hčerka teŽV a- Pa V BohinJski Bistrici. "To so bili w »n večkrat žalostni kot veseli časi. Francka Torkar, Anina hčerka, bo konec julija praznovala 75 let. Dela ni bilo, hrane tudi ne. Repo, krompir smo tolkli. Kruh je bil včasih, za očeta za v gozd in otroci so čakali, če ga bo morda kaj nazaj prinesel. Najhuje je bilo pozimi. Sneg smo kidali, in to vsi na Gorjušah, da smo lahko šli v cerkev in v trgovino. Najhuje je bilo 1952. leta, ko ga je padlo do streh." Ana je že 22 let vdova. Mož Lovro je umrl 1975. leta star 77 let. Takole na pogled ji ne bi prisodil skoraj 93 let. Pravi, da sliši in vidi še predobro in še vedno sama skrbi zase. Pa vnuk prihaja k njej. Največji razcvet, pove, pa so Gorjuše doživele po drugi vojni in nekako nadoknadile potem zaostanke, ki so jih imele ves čas za dolino. Najraje ima meso Anina najstarejša hčerka Francka, ki živi korak stran od mame na Zgornjih Gorjušah, bo zadnjega julija letos stara 75 let. Pokojnino ima po možu, vdova pa je že 43 let. V naslov se mi je zapisalo, da ima najraje meso, ker ima njena mama Ana na primer zelo rada solato. V šali je njena mama Ana namreč povedala, da bi bil njen konec zares lep, če bi se zgodil ob polni skledi solate. "Osem let sem bila stara, ko sem šla služit v Bohinjsko Bistrico, pa na Jesenice potem. Vedno sem rekla, da na Gorjuše ne grem več. Pa sem potem vendarle prišla." Nekako vleklo jo je nazaj. Mož je bil med vojno v OF. In tako se je primožila k Jožefovcu, rodila hčerko Jožico, ki je zdaj na Gorjušah in je v naši zgodbi stara mama oziroma babica. Sin Dušan živi v Bohinjski Bistrici, Matevž pa v Kranju. Francka je bila prva, ki je imela na Gorjušah kolo. Rada pa se takole pošali: "Če bi jaz prej umrla, kot moja mama Ana, bi Ana zagotovo rekla, da sem umrla, ker sem bila že tako stara." Franckina posebnost, ki je imela 12 let hudo sklepno revmo, pa je tudi, da zna dobro kuhati. Z mamo to njeno posebnost tudi zdaj večkrat uživata. Srečanje z Abrahamom Franckina najstarejša hčerka Jožica, poročena Sodja, je bila rojena 17. maja 1947. leta. Letos bo torej srečala Abrahama. Ne počuti se toliko staro, čeprav po 17 letih službe zdaj čaka na starostno pokojnino. "Tudi jaz sem, kot mama in moja stara mama, hodila v šolo na Koprivnik in v Bohinjsko Bistrico. Izučila pa sem se za trgovko in potem delala v Bohinjski Bistrici, v Lescah in na Gorjušah. Ko pa smo začeli delati hišo, sem ostala doma z otrokoma." Rodila sta se sin Boštjan in hčerka Maja, ki živita doma na Gorjušah. Pri Mlakarju, kjer 53-letni oče Franc še dela v Gozdnem gospodarstvu Bled, pa je zdaj veselo. Na domačiji oziroma kmetiji živi z najmlajšo iz petih rodov, s šest tednov staro hčerkico Anico, tudi Jožicina hčerka Maja. Trije rodovi po prapraba-bici Ani Blazin so torej danes pod skupno streho na Zgornjih Gorjušah številka 71 pri Mlakarju: najmlajša Anica, mamica Maja in stara mama oziroma babica Jožica. Jožica Sodja, Franckina hčerka, bo 17. maja letos srečala Abrahama. Dvajsetletna Maja in njena šest tednov stara hčerka Anica. Dvoje v tem delu zgodbe se mi je še posebej zapisalo v beležko: Tik ob cesti in pri vhodu v domačijo Mlakarjevih na Zgornjih Gorjušah je v sončnem in toplem zimskem popoldnevu v začetku tega tedna stal otroški voziček. Kako lepo, kako čudovito se tukaj, kjer na začetku Anine poti oziroma stoletja, ko niso imeli tekoče vode, elektrike, dobrih cest, ko so mnogi (reveži brez premoženja) morali pozimi živeti na srenjah (dva dni pri eni hiši, dva dni pri drugi, premožnejše so jih imele po deset ali štirinajst dni na hrani in zavetju) zdaj nadaljuje življenje. In drugo? Majina mama in Aničina stara mama Jožica Sodja ima najraje meso in solato. Kaj ima najraje 20-letna Aničina mamica Maja, ki je sicer naredila gostinsko šolo na Bledu, vljudno nisem posebej spraševal. Maja je namreč imela prav med obiskom veliko dela, saj je najmlajša, šest tednov stara Anica iz rodu na skoraj soletje dolgi poti, hotela jesti. Pa srečno na nadaj e vanj u poti Naenkrat je minilo popoldne kot trenutek. Že to, da smo pet rodov z raztresenih domačij na Gorjušah dobili skupaj za fotografijo, je nekaj pomenilo. Da srečaš skorajda stotnijo dolgo pot petih rodov po ženskah veselo, zadovoljno in zdravo, je srečni dogodek, ki ga v življenju težko doživiš. In da se vse skupaj zgodi v krajih, ki so se prav v zadnjih desetih, dvajsetih letih šele razcveteli in postavili ob bok dolini in vsakdanjemu življenju 20. stoletja, za kar ima poleg volje, trdnosti rodov precej zraven tudi predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec, je potrditev in spodbuda za bogato nadaljevanje. In tako naj bo. Hvala za srečanje in še posebej srečno in zdravo vsem hčerkam, mamicam in babicam iz petih rodov na Gorjušah. • A. Žalar Nevsakdanji dogodek in posnetek petih rodov (od leve proti desni): najmlajša Anica z mamico Majo, stara mama oziroma babica Jožica, prababica Francka in praprababica Ana. Ana Blazin živi na Zogrnjih Gorjušah 55 A. Sama še vse naredi, malo vrta ima, rada pa bere, posluša radio in gleda televizijo. Anina hčerka Francka ima domačijo na Zgornjih Gorjušah 55. Mama je njena soseda in sta zato vsak dan skupaj. Ob cesti na Zgornjih Gorjušah na številki 71 pa živijo z družinami mama Jožica, hčerka Maja in vnukinja Anica. KONJIČKI Tudi občni zbori gobarskih družin Razstave utrjujejo znanje Zdaj, ko narava še počiva, bodo na programu občni zbori gobarskih družin. Sprejemali pa bodo tudi nova pravila. Med najbolj delavnimi in nenazadnje tudi poznanimi gobarskimi družinami v Sloveniji je prav gotovo Gobarska družina Kranj, ki je bila gostitelj skupščine zveze gobarskih družin Slovenije. Sicer pa so organizirali kar štiri razstave; dve v Kranju, po eno pa na Miljah skupaj s krajani, Franc Dolenc iz Sutne pri Žabnici pa je bil determinator in hkrati tudi pri organizaciji razstave v Dražgošah. Člani kranjske gobarske družine so pomagali tudi Jeseničanom ter članom gobarskih družin Škofja Loka in Ljubljana. "Naša razstava septembra, pa tudi tista v začetku oktobra na sejmu Zaščita, je dobila vrsto pohval. Posebno velika septembrska razstava je vzbujala pozornost, zanimanje in odobravanje. Pohvale smo dobili iz cele Slovenije pa tudi od avstrijskih županov, ki so si jo prišli ogledat. Zdaj pa se nam je že drugič zgodilo, da smo dobili prošnje iz šol, da bi jih oskrbeli s slikovnim gradivom. Delamo na tem, vendar stvari zaradi avtorskih pravic niso enostavne in zadeve potekajo počasi. Upamo, da nam bo uspelo, da bomo na tem področju naredili korak naprej v izobraževanju," poudarjata predsednik Gobarske družine Kranj Božo Malovrh in v Sloveniji poznan razpoznavalec gob (determinator) Franc Vrhovnik iz Gobarske družine Kranj. Sicer pa so najboljša oblika izobraževanja in utrjevanja znanja razstave. Vedenja in znanja o gobah nasploh ni nikdar dovolj. Nenazadnje je osnovno, da so gobe naravni čistilci gozdov (razkrojevalci organskih snovi). Med njimi pa so užitne, neužitne Franc Vrhovnik in strupene. Na občnem zboru Gobarske družine Kranj, ki bo v ponedeljek, 17. februarja, ob 17. uri v prostorih Društva upokojencev Kranj v Tomšičevi 4 v Kranju, bodo člani obravnavali poročila posameznih organov za minulo leto, izvolili delegate za skupščino Zveze gobarskih družin Slovenije in nenazadnje program za letos. Načrtujejo lastne razstave, družabno srečanje po končani sezoni, predavanja po šolah in podobno. Obravnavali bodo tudi nova pravila. Od 15. junija naprej pa bodo vsak ponedeljek v prostorih družine svetovanja in razpoznave gob, ki jih bodo prinesli nepoznavalci. Že zdaj pa velja tudi poudariti, da si Zveza prizadeva, da bi od 70 vrst zaščitenih gob sprostili nabiranje zajedavskih gob in gniloživk. • A. Žalar Božo Malovrh Nov ciklus se je že začel v Čebelam še mirno zimovanje Konec januarja so čebele začele gojiti nov zarod. Temperatura v panju se je povečala za 10 stopinj. V lepih dneh, ki smo jim (bili) priča ta in deloma minuli teden, je prenekateri čebelar že pričakal tako imenovani čistilni izlet čebel. Če še niste, potem nemudoma pred čebelnjak potrosite žaganje ali pepel, da bodo čebele lahko postale pred priletom v panj. Sicer pa tudi ta mesec še vedno velja, da mora biti v čebelnjaku in okrog njega predvsem mir (pred pticami, glodalci). Zdaj je v panju sredi gruče temperatura že 34, na robu pa 20 stopinj. Nov ciklus, s katerim so čebele začele gojiti nov zarod, se je že začel. Ne bo odveč, če boste čebele zdaj dodatno odeli. Seveda brez hrupa. Predvsem pa naj bo to odevanje s tako imenovanimi izolacijskimi materiali, ki prepuščajo vlago. Pazimo na zračenje (žrelo). Najbolj nevarna v tem času sta vlaga in prepih. Zrelo mora biti odprto, paziti pa moramo, da se ne zamaši z mrtvicami. Če nismo jeseni učinkovito poskrbeli za zdravljenje varoze, potem zdaj v toplih dneh (nad 10 stopinj) poškropimo ulice med sati s sladkorno raztopino apitola. Podnica, ki smo jo vložili jeseni, nam bo, ko jo bomo potegnili ven, dala lahko odgovore o varozi, če je družina lačna ali podobne. Če je družina lačna, potem dodajmo ogret sat z medom. Pri vsakem dodajanju pa mora biti družina dobro odeta. Do Jožefa tudi z grebljico očistimo podnice panjev in jih razkužimo. Prisluškujmo šumu v družinah. Če šum hitro pojenja, je z družino vse v redu. Če pa ima visok glas (jokajoč), ki traja dlje časa, je družina najbrž brez matice. Dodajmo ji rezervno družino ali pa jo pridružimo drugi družini. Poskrbeti pa moramo tudi za satje. Da se ga ne bo lotila voščena vešča, ga moramo zažveplati. To je nekaj nasvetov, ki nam jih je pred nedavnim povedala mag. vet. Mira Jenko-Rogelj, ki bo 9. marca ob 9. uri v zadružnem domu v Cerkljah z vet. Janezom Jelencem predavala o spomladanskih čebelarskih opravilih in zdravljenju čebel. Seveda so na predavanje poleg članov čebelarske družine Cerklje vabljeni tudi čebelarji sosednjih družin (Preddvor, Šenčur, Mengeš in drugih) in tudi drugi (kmetje), ki nimajo čebel. • A. Žalar Zima se za divjad še ni končala V Zled in sren največja sovražnika Še vedno, čeprav se je zima koledarsko že prevesila, velja, da psov ne smemo puščati brez povodca. Sren je marsikje še vedno največji sovražnik parkljasti divjadi. Lovski inšpektor Jože Muri je kmalu po novem letu, ko sta visok sneg in žled lomila drevje, električne in telefonske drogove in delala škodo v pasu med šeststo in osemsto do tisoč metri nadmorske višine rekel, da sta žled in sren največja sovražnika parkljasti divjadi. Takrat so tudi lovci začeli opozarjati, naj se ne podajamo s spuščenimi psi v naravo. Nekaj dni so nam sporočali, da so spuščeni psi raztrgali precej srn. Še bolj kot psi pa je bil parkljasti divjadi takrat nevaren žled. Na srečo razmere niso dolgo trajale. Srnjad je tudi v pasu z žledom kmalu zaradi odjuge prišla do hrane. Sicer pa so za ostalo divjad skrbeli lovci, ki so takrat v loviščih okrepili nadzor. Vendar pa še vedno velja, da je v zimskih razmerah ob visokem snegu, srenju in žledu najbolj pomemben mir. Vsako vznemirjanje naredi več škode kot na primer lakota ali pa visok sneg. Lovci še vedno skrbijo za krmišča za jelenjad in muflone. Srnjad pa običajno ne potrebuje krmišč, saj je pravilo, naj se le-ta sama oskrbi s hrano. Pa vendar je to zimo tudi srnjad zahajala na oskrbovana krmišča, čeprav je zanjo naravna prehrana najboljša. Poznano je, da ima srnjad pozimi najraje vršičke leske, grmovnic, jelke. Osnovna pravila za krmišča, ki naj bi bila pozimi redno oskrbovana, pa po razlagi lovskega inšpektorja Jožeta Murija so: Redno oziroma vsak dan morajo biti založena za jelenjad, za muflone pa na dva do tri dni. Krma naj bo kvalitetna (seno, travna silaža -oboje je zelo dobro za jelenjad in v hudih zimskih razmerah tudi za srnjad). Rotobali so prav tako dobri, vendar naj bo odstotek vlage čimmanjši. Najpomembneje pa je, da so krmišča v mirnem okolju in da ne "zaidejo" vanj (potepuški) psi. Zima sicer še ni končana, vendar se nevarnosti, o katerih je Jože Muri govoril pred mesecem dni, ko je ocenjeval takratne razmere, ni bati. Če bi namreč takratne razmere z žledom in srenom trajale dva meseca, bi bile posledice za divjad prav gotovo katastrofalne. Najbolj bi seveda bila prizadeta srnjad, tako kot leta 1952., ko je zapadlo veliko snega in je sren potem podaljšal dneve brez hrane za parkljas-to divjad. Sicer pa sta v takšnih razmerah (in to velja tudi zdaj oziroma do konca zime) še posebno izpostavljena jerebica in zajec. Oba sta na Gorenjskem (pa tudi sicer) že zelo zdesetkana, huda zima pa ju lahko samo še bolj prizadene. Ta trenutek pa, ne glede kako se bo sedanja zima nadaljevala in končala, že zdaj lahko zatrdimo, daje bila za divjad sorazmerno huda. • A. Žalar Lovski krst sklenil praznovanje Obtožena najhujših grdobij Tone je srno, ki bi imela dvesto mladičev, pokončal. Marjanu pa so jih naložili, ker naj bi sedem vrhunskih srnjakov, namenjenih članom in gostom, pospravil. Takšne, pa tudi še hujše obtožbe smo slišali prejšnjo soboto malo pred polnočjo v Gorenji vasi v dvorani Partizan, ko so člani Lovske družine Gorenja vas in prijatelji razpoložene zelene bratovščine sklenili na srečanju praznovanje 50-letnice Lovske družine Gorenja vas. Lani, ko so začeli praznovati zlati jubilej, so imeli še več drugih slovesnoti. Tako je bilo še posebno svečano, ko je izšla brošura z naslovom Zelena leta. Tokrat pa so praznovanje sklenili in dogajanja obeležili še z lovskim krstom. Dva nova člana so sprejeli medse in da sta lahko "prestopila" iz pripravniškega obdobja v vrsto pravih članov zelene bratovščine, sta morala skozi obred posebne vrste. Lovski krst je predstava, ko si največkrat dajo duška stari, že prekaljeni lovci. Krst je toliko bolj pomemben, kolikor več opazovalcev ima. In nedavni v Gorenji vasi, ko so sprejeli medse Toneta Kavčiča iz Gorenje Dobrave in Marjana Sinka iz Gorenje vasi, je bil prav gotovo takšen. Sodnik oziroma predsednik senata je bil Danijel Vehar iz Lajš, obtožbo je zastopal tožilec Pavel Oblak s Hotavelj, obrambo pa zagovornik Boštjan Jemc iz Škofje Loke. Danilo Pajer iz Gorenje vasi je bil v vlogi biriča, Jaka Uše-ničnik s Trebije pa pisar. Eksekutorske zadeve so zaupali Francu Oblaku z Dolenje Dobrave, dohtar-preglednik pa je bil Bojan Gregorčič iz Gorenje vasi. Po pravilih pa so bili to člani LD Gorenja vas. Obtožba obeh "nesrečnikov", ki sta jih potem dobila s palico po delu, kjer hrbet zgubi svoje pravo ime, je bila huda. Eden je pokončal srno, ki bi imela najmanj 200 otrok in potolkel sedem vrhunskih srnjakov, ki so bili namenjeni članom in njihovim gostom. Drugi je na Hlavčih njivah vzel mater desetim divjim prašičem in spustil živega kragulja, da je lovil nebogljene zajčke. Zagovornik (obramba) pa je potem nedvoumno in nazorno dokazal dobro delo obeh lovcev, saj je prvi prestregel, da bi srnjak še naprej delal škodo, za katero so govorili, da jo povzroča žled. Pa jo je le srnjak s svojimi rogovi. Kako krvolo- "Skrajni čas je bil, da je moja stranka pokončala tega srnjaka, saj je krvoločnež pospravil lovca, pa celo kaseto smo našli v drobovju," je branil "zelena"pripravnika Boštjan Jemc. Po obtožbeni, zagovorniški, zdravniški in biriški gloriji sta Tone Kavčič iz Gorenje Dobrave (levo) in Marjan Šink iz Gorenje vasi (desno), dobila palici (potrdilo), da sta enakopravna člana zelene bratovščine LD Gorenja vas. čen je lahko srnjak, je dokazal za drugega lovca, saj je obramba v drobovju med drugim našla čokolado, čevlje in lovčevo obleko in celo posneto kaseto. Odločilno je bilo potem navzkrižno zasliševanje: kateri ptič ni zaščiten, kdaj ima kura največ perja na sebi, zakaj pes teče za zajcem, v katero luknjo gre polh. P° obveznem zdravniškem pregle' du in "tekočem oživljanju" pa sta oba dobila udarce in seveda palice, kot potrdilo, da sta postala enakovredna člana zelene bratovščine Gorenja vas; Bila sta zadovoljna, še bolj zadovoljna in vese la pa je bila polna dvorana, ki jo je potem v ure novega dne zabaval ansam' bel Blegoš. • A. Žalar Pregled in ocenjevanje Vsako leto imajo v lovskih družinah preglede z ocenjevanju številčnosti, kakovosti uplenjenih in divjadi nasploh v revirjih. Minuli teden je bilo takšno ocenjevanje na Jezerskem, lovska družina Jezersko s starešino Francem Ekarjem pa je gostila lovske družine Udenboršt, Storžič in Tržič. Zbralo se je precej lovcev z območja, kjer imajo družine blizu 300 članov, sicer pa je sorodno po terenu, ki meri okrog 20 tisoč hektarov. Ocene s srečanja so za Jezersko pomembne tudi zaradi meddržavnega sporazuma o gojitvi divjadi. Sicer pa lovci na tem območju sodelujejo in nastopajo skupaj tudi pri veleslalomu, lani so v LD Jezersko pripravili Huberotvo mašo itd. Minuli teden so na srečanju ugotovili, da je bil odstrel opravljen po programu, * LD Jezersko pa so sprejeli tudi deset pripravnikov. Med različnimi načrtovanji in razmišljanji pa so na Jezerskem aktualne tudi brezžične ograje, da se vanje ne bi zapletala divjad (jelenjad - na sliki). • A. Žalar V hali B2 na sejmu Moda Fashion Sto dežnikov za sto modnih utrinkov Trgovina JURE JOŽE SAKELŠEK Vevška c. 30 tel./fax: 061/482-247 484-601 NOKIA 8110 1- s &•> „ $« NOKIA CONNECTING PEOPLE Najlažji GSM TELEFON 151 g Vstopa in prodaja: Teleray, d.o.o. Riharjeva 38 1000 Ljubljana Tel. 061/334 073, Faks 334 112 Da dežnik ni le zaščita pred dežjem ali snegom, so vedele že naše babice, ki so k pražnji obleki še kako znale izbrati dežnik, ki jim je najlepše pristojal tako po obliki kot barvi. Danes je dežnik se toliko bolj eden izmed pomembnejših modnih dodatkov in tega se zavedajo rudi v Trgovini Jurček na Vevški cesti 30 v Ljubljani. Za vas so namreč pripravili pester izljor modnih dežnikov vseh vrst, v različnih barvnih in vzorčnih kombinacijah. Obljubljajo da boste pri njih za vsako obleko našli svoj dežnik. Prisluhniti pa znajo tudi posebnim željam, saj znajo narediti dežnik po vaši želji, takega, kakršnega boste imeli samo vi. V trgovini Jurček pa lahko naročite tudi dežnike potiskane z vašim sporočilom, bodisi v oglaševalne namene bodisi v vašo lastno samopromocijo. Ce pa bi se radi pripravili za deževne aprilske dni, boste lahko izbrali tudi med široko izbiro pelerin za otroke in odrasle. Da bi se lažje odločili, vas pričakujejo tudi na razstavnem prostoru Trgovine Jurček, na letošnjem sejmu Moda Fashion, ki bo od 19. do 22. februarja na GR v Ljubljani. Toplo vas pričakujejo v hali B2 in vas hkrati vabijo, da si ogledate najlepše dežnike na svetu. Vaše dežnike. eti^9la TISKARNA, d.d., ŽIRI, Industrijska ul. 6 Kakovost, ki se potrjuje Poslovne partnerje in uporabnike naših proizvodov s ponosom obveščamo o našem novem uspehu. V lanskem decembru smo pri mednarodni organizaciji za podeljevanje certifikatov za kakovost TUV pridobili certifikat ISO 9001 za razvoj, proizvodnjo in marketing naših proizvodov: samolepilnih, papirnih, kartonskih in tekstilnih etiket, okrasnih trakov in transferjev. Zavedamo se, CERTIFIC ATE The TUV CERT Certiflcation Body of TUV Oualitats-Management GmbH certifies in accordance with TUV CERT procedures that ETIKETA - Printing House, d.d. Industrijska ulica 6 4226 ŽIRI - SLOVENIJA nas established and applies a quality system for DEVELOPMENT, PBODUCTION, MARKETING OF SELFADHESIVE PAPER. CARDBOARD AND TEXTILE LABELS, DECORATIVE RIBBONS, TPANSFERS AND BADOES An audit vvas perlormad, Report No. 24023297 Prool haa beon lumished that Ihe requirements according to DIN EN ISO 9001 :1994 are lullilled. The cartilicate is valid until December 1909 Cerlilicate Registration No. 12 100 7303 14J^~*"*j TCJVffl Monch. Pecambtr 21. (900 da je kvaliteta naših izdelkov nujni pogoj za razvoj delniške družbe Etiketa - tiskarna. ISO certifikat nas obvezuje, da v proizvodnji spoštujemo zahteve standardov kvalitete in zahteve naših naročnikov. Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem, ki so nam na naši poti uveljavitve kakovosti stali ob strani, se ob tej priložnosti za dosedanje zaupanje in sodelovanje, iskreno - zahvaljujemo. HOTEL ASTORJA - VILA PREŠEREN Prešernova 44,4260 Bled. Slovenija Phone HOTEL AST0RIA: 064/741 144, Phone VILA PREŠEREN: 064/741 608, Fax: 064/77 850 VALENTINOVO - petek, 14. 2. - doživite ga na Bledu, v VILI PREŠEREN, kjer boste v prijetnem okolju uživali ob dobri hrani, pijači priznanih slovenskih vinogradnikov in prisluhnili nežnim klaviaturam. NA VALENTINOVO iščem tvoj nasmeh za mizo v VILI PREŠEREN na Bledu. Rezervacije po tel. 064/741 608, 741 144. lil d.o.o. TRENĆA i - * Smešno nizke cene 220 KUMARICE 650 g SIRUP MALINA ali POMARANČA 3/1 Presad RDEČA PESA 690 g 199 ZOBNA PASTA AOUAFRESH 75 ml PAMPERS Boy Combv - dvojni Boy Junior - dvojni Girl Comby - dvojni Girl Junior - dvojni lokacija: Savska c. 34, 4000 Kranj (stari INTEX) 15. - 12.2.'97 NAGRADNA KRIŽANKA KAVARNA Oprešnikova 28, Kranj Tel.: 064/331-473 EENDEZ-VOU Kavarna "Rendez - Vous" je odprta od 25. decembra 1992. Že od vsega začetka smo zasnovani kot kavarna - slaščičarna, ker smo želeli Kranju in njegovim prebivalcem ponuditi čimpestrejšo paleto slaščic. Naše specialitete so: schwartzwaldska torta, lahka čokoladna z odlično francosko "parfait kremo", kremne rezine, skutina torta in še mnoge druge. Značilnost vseh naših slaščic je ta, da so izdelane po stari recepturi pripravljanja in peke, torej brez vsakršne pomoči modernih, že pripravljenih slaščičarskih krem. Vse naše torte so primerne tudi kot poročno darilo ali darilo vašim malčkom in prijateljem za rojstni dan. Za malčke lahko izbirate: torto medvedek, pikapolonico, formula 1, barbiko, srček, zajček, knjiga. Poročne torte pa se okrasijo po željah in jih izdelujemo v želenih nadstropjih, z brezplačno dostavo na dogovorjeno mesto. Če pa se boste odločili za posladek po kosilu, ste vabljeni v kavarno, kjer vam bomo lahko želene slaščice zavili v lične, posebne za kavarno Rendez Vous izdelane škatle. V zimskem vrtu naše kavarne pa lahko ob vsakem trenutku ob dobri kavici in tortici preberete dnevno slovensko časopisje in prelistate prenekatero svetovno znano modno revijo. Vabimo vas, da se sami prepričate, da smo res odlični. Rešitve križanke pošljite najkasneje do srede, 26. februarja 1997. Dopisnice z izpolnjenim in nalepljenim kuponom lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, ali pa oddate v pisarnah TD Bled, TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje -Mojstrana, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru, Meridian na Jesenicah, Veronika v Kamniku. Rešitev pa lahko oddate tudi v naš nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Sponzor današnje nagradne križanke za prve tri nagrade podarja: 1. nagrada: storitve v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada: storitve v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: storitve v vrednosti 3.000 SIT Tri nagrade pa lahko kot vedno prispeva Gorenjski glas. AVTORJEV DELEŽ DOBIČKA IZZIVALEC POLOŽAJ PRI ŠAHU RUDOLF NUREJEV GLINASTA PIŠČALKA PEVEC PESTNER NAČIN PRIPRAVE KROMPIRJA DESNI PRITOK VOLGE SKAND. MOŠKO IME L0UIS CELER KRAJ PRI PODČETRTKU AMER. PEDIATER ALBERT BRUCE PRIPRAVA ZA TISK MEDIAART NATRIJEVA RUDNINA GOROVJE V SAHARI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 DRŽAVNIK IZET-BEG0VIČ EVR0TAS N0RV. DRAMATIK HENRIK ČLOVEŠKI ORGAN TEKM. V JAPONSKI BORILNI VEŠČINI 10 GRAFIK JUSTIN L0JEVEC PREB. IRANA RIMSKI ZALOŽNIK SPLET LAS VODNA ŽIVAL FR. SLIKAR ED0UARD 27 BIBLIJSKI PRA0ČAK MIT0 TRAFALT PRIP. ITAL0V NAJSVETl. ZVEZDA NA NEBU 26 OŽINA NA MALAKI BOMBAŽNA TKANINA 33 IGRALEC BAN BERILU PISATELJ SELIŠKAR 16 DANEU IVO DODATNI PRORAČUN 13 24 ALBERT0 T0MBA LASTNIK KAPITALA 35 PESEM HVALNICA IME IN PRIIMEK SL. PISCA OTOK ČAROVNICE KIRKE 17 TRSKA Kam v šolo? Spet mojstri učijo vajence V šolskem letu 1997/98 se v srednjem šolstvu začenja novost: dualni sistem poklicnega izobraževanja, ki bo za začetek šolal za devet poklicev. Generacija osmošolcev, ki se ta čas odloča, s katero srednjo Šolo bo povezala svojo poklicno kariero, ima že za prihodnje Šolsko leto na voljo novost. Uveljavlja se namreč z novo Šolsko zakonodajo ustoličen "dualni" sistem poklicnega Šolanja. Z njim se v poklicne šole in podjetja (ter obrtne obratovalnice) vrača vajenec, ki približno polovico svoje učne dobe prebije v šolskih klopeh, polovico pa na praktičnem Usposabljanju v mojstrovi delavnici ali v podjetju. Izkušnje preteklih let kažejo, da se vse manj mladih odloča za poklicno izobraževanje v triletnih šolah. Krivdo za takšno stanje valijo Qa prejšnji izobraževalni sistem, ki je učencem dajal premalo praktičnih znanj. Obrtniki so se takih delavcev otepali, češ saj nič ne znajo. Obrtni oddelki so zapolnili vrzel "Več kot trideset let smo se obrtniki borili, da bi dobili v svoje delavnice vajence," ie na novinarski konferenci, ki je predstavljala novosti dual-nega sistema dejal Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. "Z novo Zakonodajo dobivamo možnost, da bo v prihodnje lahko °brtnik skupaj s šolo pripravljal mladega človeka na poklic. Vrzel, ki je zevala v Prejšnjem šolskem sistemu, srno v preteklih letih skušali v sodelovanju z nekaterimi srednjimi šolami zapolniti z načinom šolanja za obrtno dejavnost. V teh se šola več *ot tri tisoč učencev." V tovrstno šolanje se je doslej vključevalo sedem odstotkov vpisne generacije, ^enutno pa se je mogoče na ^ način šolati za 26 poklicev $ 21 srednjih šolah po vsej Moveniji, razen v Šolah pa ti "Čenči pridobivajo znanje tudi * obratovalnicah. V novem *°lskem letu se bo v teh Programih mogoče izobraženi za 21 poklicev na 15 Sr.ednjih šolah, ki skupaj razsujejo 26 oddelkov. Katere gorenjske šole bodo v novem šolskem letu poskusno zajete v dualni sistem? Za sedaj sta to Srednja lesarska šola v Škof ji Loki, ki bo na ta način izobraževala mizarje (predvideni so trije oddelki), Srednja kovinarska in cestno prometna šola v škofji Loki pa bo tako šolala avtomenanike in av-tokleparje. Za prve so predvideni kar trije oddelki, za drugega eden. Srednja šola v Domžalah pa ima med programi po dualnem sistemu še več poklicev: usnjarski galanterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, avtome-hanik in avtoklepar. Vajenec se vrača Obrtni programi bodo v prihodnje prerasli v dualni način. Tega je na novinarski konferenci predstavil dr. Zdenko Medveš, predsednik Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje. Letos se ta način eksperimentalno uvaja za devet poklicev, skupaj z delodajalci naj bi potekalo na 18 srednjih šolah 06rti prilagojeni programi, kakršni od leta 1988 potekajo v yeč slovenskih srednjih šolah, ostanejo še letos. Prihodnje leto naj bi namreč že za vse poklice, za katere bodo delodajalci zagotovili učna mesta, potekalo izobra-Zevanje le po dualnem sistemu. Na Gorenjskem tako 'Imenovani "o" program izvajajo na Srednji lesarski šoli v -kofji Loki, kjer za tovrstne potrebe Šolajo tapetnike. V Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli je v programu strojništvo takšnih poklicev več: monter hladilnih naprav, Monter vodovodnih naprav, monter ogrevalnih naprav, Monter plinskih naprav in monter klimatskih naprav (za te Poklice šolajo tudi v Srednji šoli Domžale). V Srednji lekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju pa v Programih izdelovalec in predelovalec usnja ter tekstilec *a potrebe obrti Šolajo za poklic čevljar, pletilec, Šivilja -^fojač ter kemični čistilec in vzdrževalec tekstilij. v 36 oddelkih, in sicer predvidoma za naslednje poklice: avtoklepar, avtomehanik, mesar, mizar, RTV mehanik, tesar, usnjarski galanterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, zidar. Gre za podoben način šolanja, kot ga poznajo v mnogih razvitih državah, vendar dr. Medveš poudarja, da ni njihova kopija. Po njegovem so neutemeljena razmišljanja, da gre za zgledovanje po nemškem vzoru. Nemški način namreč izvira iz nekdanjega cehovskega usposabljanja, poklicnih šol tam niso imeli, pri nas pa gradimo ravno na obstoju poklicnih šol in na enakovredni razmejitvi deleža izobraževanja v šoli in delavnici. Mlad človek, ki se bo odločil za dualni način poklicnega šolanja, se bo učil tako v šoli kot pri delodajalcu. Kot napoveduje dr. Medveš, bo v treh letih šolanja prebil v šoli povprečno 3,2 dneva, preostanek pa v delavnici. Imel bo status vajenca, nič več učenca. Z delodajalcem bo podpisal učno pogodbo, v kateri so natanko opredeljene pravice in obveznosti obeh. Vajencu pripada nagrada za ves čas izobraževanja, tudi ko je v šolskih klopeh, šteje se mu šest mesecev pokojninske dobe za eno leto, iz njegovega položaja pa izvirajo tudi druge pravice, saj je vajeništ-vo posebna oblika delovnega razmerja. Poklicno izobrazbo si vajenec pridobiva v razmerah, v kakršnih bo pozneje opravljal svoj poklic, kar mu ob dejstvu, da si s tovrstnim šolanjem pridobi veliko praktičnih znanj in delovnih izkušenj, tudi povečuje možnost za zaposlitev. Za izobraževanje pri delodajalcu sta odgovorni Obrtna in Gospodarska zbornica, ki izobraževanje tudi nadzirata in organizirata praktični del zaključnega izpita). Letos je torej dualni sistem še v fazi eksperimenta, nad njim zato bedi Center za poklicno izobraževanje Slovenije ob sodelovanju tujih strokovnjakov v okviru evropskega programa Phare. Pogoj za vpis v poklicno šolo, ki šola po dualnem Vsako leto pred vpisi na srednje šole na območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Kranj objavijo stanje poklicnih, namer aktualne generacijeosmošolcev. Vsako leto znova rezultati pokažejo, da vlada premajhno zanimanje za triletno poklicno šolanje, da usiha interes za tehniške poklice. Letos osnovno šolo na Gorenjskem končuje 2910 učencev. Kje bi radi nadaljevali Šolanje, so odgovorili v posebni anketi o izbiri poklica, ki jo zaključujoči generaciji vsako leto predloži zavod za zaposlovanje. Tudi letošnji rezultati te analize niso drugačni od že znanih: večina letošnjih osmošolcev želi nadaljevati na štiriletnih srednjih šolah. Takih je kar 67 odstotkov. Čeprav je letos zanimanja za gimnazije nekaj manj kot pretekla leta, pa se zanje Še vedno zanima več kot petina osmošolcev. Za ekonomsko komercialnega tehnika se prav tako želi šolati veliko mladih ljudi, vendar letos glede na predvidene vpisne možnosti zanimanja za ta dva programa ni preveliko. Pač pa je preveč interesa za zdravstvene tehnike, turistične tehnike, policiste in vzgojiteljice, premalo pa glede na vsakoletne vpisne možnosti za vse tehniške usmeritve, tako da bodo mnogi oddelki srednjih šol na Gorenjskem ostali napol ali povsem prazni. Letos je generacija osmošolcev manjša kot Umi (kar za 154, torej za pet polnih razredov), torej je manj bojazni, da bi se za vse ne našla mesta v srednjih šolah. Prostora v gorenjskih srednjih šolah je torej dovolj, le zanimanje mladih za različne poklice in smeri šolanja je tako razporejeno, da so nekatere Šole bolj oblegane, druge pa skoraj povsem prazne. Več zanimanja je za gimnazije in splošne srednje šole, medtem ko so nekatere (predvsem poklicne šole) med mladimi nepriljubljene. Takšno usodo na Gorenjskem denimo doživlja poklic čevljarja. Dobra četrtina mladih ljudi se namerava šolati na trdetnih poklicnih šolah, kjer je spet preskromno zanimanje za tehniške poklice, prevelik naval pa bo očitno na šole za frizerje, prodajalce in kuharje. načinu, je sklenjena učna pogodba. Sklenejo jo učenec in njegovi starši ter delodajalec, ki je razpisal učno mesto. Prednost sklenjene učne pogodbe je tudi ta, da zagotavlja mesto v šoli tudi ob morebitni omejitvi vpisa. V iazpisu za vpis v srednje šole, ki so ga dobili vsi osmošolci, so razpisana tudi učna mesta za obrtne programe in za dualni sistem. Za potrebe obrti in drobnega gospodarstva (t.i. "o" programi) je razpisanih 1905 učnih mest, za dualni način pa 1978 mest. Odprta pot na višje šole Osnovni cilj dualnega načina izobraževanja je poklic, pravi dr. Zdenko Medveš, saj v Sloveniji ugotavljamo, da kar tretjina delavcev pri nas nima ustrezne poklicne izobrazbe. To ne pomeni, da so mladim ljudem, ki se izšolajo po dualnem načinu, nadaljnja izobraževalna pota zaprta. Srednjo izobrazbo si lahko pridobijo po načelu "3 plus 2", kar pomeni, da svoje triletno poklicno šolanje nadgradijo z dodatnima dvema letoma šolanja, ki jim dajo manjkajoča teoretična znanja. V petih letih tako pridejo do istega cilja kot njihovi vrstniki, ki v štirih letih končlajo srednjo strokovno šolo. Šolanje lahko z narejenim zaključnim izpitom nadaljujejo na višji strokovni šoli. Tisti, ki končajo poklicno šolanje po dualnem načinu, pa lahko napredujejo tudi tako, da opravljajo mojstrsko izobraževanje. Bo nov način mladim vrnil zanimanje za poklicno šolanje? Kakšno je povpraševanje za takšno izobraževanje in predvsem, kakšna je ponudba, pa bomo v našem časopisu skušali odgovoriti v posebni prilogi, ki jo na to temo pripravljamo za konec meseca. • D.Z.Žlebir GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so po gorenjskih cestah tokrat opravili 13 vlek vozil, njihova strokovna pomoč pri okvarah vozil pa je tokrat zadostovala v dveh primerih. GASILCI Kranjski gasilci so črpali vodo s kleti na Reševi 7, po prometni nesreči, ki se je pripetila na križišču pri mlekarni so iz razbitin rešili vkleščene osebe ter sanirali cestišče, v sredo so snemali predstavitveno kaseto ter pogasili ostanke "kurjenja" Pusta, ki je zaradi dodatka gum sosedom na Cesti talcev zelo smrdel. Jeseniški gasilci so črpali vodo v Jeklarni 2, opravili 3 prevoze z njihovi rešilnim avtomobilom in imeli gasilsko stražo v gledališču. Škofjeloški gasilci so ponovno gasili goreči kontejner, tokrat na Sipci v Škofji Loki, s kostanja pa so rešili tudi majhnega jokajočega mucka, ki jim je bil za to zelo hvaležen. Blejski gasil-ci so po prometni nesreči na cesti Lesce - Bled reševali vkleščene osebe, radovljiški Sasilci pa so posredovali ob imniškem požaru na Grad-nikovi cesti. NOVOROJENČKI V Kranju se je rodilo 6 deklic in 3 dečki. Najtežji deček je tehtal 4.130 gramov, najlažja deklica pa 2.900 gramov. Na Jesenicah so se rodile 3 deklice, med katerimi je najtežja ob rojstvu tehtala 3.500 gramov, pridružil se jim je 1 deček, ki je tehtal 2.450 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so se bolniki, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, tokrat po oddelkih razvrstili takole: interni oddelek 52, kirurgija 178, pe-diatrija 27 in ginekologija 10. SNEŽNE RAZMERE Krvavec: do 65 cm snega, Zelenica od 20 do 50 cm, Straža obratuje; Krpin zaradi pomanjkanja snega ne obratuje; Kobla od 40 do 80 cm; Soriška planina 50 cm; Pokljuka 70 cm; Vogel: 90 cm; Bohinj: do 20 cm, tekaške proge ureje, možno je drsanje pod Skalco in na drsališču v Bohinjski Bistrici; Kranjska Gora, Podkoren, Planica: do 25 cm snega; tekaške proge so urejene. ▲ MoOiDEM 0^01 D ^___avtotehna WD© tehtna odločitev opel^itioj naslednji avto J!!II[HHA VIS Jesenice, Cesta Borisa Kidriča 6, tel: 064/ 861-240 • AVTOTEHNA VIS in Pintar, Koroška 53 a, Kranj, 064/224-621, 212-191 • AVTOTEHNA VIS in Pišek, Grenc 37, Škofja Loka, 064/634-930 tis PO SLOVENIJI UREJA: Jože KoSnjek SLOVENCI NA KOROŠKEM Marca občinske volitve Slovenci računajo na 5000 glasov V nekaterih občinah imajo slovenski kandidati tudi možnosti za izvolitev za župana. Kranj, 14. februarja - Na Koroškem bodo 9. marca občinske volitve, na katerih bodo volili občinske svetnike in župane. Slovenska Enotna lista bo s svojimi kandidati nastopila v 24 južnokoroških občinah, razen v celovški in beljaski. V Celovcu ni velikih šans za uspeh, v Velikovcu pa bo Slovenka na drugem mestu na listi Zelenih. Na občinskih volitvah leta 1991 je Enotna lista zbrala 5000 glasov in dobila v občinskih svetih 50 mandatov, v Selah, Straji vasi, Bistrici pri Pliberku in Globasnici pa so postali slovenski kandidati tudi podžupani. Na tokratnih volitvah namerava Enotna lista uspeh najmanj ponoviti, predvsem pa želi dobiti več glasov v Podjuni in Zilji. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenski kandidati v Železni Kapli - Enotna lista ima v Železni Kapli ugledne kandidate. Prvi na listi je Franc Jožef Smrtnik (arugi z desne). Sedaj ima Enotna lista v občinskem svetu tri mandate. - Foto Naš Tednik Nekateri slovenski kandidati imajo tudi možnosti za župansko funkcijo. Na Koroškem volijo župane neposredno. Največ možnosti za županski uspeh imajo sedanji selski podžupan Nanti Olip in Bernard Sadovnik v Globasnici. Celovec in Nova Gorica pobratena Kranj, 14. februarja - Celovec in Nova Gorica sta sedaj pobratena. S podpisom listine, ki sta jo podpisala župana Leopold Guggenberger in Črtomir Špacapan, je formalizirano sodelovanje, začeto pred 32 leti, še pred ustanovitvijo delovne skupnosti Alpe Jadran. Celovški župan je dejal, da je podpis najlepši zaključek njegovega dolgoletnega župa-novanja. • J.Košnjek (MM^MMGLAS Pel Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen že več kot pol leta. naročam mmmmm^oiAs za najmanj eno leto Ime In priimek:...................................................................... Atestov:....................................................m.......................•••• Podpis:......................................................... če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih Izletov, ki ga bom lzbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem sem pridobllfa):.................................... Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! Do ponedeljka nov predlog vlade Peterle ni zadovoljen z Drnovško Takšno stališče je presenetilo tudi predsednika Slovenske ljudske stranke Marja Podobnika, ki je bil tudi ta teden glavni pogajalec z mandatarjem dr. Janezom Drnovškoifrc ki mora do ponedeljka poslati v državni zbor predlog nove vlade. Ljubljana, 14. februarja - Pogajanja o sestavi novega predloga vlade so precej podobna pogovorom pred glasovanjem o prvem neuspešnem predlogu vlade. Le Demokratična stranka upokojencev je bila glede sodelovanja v vladi jasna. Vodstvo stranke se je v sredo s 27 glasovi za in 13 proti odločilo za sodelovanje v vladi dr. Janeza Drnovška, bodisi v sestavi, ki v državnem zboru ni bila izglasovana, bodisi v koaliciji, v kateri bo tudi Slovenska ljudska stranka. V primeru, da pa bi bile v vladni koaliciji tudi drugi dve pomladni stranki, bo Demokratična stranka upokojencev razmislila o sodelovanju in podpori vladi. Slovenski krščanski demokrati izražajo nezadovoljstvo z mandatarstvom dr. Janeza Drnovška, do katerega naj bi prišel na nepošten način. Predlagajo novega, nevtralnega mandatarja, ki naj bi vodil tehnično vlado. Sicer pa so krščanski demokrati povedali, da pričakujejo še naprej trdnost "pomladnega trojčka". Če bo šla katera od teh strank v vlado, potem med njimi zanesljivo ne bo Slovenskih krščanskih demokratov. SKD očitno ni naklonjena sodelovanju z LDS v vladi, kar preseneča tudi Slovensko ljudsko stranko. Tako je izjavil Rai vilo, da bi prišli do drugačn ^ ga volilnega izida. 'v» Ker je bil predsednik Jan "is Janša bolan, se je z mantros tarjem v imenu socialdemo 'tei ratov pogovarjal podpre"*' sednik Ivo Hvalica. Po pog vorih je povedal, da njego' *Jj stranka ne zavrača sodelova ja v vladi "pomladnikov" F°l Liberalne demokracije, ve dar se morajo v tem primCv^ upoštevati volilni izidi. MoB^ nost sodelovanja LDS in el ali dveh strank iz pomladnel ^ kroga pa je Hvalica imenov v predvsem kot poskus razbil L*c enotnosti teh strank. Dr. Jan' Del poslancev Socialdemokratske stranke z vodjo Ivom Hvalico. Se bodo odločili za vlado ali opozicijo? - Slika G. Šinik v sredo zvečer predsednik strank". Kot najmanj verjet-Slovenske ljudske stranke no omenja Podobnik možnost Marjan Podobnik. Slovenska koalicije samo Liberalne de-Ijudska stranka igra še naprej mokracije in Slovenske med "pomladnimi strankami" ljudske stranke. Marjan Po-usklajevalno vlogo. Predsed- dobnik je dejal, da ni po-nik Marjan Podobnik sicer membno samo izglasovati uradno ni več skupni pogaja- nezaupnico vladi, ampak je lec, iz njegovih izjav pa je pomembnejše izbrati in izvo-mogoče sklepati, da po dosedanjih pogovorih ni mogoče računati na vlado s širšo podporo, čeprav bi bila ta edina dobra. Podobnik pristaja tako na sodelovanje treh pomladnih strank in Liberalne demokracije kot na možnost sodelovanja Liberalne demokracije in dveh "pomladnih Drnovšek bi se moral tu odpovedati pogodbam, ki j je doslej sklenil z Združet listo, Desusom in SlovensJ nacionalno stranko. Premi1 naj bi to zavrnil, je poved Hvalica. Pogajanja se bodo dan1 nadaljevala. V primeru ne«l peha ne bi bil nemogoč pori' ven predlog vlade, ki je 1 prvem glasovanju padla, vd liti boljšo. Najbolj škodljivo bi dar bi si moral premier Jj bilo brezvladje, ki lahko traja zagotoviti najmanj 46 zan^ še nekaj mesecev, pa tudi jivih glasov. To pa je očit" predčasne volitve niso zagoto- tveganje. • J.Košnjek Državni zbor Prihodnji teden redna seja Ljubljana, 14. februarja • Sredi tedna se ie vodstvo državnega zbora odloČilo, da bo redna seja (zadnja, na kateri so volili vlado, ie bila izredna) državnega zbora v sredo, 19. februarja. Na dnevni red so uvrstili štiri točke: sprejem zakonov o ratifikaciji 24 mednarodnih sporazumov, volitve vršilca dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka, direktorja Radiotelevizije Slovenije ter nekaterih sodnikov, odlok o organiziranosti in delu služb državnega zbora in ponovno glasovanje o spremembah zakona o volilni kampanji, ki so bile sprejete že v prejšnjem mandatu, pa je državni svet izrekel odložni veto in mora zato ponovno glasovanje opraviti sedanji državni zbor. Pred vodstvom državnega zbora so nekatere nejasnosti. Na primer: kaj storiti s predlogu zakonov, ki so jih v prejšnjem mandatu predlagali poslanci in stranke, ki jih ni več v državnem zboru. Komisija za poslovnik mora pojasniti, ali morajo biti kandidati za ministre, ki so bili že zasUšani, ponovno izprašani, če jih bo mandatar ponovno vključil v vladni predlog. V nekaterih primerin bo to zanesljivo. • J.K, Pro ta Seja državnega sveta Norčevanje iz znanosti Državni svetniki predlagajo držarncmtf zboru, naj čimprej sprejme zakone, ki bodo zboljšali položaj gospodarstva. Ljubljana, 14. februarja - Slovenija se na žalost uvršča med države, ki za znanost in raziskovanje daje najmanj*1 delež narodnega dohodka, so opozorili državni svetiki n* sredini seji. Začasno financiranje, ki ga zaradi nesprejete* ga novega proračuna terja zakon, še dodatno udarja znanstveno in raziskovalno dejavnost. Državni svet Je zahteval od vlade, naj temu področju čimprej pomaga} milijardo tolarjev. To, kar se dogaja sedaj, je norčevanje i* znanosti. Prav tako je na državni zbor naslovil zahtevo oziroma predlog, naj čimprej sprejme že predlagan? zakone, ki bodo zboljšali položaj gospodarstvu. Zalcon1 so bili v proceduro predlagani že v prejšnjem mandatu, p* do obravnave in sprejema ni prišlo. Svetnike skrbi nevarn* praksa prodaje dobrin podjetij z delavci vred. Državni svc| je razpravljal o razvoju zdravstva in menil, da zavarovane' ne bi smeli biti prikrajšani pri pravicah. Država mof* sprejeti premišljen koncept razvoja zdravstva, pri četrtff ne kaže upoštevati le gmotnih meril, ampak tudi merij8 etike in morale. Komercializacija in zasebništvo ne rešuje vsega. Za dobro zdravstveno varstvo državljanov lahk° skrbi predvsem racionalno organizirana mreža javneg8 zdravstva. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICJj Demokratska stranka Slovenije Že Prešeren nas je opozarjal Kranj, 14. februarja - Člani demokratske stranke Slovenije iz Ljubljane in Gorenjske so se letos že drugo leto na Prešernov dan točno opoldne zbrali ob Prešernovem spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju. Predsednik Demokratske stranke Tone Peršak je v govoru opozoril na pomen slovenske kulture in še posebej slovenskega jezika za slovenski narod in za nastanek njegove države in za obstoj naroda in njegove države v prihodnosti. Prešeren je že v Zdravljici napisal slo- venski nacionalni program, s Krstom pa tudi opozoril pred nevarnostjo usodne razklanosti, do katere pride, če politični prvaki naroda niso sposobni dialoga in iskanja soglasja o zadevah, ki se tičejo skupnosti kot celote. To svarilo je ob vključevanju Slovenije v evropske povezave ponovno aktualno. Demokrati smo se vedno zavzemali za kulturo slovenskega naroda in ni nakl- Iučje, da imamo prav Slovenci :ulturni dan tudi za državni praznik. Velična pesnikovega dela je vsaj za en dan presegla politične igre in smo Slovenci čutili, da smo en narod - narod slovenske matere, je zapisala Mojca Zaplotnik. SLS Podpora denacionalizaciji Ljubljana, 14. februarja - Na sestanku vodstev Slovenske ljudske stranke in Združenja lastnikov razlaščenega premoženja so obravnavali položaj pri denacionalizaciji. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je povedal, da njegova stranka vztraja na pospešenem uresničevanju zakona o denacionalizaciji, nasprotuje pa, da bi tujci dobili slovenske gozdove, kar je v nasprotju s slovensko ustavo in zakoni. Razlaščenci so se zahvalili Slovenski ljudski stranki za pomoč in izrazili, da bo postala Slovenija čimprej pravna država, ki V^L čuje tudi vrnitev revolucionar odvzetega premoženja. SDSS Osma obletnica J Ljubljana, 14. februarja ' nedeljo, 16. februarja, bo n» J lo osem let od ustanovjj Socialdemokratske straj^, Slovenije. Bila je prva p0'1^! na stranka v času slovenj pomladi. Leto po osamos^I vi je veliko pripomogla, 'p, Demos zmagal na volit y Stranka bo jubilej proslaVjy soboto, 15. februarja, ob 1-Ljj< v kulturnem centru Janez na v Novem mestu. Slavrii ^ govornik bo predseo stranke Janez Janša. • *' j KJJ&Sn GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak lj^ii$i Marko Valjavec/^Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma^ta^iij .' Časopis izhaja ob torkih in petkih. nuouu»*'r „ y ■ obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT _ Radovljiški svetniki o programu dela in občinskem glasilu vetniki zahtevajo odločilen vpliv a objavljanje v občinskem glasilu DiFrogram dela občinskega sveta le neurejena zbirka želja ? - Že zdaj dvomi v objektivnost občinskega časopisa. Radovljica, 14. februarja - V čil Radovljici je bila v sredo jvaindvajesta redna seja obali inskega sveta. Največ pozornosti so svetniki namenili no'reni točkam dnevnega reda: re okvirnemu programu dela og 'bčinskega sveta v letošnjem 2p etu, dopolnjenem osnutku vajjdloka o spremembah in popolnitvah prostorskih ses-v6 avin dolgoročnega in sredn-ie Ročnega družbenega plana ^ *Čine ter odloku o glasilu počine Radovljica. ie| Svetniki so s trinajstimi gla-0v ^vi za, enim proti in desetimi ■jjt^držanimi potrdili okvirni inifr°8ram dela občinskega svetu' a občine za letošnje leto. Med drugim je v program dela občinskega sveta za letošnje leto vključena obravnava odloka o preoblikovanju Kinopodjetja Radovljica v Jani gospodarski zavod Linharotva dvorana, spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine, odlok o določitvi javne infrastrukture na področju kulture, spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogO' jev za plansko celoto Radovljica, odlok o javnem redu in miru, aktivnosti pri določitvi trase avtocestnega odseka od Vrbe do Podtabora, nadaljevanje projekta uvajanja zemeljskega plina v občini, nadaljevanje projekta prenove radovljiške Graščine, odlok o ureditvi Zimske službe, odlok o ustanovitvi centra za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,... Glede na to, da je bilo največ pripomb, predvsem iz vrst opozicije, ne nerazdelanost Spor zaradi planinskega doma Čigav bo dom v Tamarju? Rateče, 13. februarja - Planinska zveza Slovenije se ne brinja s tem, da bi bil dom v Tamarju v celoti vrnjen Agrarni skupnosti. Planinska zveza trdi, da je vanj vložila yeč kot 30 odstotkov vrednosti doma. Za planinski dom v Tamarju že nekaj časa poteka toed Planinsko zvezo Slovenje in agrarno skupnostjo Rateče spor oziroma obe franki v postopku se nikakor ne moreta sporazumeti, kakšen način vrniti pla-^aski dom v Tamarju. . flaninski dom v Tamarju £ eden izmed tistih planinskih domov, ki v prejšnjem režimu nikoli ni bil odvzet *grami skupnosti Rateče, zgodovinski izpis kaže, da 1 bila na mestu, kjer dom stoji - sirarna. Nato ga je opravljala Planinska zveza ^ovenije oziroma Planinsko jifuštvo Medvode, ki ga je odalo v najem zasebniku. .Planinski dom agrarna Kupnost Rateče v denacio-JJalizacijskem postopku terja azaj . v ceiot^ medtem ko •ariinska zveza ugovarja jačanju doma v Tamarju, ' Je tako pozimi kot poleti glo dobro obiskan. Planinskom v Tamarju ni v najboljšem stanju, saj so ga vsa leta samo za silo vzdrževali. Dom je že ocenjen -njegova vrednost znaša 400 tisoč nemških mark. Pri Planinski zvezi Slovenije trdijo, da so vanj vložili več kot 30 odstotkov vrednosti in so zato upravičeni do lastninskega deleža, medtem ko agrarna skupnost ugovarja, da so dom le za silo tekoče vzdrževali. Cesto do doma, ki je od Planice oddaljen 4 kilometre, naj ne bi gradili planinci, ampak nekdanja vojska, ki je imela v Tamarju karavlo, prav tako naj bi vojaki napeljali tudi elektriko. Agrarna skupnost Rateče torej trdi, da v domu ni bilo nobenih investicijskih vzdrževanj. Na kakšen način bo vrnjen dom v Tamarju, pa se bodo odločili na že sklicanem poskusu poravnave. • D.S. Rdeči križ škofja loka v&bi na krvodajalsko akcijo v ponedeljek, 17., in v torek, '8. februarja, od 7. do 13. ure V Dijaškem domu na Podnu v Škof ji Loki. ^sklepčna seja 0Dravnava predloga občinskega prodna bo prihodnji teden. 24. red^' februarja - V sredo, 12. februarja, napovedana Hostj oz'3 SC^a °kčinskega sveta Mengeš je zaradi nesklepčno iQ°ma neudeležbe odpadla in je ponovno sklicana za tudi nrej, feDruarja. Na seji bodo med drugim obravnavali p°deLf, og občinskega proračuna za letos in pravilnik o ^evanju občinskih odličij. • A. Ž. programa - po besedah Marka Smrekarja so na "mizo dobili zbirko želja brez prioritet" - bo predsednik sveta do prihodnje seje pripravil terminski plan dela sveta za prihodnje trimesečje. Prav tako so svetniki potrdili osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine, ki ga je svet obravnaval - in zavrnil - že na decembrski seji. Največ burne razprave pa je bil deležen osnutek odloka o glasilu občine Radovljica. Časopis, ki bi ga brezplačno prejemala vsa gospodinjstva v občini, in ki bi bil po prepričanju predlagateljev "prvi korak k demokratiza-ciji in decentralizaciji odločanja v občini ter kot tak povezovalec vseh, ki so pripravljeni prispevati k hitrejšemu razvoju občine kot celote," naj bi se imenoval Deželne novice in naj bi izhajal enkrat mesečno. Glasilo naj bi imelo odgovornega urednika in pomočnika odgovornega urednika ter pet članov uredništva. Svetniki iz vrst opozicijskih strank pa so predlogu najbolj očitali finančno velikopotez-nost, saj na bi se iz proračuna financirali tako stroški za opravljanja organizacijsko tehničnih, administrativnih in finančnih opravil, materialni stroški za delo uredništva ter stroški priprave, tiska in dostave glasila, kot poleg avtorskih honorarjev tudi nadomestilo za delo odgovornega urednika in njegovega pomočnika ter članov uredništva. Poleg tega so opozorili na dejstvo, da je v obliki, kakršno je predlagal predsednik sveta, časopisu težko zagotoviti objektivnost in nadstrankarsko usmeritev. V zvezi s tem je bilo največ pripomb na trinajsti člen predlaganega odloka, po katerem bi smela odgovorni urednik in pomočnik odgovornega urednika zavrniti objavo posameznega prispevka. Tajnik občine Radovljica Jože Rebec je zato svetnike seznanil s finančno precej ugodnješo ponudbo Gorenjskega glasa, po kateri bi radovljiški občinski časopis izhajal kot priloga osrednjega gorenjskega pokrajinskega časopisa, vendar so 10 svetniki -trinajst jih je glasovalo za odlok o samostojnih Deželnih novicah, deset, iz vrst opozicije, pa proti - zaenkrat zavrnili. • M.A. Na Starem vrhu še do 30 centimetrov snega Med počitnicami nočna smuka vse dni v tednu Stari vrh, 14. februarja - Kljub temu da snežne razmere na smučišču Stari vrh te dni niso bile najugodnejše, je pričakovati, da bodo že ta konec tedna vse naprave spet normalno obratovale. Na Starem vrhu, kjer žičnice obratujejo od 9. do 16. ure, ob petkih in sobotah pa je do 17. do 20. mogoča tudi nočna smuka, je trenutno 30 centimetrov snega. "Pričakujemo, da se bodo snežne razmere že ta konec tedna uredile," je povedal Matej Demšar z Zaprevala. "Sedežnice sicer v četrtek niso delale, glede na vremensko napoved pa pričakujemo, da bodo že ob koncu tedna normalno obratovale. V času počitnic bo tako ob ugodnih snežnih razmerah nočna smuka mogoča vse dni v tednu." M.A., foto: J. Pipan Žirovski svetniki o proračunu Žiri, 14. februarja - Drevi se bodo žirovski svetniki zbrali na 22. redni seji. Tokrat bo verjetno najpomembnejša točka dnevnega reda predlog proračuna za letošnje leto, svetniki pa bodo obravnavah tudi Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine, dokler ne bodo sprejeli proračuna. Občinskega proračuna se posredno dotika tudi nov predlog vrednosti točke za uporabo mestnega zemljišča ter spremembe cen komunalnih zadev. U.S. v Glasova ekipa na Zlanu Velikokrat obiščemo večje kraje, le malokrat zaidemo v manjše, odročne, bolj oddaljene... Tokrat smo naredili izjemo. Glasova ekipa se bo ta konec tedna mudila na Zlanu, v najmanjši bohinjski vasi. Vse, kar bomo o njej zanimivega zvedeli, bomo zapisali v torkovi Številki časopisa, s komercialnim delom obiska pa bomo zajeli širše območje, poleg Žlana še blilnjo vas Polje. Naša "postojanka" bo v soboto od 9. do H. ure v gostilni Pristavec na Poljah. V tem času bodo vaščani Žlana in Polja lahko oddali mali oglas in se naroČili na časopis. Vsi, ki bodo prišli z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, bodo prejeli majico, prav vsi pa Glasovo čepico z oštevilčenim kuponom in možnostjo za eno od nagrad. • CZ. Srečanje članov KD Ivan Tavčar Poljane Še več kulturnih dogodkov v letošnjem letu Poljane, 11. februarja - V Poljanah so letošnji kulturni praznik to soboto obeležili tudi s srečanjem za izgralce Cvetja v jeseni in člane kulturnega društva Ivan Tavčar. Na dnevnem redu srečanja, ki ga je vodila nova predsednica društva Majda Debeljak, je bilo najprej poročilo o delu društva v preteklem letu; društvo je tudi v šestindevetdesetem organiziralo številne kulturne dogodke in prireditve, po tem, ko je po dvajsetih letih prepevanja z delovanjem prenehal nonet Blegoš, pa se v Poljanah lahko pohvalijo z novo pevsko skupino. To je dekliška skupina Okarina, ki se že lahko pohvali s številnimi nastopi v Poljanah in okolici. Potem ko so potrdili tudi program dela za prihodnje leto, ko se bo v Poljanah zvrstilo še več kulturnih dogodkov kot v preteklosti, so člani kulturnega društva Ivan Tavčar večer zaključili s predavanjem ob diapozitivih Metoda Filipiča, ter družabnim srečanjem. • M.A. Zakupnina za lesko letališče Desetinka marke za kvadratni meter Lesce - Matematika ie eksaktna veda in je ni mogoče goljufati. Če republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zahteva za 37 hektarjev kmetijskih zemljišč na območju Letališča Lesce 37 tisoč mark na leto, zakupnina za kvadratni meter ne znaša eno marko, kot smo pomotoma zapisali prejšnji petek v članku "Kmetje", ki tudi letajo, ampak le desetinko marke. Za napako se opravičujemo. • CZ. Letos bodo prekrili še zadnji makadam Cerkno - Pol kilometra zadnje makadamske ceste v občini iz Zakojce proti Jesenici pod Poreznom, po kateri vozi avtobus bodo letos asfaltirali, del najstarejše asfaltne lokalne ceste proti Otaležu pa na novo preplastili. Tako so se odločili cerkljanski občinski svetniki, njihovo voljo pa bodo podprli tudi krajani s samoprispevki in drugačnimi načini zbiranja denarja. Lotili se bodo tudi prvega od štirih kilometrov lokalne ceste v Police, ter prav toliko med Podlaniščem in Podplečami, kjer v ta namen že teče krajevni samoprispevek. Proti Novakom bodo preplastili pol kilometra razdrapane ceste in sanirali v poplavah poškodovan podporni zid. Omenjena dela bodo stala 24 milijonov tolarjev, 2 obnova Eodpornih zidov in varovalnih ograj, 9 pa redno vzdrževanje, fekaj denarja bo tudi za vzdrževanje gozdnih cest. Lahko pa se z vsemi deli zatakne, če letošnja zima še pokaže zobe in iz občinske malhe za pluženje in soljenje potegne več kot 16 milijonov predvidenih sredstev, šef Škofja Loka - Še do 21. februarja, si je na Loškem gradu moč ogledati razstavo mineralov z naslovom Loški kremen. To je že tretja mineralološka razstava v Okroglem stolpu v zadnjih štirih letih, organiziralo pa jo je decembra lani ustanovlje-nodruštvo prijateljev mineralov in fosilov Loški kremen. Razstava je razdelajena na tri dele: v prvem predstavlja kremen kot tipičen trigonalno trapezoedičen kristal, v drugem kameno strelo in njene barvne različice (vijoličasti ametist, rumeni citrin, rožnati roževec, dimasti čadavec, črn morion, medeno zagonetno tigrovo oko in svetlikajoči zelenkasti avanturin...). Tretji del razstave je namenjen loškemu predvsem kremenu. M.A., foto: J. Pipan POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstav Prešernovi nagrajenci 1996. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike in risbe Izidor Jalovec. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akvarele akad. slikar Damijan Stepančič. V Galeriji Pungert razstavljajo slike otroci iz Male likovne šole CKD pri ZKO Kranj na temo Prešeren v mojih očeh. V preddverju Iskratel je na ogled razstava Kranjski slikarji - figuraliki. V Kulturnem domu Stražišče je na ogled razstava ob 30-letnici šolskega glasila Brstje. V kranjskem župnišču razstavlja Lojze Campa male plastike-Odrešenjska drama. V paviljonu Elekro Kranj razstavljajo slikarji likovne skupine KuD Sava Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja slike akad. slikar Marjan Skumavc. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava članov Dolika - Dr. France Prešeren, njegovo življenje in delo. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled društvena razstava fotografij in diapozitivov Radovljica 96 Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Avla Občine Radovljica je na ogled razstav Knjižnice A. T. Linharta Utrinki iz albuma. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja kaplje-portrete akad. kipar Drago Tršar. V stolpu Loškega gradu je vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure na ogled razstava mineralov z naslovom Loški kremen. V faleriji Fara razstavlja akvarele akad. slikar in grafik Adel evoun. V Knjižnici I. Tavčarja so na ogled ilustracije za Visoško kroniko slikarja Iveta Subica. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Vesna Dolenc iz škofje Loke risbe s suhimi barvami na temo Barvite podobe iz živalskega sveta. SORICA - V Groharjevi hiši razstavlja slike s peskom-Stanka Golob-Lenar. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava del madžarskega keramika Janosa Nemetha. V Optiki Debeljak razstavlja slike dr. Nada Jenstrle. ZA CEL MESEC KULTURE _V ŽIREH_ V Žireh, kjer smo že včasih prirejali za cel teden prireditev ob Prešernovem dnevu - slovenskem kulturnem prazniku, smo zadnja leta spoznali, da je boljše, če te prireditve razdelimo na ves mesec (in čez). Tako tudi letos, ko smo (ali še bomo) v tem okviru predstavili tri nove knjige, pokazali novo razstavo, uprizorili komedijo, priredili koncert in si ogledali tri dobre filme. Najprej smo, že 24. januarja, prelistali Podobe iz čipkaste preje (Mladinska knjiga 1996) avtorice Tončke Stanonik. Prvega marca bo enaka usoda doletela Raztrgane korenine (CZD Kmečki glas 1997), zbirko pesmi, ki jih je napisala dr. Marija Stanonik. Na večer praznika samega pa smo si z avtorjevo pomočjo ogledali knjižno monografijo Spodnja Idrija (Založba Bogataj, Idrija 1996), delo zgodovinarja Janeza Kavčiča, kustosa idrijskega muzeja. V petek, 14. februarja, bo v Galeriji Svoboda svoje kipe in grafike na ogled postavila Mihaela Žakelj, domačinka, ki je sicer že razstavljala v uglednih galerijah doma in na tujem. Dan pozneje bo gledališka skupina DPD Svoboda Žiri uprizorila (repriza) komedijo Rodil se je očka (E. Kishon) v režiji Metke Debeljak. Moški pevski zbor Alpina po pod vodstvom Andreja Žaklja priredil koncert slovenskih narodnih pesmi. In ne nazadnje: zavrteli bomo tri filme. Dva štrlita iz ameriškega povprečja: Fargo, "triler leta '96" (Zlata palma za režijo, Cannes 1996) in Lepe vasi lepo gorijo. Tretji je slovenska noviteta: Outsider Andreja Košaka. Tudi to je način, da ne pozabimo, da smo Slovenci - in da je to nekaj dragocenega. • Miha Naglic Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj ^O00DCK> **TME|A Loški od«n ZAVRŽENI SNEZEK sobota, 15. februarja 1997, ob 10. url, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TELK-TV KRANJ Kranj GLAS SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 razpisuje prosto delovno mesto SVETOVALNEGA DELAVCA za nedoločen polovični delovni čas Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4P00 Kranj. Začetek dela takoj ali po dogovoru. Darilo slikarja Janeza Justina škofjeloški knjičnici NOV PORTRET IVANA TAVČARJA Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki so slovenski kulturni praznik obeležili v skladu z imeno ki ga nosi knjižnica. Škofjeloški slikar Janez Justin je namreč knjižnici podaril portret Ivana Tavčarja, v zgornjem nadstropju knjižnice pa je do začetka marca na ogled razstava štirinajstih ilustracij, ki jih je za knji Visoška kronika pred skoraj dvajsetimi leti ustvaril slikar Ive Šubic. "Knjižnice so postale novi kulturno informativni centri, zato je knjižnica prav gotovo odgovorna, da na dan, kakršen je slovenski kulturni praznik zanj izbere primerno vsebino. Škofja Loka ima s svojo okolico izjemno veliko ustvarjalcev, umetnikov in drugih kulturnih delavcev in še posebej na likovnem področju je tradicija izjemno bogata," je v slavnostnem nagovoru poudaril prof. dr. Mirko Juteršek ob dejstvu, da so v knjižnici Ivana Tavčarja pretekli ponedeljek v kulturnem večeru med seboj povezali literarturo Ivana Tavčarja - odlomka iz Visoške kronike je prebrala knjižničarka Marija Lebar -ilustracije nič manj velikega rojaka Iveta Šubica in svečano izročitev portreta Ivana Tavčarja, ki ga je knjižnici podaril domači slikar Janez Justin. Janez Justin je podobo Ivana Tavčarja naslikal po eni najbolj znanih fotografij pisatelja. Slikar Justin je priljubljen predvsem po svojih lovskih Ponedeljkov kulturni večer v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je bil prav gotovo pomemben dogodek v kulturnem utripu kraja. Ne le zato, ker bodo poslej obiskovalci knjižnice takoj ob vstopu v ustanovo lahko videli zanimivi portret slikarja, po katerem knjižnica nosi ime, temveč tudi zaradi prijetnega kulturnega programa, ki je spremljal otvoritev razstave originalnih Šubičevih ilustracij iz Visoške kronike. Ob Mariji Lebar, ki je brala odlomke iz romana, je z zanimivimi pesmimi v poljanskem narečju sodelovala tudi pevka Urška Ramoveš. PREMIERA TRUBARJA Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bo danes, v petek, ob 19.30 premiera monodrame Trubar. Na besedilo dr. Matjaža Kmecla je nastala monodrama o morda največjem slovenskem disidentu vseh časov Primožu Trubarju. Zato ni čudno, da vedno znova postaja temelj odličnih umetniških izpovedi. Monumentalnost Trubarja, klenost njegovih besed in dejanj tudi v prihodnje ne bo skrhana. Trubarja igra dramski igralec Polde Bibič. • Foto: Tina Doki motivih, ki so zelo čustveno naglašeni in kažejo slikarjev odnos do živali in narave nasploh Janeza Justina poznamo predvsem kot slikarja, ki se veliko ukvarja s krajino, ne nazadnje pa so zanj znaci tudi privlačni portreti. I skupaj je tako združil tudi knjižnici podarjenem portrt1 "Poudarek na portretu i predvsem samovoljnosti p* tretiranca in v zelenem oZi ju, ki z navpičnimi črtami k* na kipenje navzgor. Zelenil ki je ozadje portretu, pa pravzaprav tudi še danes tis' ki tako zelo zaznamuje Vfe ko. Portret sam je narejen pastelni tehniki in s svfl mehkobnostjo nakazuje slik' jev odnos do umetnika, pi* telja in tradicije." Ponedeljkov slovesni kult1 ni večer so v Knjičnici Iv«1 Tavčarja zaokrožili s slove*1 otvoritvijo razstave štirinajs1 originalnih ilustracij, ki jil* slikar Ive Šubic v letu 1? pripravil za ponatis znamem11 ga Tavčarjevega romana Vis" ka kronika. Slike so \6$ prvič na ogled javnosti, saj: sicer last Nives in Tom* Lundra, v prvem nadstrcf škofjeloške knjižnice pa boj na ogled še do sredine prih^ jega meseca. Takrat v knjižjjj pripravljajo nov literarni v$ na katerega bodo pova^1 avtorico pred kratkim iz1- . knjige Podobe iz čipkaj preje, Tončko Stanonik tem pa pripravili tudi razst*1 čipk Mojce Jemec. • M.A« _/ KLUB NOVA REVIJA PREDSTAVLJA Ljubljana - V Klubu Nova revija so predstavili dve knjigi, ki sta izšli v zbirki Hieron in sicer Oblak nevedenja v prevodu Nike Kocijančič • Pokora in Mit in ep Georgesa Dumezila z obsežnimi referencami v prevodu Mojce Mihelič. Hkrati so predstavili še 3. in 4. zvezek revije Poligrafi z naslovom Religija in psihologija C. G. Jung. Zbirka Hieron je namenjena znanstveni, teoretski in zgodovinski obravnavi svetovnih religij. V njenem sklopu sta sedaj še dve knjigi z religiološkega področja. Mit in ep je življenjsko delo Georgesa Dumezila. Posvečal seje proučevanju indoevropskih kultur; od Indije, prek starega Irana, Anatolije in Kavkaza do Rima in Skandinavije. Njegove obsežne študije so izšle sicer v treh delih. Edini v slovenščino prevedeni del je Mit in ep, ki govori o Indijcih prek znamenitega epa Mahabharata. Tisto, kar ločuje Dumezila od ostalih avtorjev, je njegov pristop do razumevanja kulturnih dejstev, saj prepoznava njihove družbene in socialne funkcije. Mojca Mihelič je knjigo prevedla in jo opremila še s slovarjem pomembnejših imen in pojmov. Oblak nevedenja - Knjiga skrivnostnega svetovanja sta dva duhovna ali mistična spisa. Avtor, ki ni znan, je ob koncu 14. stol. napisal ti dve besedili, s katerima je združil vzhodno in zahodno mistično izročilo. To pa je precej nenavadno za obdobje, v katerem je nastalo. Ob besedili je prevedla Nike Kocijančič - Pokorn, dodala pa jima je še komentar o genezi obeh besedil ter o vprašanju avtorstva. Posebno pozornost pa zahteva revija Poligrafi, ki je ob Novi reviji in Phainomeni tretja periodična edicija v založbi. Tokratna dvojna številka je posvečena C. G. Jungu in njegovemu odnosu do religije. • J. D. SPOMINSKA PLOŠČA PAVLETU ZIDARJU Jesenice - Na rojstni hiši pisatelja Pavleta Zidarja na, Dobravski 12 na Javorniku bo danes, v petek, ob 11. ^ Društvo slovenskih pisateljev slovesno odkrilo spominsko ploščo. Na slovesnosti bo govoril pesnik Veno Taufer, ki bo tudi odkril. Nastopili bodo tudi učenci OŠ Koroška Bela in *\ gledališča Aksa pri DPD France Mencinger Javornik- Kof°' Bela z odlomki iz Zidarjevih del (Kukavičji Mihec, Barak^ Okupacija Javornika in Oljčnik Juda Tadej). V osnovni J Koroška Bela, ker stoji pisateljev kip, je te dni na ogled razstava o življenju in delu Pavleta Zidarja. • L.M. __A Izšla je nova revija Kultura vj ZAVSEINZA NIKOGAR- Tik pred kulturnim praznikom so v Društvu slovenski pesnikov in pisateljev predstavili novo revijo z naslov0 Kultura. Mesečnik, katerega izdajatelj je Ustanova l* spodbujanje ustvarjalnosti, podprl pa ga je minister f\ kulturo, naj bi obravnaval kulturo v širokem in smislu la Igor Likar, Tone Pogačnik in še številni drugi, lotevajo tako tem s p^ tl kulturne politike in kulturne industrije kot ustvarjaln0 | najsplošnejšem pomenu besede, od Prešernovega dn6 j' prazgodovinske koščene piščali, od zlatega reza do franco* centra. J Kljub temu da naj bi bila revija glede na zapisana progfj*y izhodišča namenjena širokemu krogu bralcev, pa temu nasprotujejo številni, povprečnemu bralcu izjemno *J razumljivi članki - na primer Avtonomija in heteroflj Metke Cotič, prispevek o lutkovnem gledališču Darke L■ J Svet doživlja, svet pričakuje izpod peresa Kamile " Hajdinjak. Po drugi strani pa revija predpostavlja, da ^ji bralci ne ločijo niti med pojmoma Glasba in MuzikologJJ3' A bralcem s pedagoško natančnostjo pojasnjuje Franc Kfl*^$ Kulturniški elitizem, ki ga sicer grajajo v progr*^Jđ zasnovah, po eni strani, ter pedagoško žuganje in poduc m bralcev, ki kot da prvič berejo o kulturi, po drugi, stjfllg/' osnovni značilnosti omenjene revije. Kako bi si sicer o . j razlagali najraznovrstnejše razglabljanja v jprispevkih, ^ Dolgoročni program ali vzporedna akcija (kulturne V9 0i$ Nekaj misli o pravni kulturi, Paberkovanje o igralcu, M »J kultura... Izdajatelje nove revije se bodo zato najbrž ^ odločiti, komu je publikacije namenjena; zahtevnejšim Q] tistim, ki o kulturi in umetnosti (še) ne vejo veliko, če ne sama sebi. • M.A. EMTENO ¥0 Kako nekomu sporočite ljubezen? In kdaj? Kako stare so težave te vrste, ki pestijo zaljubljence, potrjuje Valentinovo, dan svetih Valentinov, ki zaljubljenim že od 14. stoletja ponuja "uradno" priložnost za izpovedovanje ljubezni. 14. februar je dan dveh krščanskih mučencev, svetih Valentinov, duhovnika Valentina in škofa Valentina, ki so ju usmrtili istega dne leta 269. Krščanska zgodba pripoveduje, da je bil Valentin rimski duhovnik, ki je za Kristusa prelil svojo kri pod cesarjem Klavdijem II. - zgodba naj bi se dogajala v okolici Rima. Tam so nato v znak hvaležnosti mučencev sezidali baziliko svetega Valentina, ki so jo imeli Rimljani zelo v časteh in so jo množično obiskovali v procesijah na prošnje dni križevega tedna. In končno - zakaj naj bi god svetega Valentina, 14. februarja, praznovali kot dan zaljubljencev? Tudi srca mučencev so ranljiva in tako naj bi bil škof Valentin na predvečer svoje usmrtitve napisal ljubezensko pismo slepi hčeri svojega eksekutorja, v katero je bil zaljubljen, podpisal pa seje: tvoj Valentin. ljubezen na Valentinov dan postaja po svetu resnično vse bolj čaščena. Izračunali so, da so Britanci lani samo za to, da so drug drugemu sporočili, kako zelo se imajo radi, porabili nič manj kot 70 milijonov funtov. Za takšne nove zaljubljence in romantike ponekod postavljajo posebne nabiralnike za valentinovske kartice, na katere udarjajo poštni pečat brez kraja, v katerem je bila kartica oddana. To pošiljatelju zagotavlja popolno anonimnost, če jo je pač želel. Valentinovo je tradicionalni dan, ko zaljubljeni, ki že vedo drug za drugega, oznanijo zaroko. Valentinovo je menda tudi dan, ko se "ženijo" ptički. Zlatar Juvelier Ernest Bivic tel.:064/211-090 Cankarjeva 5, 4000 Kranj Sv. Valentin (14. svečan) Po starem kmečkem koledarju prinese sv. Valentin ključe od korenin, zato mu pravijo "prvi spomladin". Sv. Valetnin prvi trto ureze, ponekod že opravijo prvo delo v vrtu. Marsikje na Slovenskem se na Valentinovo tudi ptički ženijo. Ptičja ženitev je znana povsod po Evropi. Sv. Valentin je prevzel tudi zavezništvo nad živino, saj je bil tudi zavetnik zoper živinsko kugo. V Beli krajini na ta dan niso vpregah živine, "da se ji ne solze oči". V Ameriki, v dobršnem delu zahodne Evrope pa slavijo Sv. Valetnina kot zavetnika zaljubljenih, zlasti zaročencev, ki si na ta dan pošiljajo darila, predvsem sladkarije. oeBiioživioenasKO PRePRIČMME Svj.vAienT»nA latar jj^asar cAnton J\AattoHl Glavni trg 1,4000 Kranj tel.:064 221 570224 543 za Debeli Rtič Don^0ahko nakaza ^£ donacija Telekom (130 SIT/minuta) V RDEČI KRIŽ SLOVENIJE w UM y ut4 Z LJUBEZNIJO! V Pot no Dovfčc 2 4207 Cerile na Gorenjskem te(.:064/422~!27 PEKARNA UMNIK Kranjska c.6 4208 ŠENČUR tel.:411-555 PITE V NAŠE PR0PAJALNE NA VALENTINOVO PO ^#r**tj! mm" m ....... latama Canfarjeva4,X£AXJ tef.j222~!22,/ax:223-866 Ljudska univerza radovuica, Linhartov trg i vas vabi v tečaj • Knjigovodstvo za majhna podjetja; (osnovni ali nadaljevalni) • Tečaji računalništva; • Tečaj za voditelje čolnov; Tečaj za radiotelefoniste z omejenim pooblastilom; ali v tečaje za krajši čas • Slikanje na keramiko in porcelan; • Slikanje na svilo • Osnove risanja • šivanje in krojenje in novost • jadranje - od križarjenja do regat S 715 265 ttattfat DARILA ZA NJEGA EN F NJO ZA VALENTINOVO VELEPRODAJA lELt *2Z Tatjana Ran««'«1 pteletoova 13, I SLAŠĆIČART^^^^d VILA M ĆIRA-ĆARA 5ritof 73, teL:>40-350 W POSEBNA PONI/DBA: UECTOVa SRCA w D.G. MARKETING d.o.o VNITRG8,1240 KAM tel.:061/831-520 STRA IZBIRA PLIŠASTIH IGRAČK V ZNAMENJU ^USNTffl^ 0& Naskok na bogataše Ađarlco Jenšterle, zunanji sodelavec Že dalj časa se mednarodna javnost ukvarja z židovskim bogastvom in švicarskimi bankami. Vse bolj očitno je, da so nemški nacisti v času druge svetovne vojne v švicarskih bankah naložili velik del bogastva, ki so ga naropali pri Židih, poleg tega pa se je Švica okoristila še z denarjem, ki so ga Židje sami nalagali v njene banke. Ena od Židinj, ki si danes prizadeva priti do finančne zapuščine svojih staršev pravi, da ji je oče v mladosti zabičal, naj si zapomni dve stvari: prvo, da je židovskega porekla in drugo, naj je ne skrbi za prihodnost, ker je denar zanjo varno naložen v eni od švicarskih bank. Oče seveda ni vedel, da bo svoje življenje končal v koncentracijskem taborišču, zato hčeri tedaj še ni povedal številke bančnega računa. Švica, ki je vsa leta slovela po svojih bankah in njihovi diskretnosti, se je očitno okoriščala z bogastvom obeh strani v drugi svetovni vojni. Pred časom je tednik Newsweek pisal tudi o tem, da so lastniki največjih nemških tovarn tik pred koncem vojne od nacistov dobili nalogo, naj denar čimprej spravijo iz države v Švico, saj ne velja več prepoved njegovega iznosa. Vojna je bila tedaj že izgubljena, poraženci pa so se že ukvarjali z mislijo na preživetje ideje. Na pritisk mednarodne Židovske skupnosti sedaj Švicarji razmišljajo o dilemi, ali naj vendarle prekinijo svojo tradicionalno molčečnost, ko gre za bančne račune. Zakaj zgodba o Švici in Židih? Zato, ker so se s problematiko tajnosti bančnih računov in varstva osebnih podatkov soočili tudi v naših bankah. Članice Združenja bank Slovenije so namreč pri Ustavnem sodišču vložile pobudo za oceno ustavnosti zakona o davčnem postopku, ki jim med drugim nalaga, da morajo davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, ki so potrebni za izmero in izterjavo davkov. Pravijo, da je uredba vlade v nasprotju z zakonom o bankah in hranilnicah, saj le-ta določa, da so podatki o bančnih vlogah poslovna skrivnost banke ter da smejo banke podatke o vlogah sporočati samo na pisno zahtevo sodišča, če je zoper lastnika uveden sodni postopek. Zakon o varstvu osebnih podatkov namreč med osebne podatke uvršča tudi podatke o premoženjskem stanju fizične osebe. Se je morda zgodilo, da je vlada v želji, da bi čimhitreje napolnila državni proračun, nepazljivo zašla na sporno področje varstva osebnih podatkov? O tem bodo se- veda razsojali drugi, vsekakor pa se je ob navedenem primeru odprla prava vrsta vprašanj. Država se ob obubožanem gospodarstvu vse bolj naslanja na redke uspešneže, pa naj bodo to pomembna podjetja, ali pa kar posamezniki, ki so znali izkoristiti nov družbeni sistem in zaslužiti. Toda tisti, ki hitro pride do denarja, je še posebej občutljiv, če mu ga hoče nekdo odvzeti. Prihodnost pa za slovenske bogataše ni rožnata. Poslanci naj bi že kmalu sprejeli zakon o davku na dodano vrednost, zakon o trošarinah za monopolne izdelke ter zakon, s katerim bi obdavčili premoŽenje. Gre torej za "davek na bogastvo", ki bo po žepu udaril predvsem lastnike zemljišč in stavb. S tem bi se naši državljani pridružili tistim uspešnim gospodarstvenikom, ki javno razglašajo, da tranzicija v državi poteka na račun izvoznikov in zato od Banke Slovenije zahtevajo drsenje cen in tolarja. Banka, ki za te zahteve nima posluha, jim celo odgovarja, da bo čimprej treba uvesti nacionalni varčevalni program. Logika oblasti je pri obeh vrstah bogatašev (posameznikov in podjetij) enostavna: pobrati je treba tam, kjer kaj imajo, reveži ji tako ali tako nudijo samo probleme. Pogled z drugega brega Ko še pleničke je zlatil F*eter Čolnar, z.vtnanji sodelavec Pa smo spet enkrat proslavili. Prešerna in slovenski kulturni praznik. Pomedli in pospravili smo po Prešernovem gaju. Na nekaterih hišah so izobesili zastave. Le zakaj naj bi zamerili tistim, ki tega niso naredili, če je bilo tudi po šolah enako? Nekateri vztrajno odpirajo dilemo ali je primerneje slaviti pesnikovo rojstvo ali smrt. Na državni ravni smo se odločili za dan smrti, v Kranju nas je razsvetlila misel, da pravzaprav nima smisla slaviti smrti. Zato smo si za občinski praznik izbrali dan pesnikovega rojstva. Obema datumoma je mogoče pritrjevati in oporekati. Zakaj naj bi bilo primerno slaviti čas rojstva? Dan, ko je človek še "nepopisan list papirja" in zares povsem enakovreden enodnevnim vrstnikom, za katere enako veljajo verzi Janeza Menarta: Ko še pleničke sem zlatil, lepo pri mamici sem pil in nisem se prav nič boril za ljubi kruhek... Čeprav je rojstvo zagotovo največje dejanje v življenju vsakega človeka, z njim zares še nihče ni sam prav nič naredil ne zase in ne za svoj narod. Drži samo to, da je spredaj podoben mamici ali očku, zadaj pa vsej žlahti. "Al bo kal pognalo seme" pa nihče ne ve. To pokaže šele življenje. Proslavljanje ob smrti? Da in ne. To je čas postavljanja spomenikov zaslužnim ljudem. Tudi to je (lahko) vprašljivo. Prisluhnimo še enkrat Janezu Menartu: Ker vsakdo, ki za živih dni počne več hrupa kot ostali, po smrti spomenik dobi (da se mu narod s tem zahvali, ker nima sitnosti več z njim)... Šalo na stran. Kakorkoli obračamo, človek krona svoje življenje šele z delom. Zato tudi drugi narodi največkrat slavijo svoje velikane ob obletnicah smrti. Nobelove nagrade podeljujejo naprimer na dan smrti izumitelja dinamita. Še več. Tako je celo sam določil v svoji oporoki. Ves svet takrat piše in govori o največjih dosežkih človeškega uma in se ob obletnici smrti spominja tudi velikega Šveda. Sicer pa se ob "kulturnem prazniku" porajajo tudi vprašanja, kaj pravzaprav sploh slavimo? Prešerna? Da. Razumljivo. Kaj pa kulturo, sodobne kulturne delavce, oziroma njihova dela? Tudi. Je prav, da se na vse skupaj spomnim^ enkrat letno? Težko bi trdili, da je take da v slovenskem ljudstvu /i zakoreninjeno kulturno il ročilo. Seveda so, kot pov sod, tudi pri nas izjemi vendar lahko z dvignjen1' glavo enakopravno stopirrt ob bok vsakemu narodu h samo z našo himno. Medteti ko nekateri prepevajo svoji veliki vrednosti i' pomembnosti, smo pri n# povzeli pesnikove besede: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan Sedaj že bivši ameriŠk1 obrambni minister je š tiskovni konferenci z besi dilom naše državne himrf pojasnil, o kakšnem narofo govori... V kontekstu takšnega rat mišljanja je slovenski kultu? ni praznik nekaj več. Tako]1 bilo že pred časom, M poudarjanje slovenstva I bilo ravno najbolj čislano Tako je tudi sedaj, ko # najdejo takšni, ki začn( opletati z očitki o škodlj1' vem nacionalizmu. Tako M tudi v prihodnje, ko bo tm takšne slovenski kulturi praznik spomnil: Slovenk sem, tako je mati djala. . Ob tem so odveč tako ■ kot tudi manjvrednost kompleksi. BOG OBRAČA, ČLOVEK IN ČAS OBRNE Hiša, skrita za mogočnimi kostanji Baha-čevega vrta, je na videz enaka, kar pomnim. Rupe je slovel kot izredno dober krojač in obleke, ki jih je sešil on, so že od nekdaj slovele kot nekaj boljšega, bolj nobel. Še danes mi zvenijo v ušesih tisti malce nevoščljivi vzdihljaji, češ poglej ga, ta si pa veliko privošči, ko nosi k Rupetu šivat. Ko nas je obiskala teta iz Kanade, je najprej zavila k njim. Preprosto zato, ker je bila še toliko let po vojni prepričana, da so pri Rupetu "nekaj več". Tako razmišljanje mi je bilo velikokrat tuje, ker sem bila vzgojena v času, ko smo bili "vsi ljudje enaki". Redkokdaj, ali skoraj nikoli, pa nisem imela priložnosti, da bi potrkala na njihova vrata. Kot bi ležale na poti do Rupeta nevidne pregrade. Pogovor z njim mi je bil zato še v posebno veselje. Ker sem končno pobliže spoznala človeka, ki sem ga kot otroka lahko občudovala le od daleč. Hiša, v katero sem vstopila, je hkrati tudi delavnica. Šivalni stroji, ki so stali pod oknom, so bili polni najrazličnejših oblek, potrebnih šivanja. Hči Hilda me je sicer opozorila, da je bolj "švogoten", toda nič takega ni bilo videti. Bil je zatopljen v delo in zdi se mi, da se je spraševal, koliko dragocenega časa mu bom odvzela, ko bom vrtala vanj z vprašanji. Spomin, kakršen je Rupetov, ni potreboval nobenih zapiskov ali česa podobnega. Vsak korak, ki ga je naredil, ima še zmeraj živo pred očmi. "Doma sem bil pri Lipetu v Novi vasi, maja je bila Trčkova iz Dobračeve. Živo se še spominjam nekaterih dogodkov, naprimer kako je gorelo pri Pivku in Potočniku. Pivkovo hišo /V prizadejala strela, ono drugo pa je zažgal Balantačevov Maksi, ker mu gospodar ni dovolil jahati na konju. USODE Piše: Milena Miklavčič Tedaj sem bil star približno 10 let. Vem, da sem se čudil Matevžkovemu Francetu, ko je, tako kot se je v resnici dogajalo, narisal goreče Dobračeve. Dokler je bil moj oče še živ, v stari Avstriji, smo kar dobro živeli. Ne razkošno, temveč skromno, le kruha nam ni nikoli manjkalo. Oče je bil Šuštar, imel je tri, včasih celo štiri pomočnike. Zadnji je bil Žvižgov Janez. Starejši možakarji so mu radi nagajali, zato s eje velikokrat jokal. Prišla j vojna in oče Filip je padel 1916 na Krasu. To je spremenilo marsikaj. Delavnica je propadla, pomočniki so odšli na svoje, hud udarec pa smo doživeli tudi po finančni plati. Mama je leta 1918 izgubila pokojnino po očetu, ker se je pustila zapeljati. Takratni zakoni so bili taki, da so vdovi vzeli denarno pomoč tisti trenutek, ko je imela otroka z drugim. Zato se je sekirala. Iz njivice je poskušala iztisniti vse, kar se je dalo, da je lahko nahranila šest otrok." Kako to, da se niste poprijeti očetovega poklica? "Naneslo je, da sem se šel učit k Grogatu. Njegov brat Tinček je bil tisti čas najbolj znan Žirovec, hkrati pa tudi najbogatejši. Gradil je ceste do Gorenje vasi, Lučin in Sovodnja." Koliko časa je trajala vajeniška doba? "Tri leta. Na hrani sem bil doma, kar je bilo zelo težko, saj smo kupovali na karte. Ko je ta minila, sem delal "svojšna". To pomeni, da me je mojster plačeval za delo le od 7. ure zvečer naprej. Do takrat pa sem delal zanj. Opoldne nas je za kakšno uro spustil domov na kosilo. Skupaj z menoj so se učili še Žunarjev Polde, Bajtrčkov Stanko in Vencelj More s Sovodnja. Najprej me je učil starejši vajenec. Če ga nisem ubogal, mi ni hotel več dosti pokazati. Mene je dobil v roke Žumarjev Polde. Bil je zelo strahopeten fant in zato sem moral vsak večer hoditi z njim domov. Še kar dobro sva se razumela. Med 2. svetovno vojno ni hotel iti drugam kot z menoj v Avstrijo. Tu so se najine vloge zamenjale: jaz sem bil mojster, on pa je bil pod mojo komando. Tudi tedaj ga je bilo nenavadno strah in povsod sem moral hoditi z njim. Na začetku sem šival vate (matirnge). Ročno sem pikiral fazone, kajti vse, kar je šlo na okroglo, se je moralo narediti ročno. Dokler nisem prišel h Grogatu, nisem ničesar znal. Zato sem moral velikokrat podirati in na novo sešiti." Kakšen je bil mojster Groga? "Do delavcev je bil dober. Le njegova žena je bila bolj grabežljive sorte. Tisto, kar je bilo narejeno po šihtu, je dobro plačal. Imel je dve delavnici. Šival je cele obleke. Štelo se je, da je bil bolj moderen. Toda hkrati je bil tudi šparoven. Povsem normalno se mu je zdelo, da je obleko poflikal s kosi blaga drugačne barve. Pred vojno je hotel celo ustanoviti zadrugo, pa se mu ni hotel nihče pridružiti. Obleke je pošiljal tja na Hrvaško, kjer so ga dosti "obrajtali". Le sin se mu je izneveril, saj ni hotel nadaljevati njegovega dela. Hči Marjene je bila zaljubljena v Balantačevegaa Lipeta. Spominjam se, kako ji je ponagajal, ko je bil pri vojakih v Makedoniji. Pisal ji je, da bo ostal kar tam doli, ker si je dobil drugo. Revše je bilo že vso obupano, ko jo je na večer presenetil pri klekljanju in ji, medtem ko jo je objemal, govoril, da misli resno. Njuna sreča ni trajala dolgo, saj se je na poročni dan ubil z avtom na Logu pri Vrhniki." Rupetovi spomini so se za trenutek dotaknili velike poplave, ki je prizadejala Žir ovce 1926. Vode je bilo čez in čez- "Gorelo je pri Homcu, pridrveli so gasilci, toda vrniti se niso več mogli, ker se je podrl most. Takrat je država obetala marsikaj, toda za kraj je bolj malo naredila, Delali so se načrti za cesto proti Selu, vendar je vse skupaj padlo v vodo, ker je imel župan svoje interese." Kam ste odšli s trebuhom za kruhom, ko je bilo vajeniške dobe konec? "Vajeniške dobe je bilo konec, toda čakalo me je še 6 let pomočniške dobe. Šele potem sem se lahko prijavil za obrtnika. Najprej sem se preselil v Dravlje k Vrhovcu. Pri njemu je že delal Stanko Bajtrčkov. Ostal sem tri leta, dokler me niso poklicali v mornarico, ki sem jo služil dve leti. Veselil sem se, da bom prišel na ladjo Dalmacija, ki vozila v Egipt. Toda načrti so se izjalovili) kajti zbolel sem za zlatenico. Zdravil sem se celih šest mesec, pa se še nisem najbolje počutil. Kriv pa sem bil kar sam, ker sem vsako jutro na tešče pil vodo. Ob vrnitvi domov sem na "črno" naredil kakšne hlače. K meni je prišel tudi Tajnik, ki je tedaj veljal za velikega gospoda. Nosil n bele rokavice in si pri hoji na umetelen način pomagal s palčko, kar je bila po svoje tudi umetnost. Ko si je hlače oblekel, pristojale so mu kot ulite, mi je rekel, naj mu na listek napišem, koliko mi je dolžan. To sem res storil. Toda listek se je potem znašel p?1 Šinkovcu - nekem drugem krojaču. Ta me m naznanil. Dobil sem zaporno kazen, ki sem jo moral prestati v Logatcu. Tja sem se odpravil peš. V zaporu sem naletel m Naglica, ker je moral sedeti zaradi besed kurba. Izrekel jo je učiteljici. Žagarjev Franc pa je klofnil žandarja in zato dobil 8 dni. Meni so prisodili 24 ur, odsedel sem samo tri. Žandar jem sem prinesel klobas in vina m zelo hitro jim je uspelo, da so "pozabili name. Včasih so bili zakoni dosti strožji kof danes in mimogrede si jo skupil, če si se lotd dela, preden si imel obrtno dovoljenje. Kazni so bile brez milosti, doletelo pa je vsakega, k1 se je pregrešil. " Kje ste si nabirali izkušnje? "Za pomočnika sem bil še v Križevcih v Zagrebu. Tu sem delal dve leti. Šival sen* obleke, telovnike in hlače. Izključno M moške. Blago je bilo po večini štof, ki J bilo zelo pripravno za delo. Bilo je dornac izdelave. Dobavljali smo ga iz Zapuž- Ko sem se preselil na Vrhniko, sem ve^\. šival za gospodo. Kot pomočnik pa nekaj časa preživel tudi na Češkem in Avstriji." PREJEU SMO Odgovor na pismo Z naslovom "Dražgoška bitka - moralno dejanje", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 21. januarja 1997 Avtorica pisma je Cilka Prevc, ki je Franca Kavčiča, borca, ki je sodeloval v Draž-goški bitki, obsodila, da je za prikazovanje resnice o Draž-goški bitki na svojo stran Pridobil celo škofa in da je Čas, da spoznamo, da ob obletnici bitke nimamo kaj Praznovati. Od vsega začetka prireditev "Po stezah partizanske Jelovice" so organizirani spominski pohodi v DraZgoše iz vseh smeri, spominski teki, kolesarska tekmovanja, kegljanje, nočni pohod "Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje Ravni v Draigoše". Na vseh naštetih aktivnostih ni nobenega veseljačenja, am-Pak vsak udeleženec po svoje °buja spomine na teike čase kpred 55 let. Tudi na vsakoletni osrednji proslavi pri spomeniku se vsak od več 1000 udeležencev spomni na pobite in padle DraŽgošane in oorce s trenutkom tišine, s Polaganjem vencev, s prižiganjem sveč... Vprašam Vas, alije to proslavljanje? škof Vekoslav Grmič v 5voji knjigi navaja, da je upor moralno dejanje, kadar gre za obstoj nekega naroda, da je v takem primeru upravičena tudi uporaba oroija. Ravno fako pravi, da tudi ne vemo, koliko Žrtev bi imeli, če upora ne bi bilo. Trditev gospe Cilke, da so partizani rekli, naj osta-lento v vasi, češ da se nam ne b° nič zgodilo, tudi ne drZi Povsem. Da se nam ne bo nič Zgodilo, nam je namreč zatr- hval Zupan v Selcih, obenem Pa je v tistih dneh z napadalci Podpisal sporazum, da lahko 0 usodi DraZgošanov odločalo napadalci sami. Po končani oitki pa je nazadnje priznal, je Nemcem dal preveliko Pooblastilo in da v DraZgošah fte bo več sijalo sonce. V tistih dneh bitke so Nemci izobesili plakate (stenski časopis) 1 naslednjo vsebino: Vas °raZgoše, ki leZi na njiho-Vejw ozemlju JuZne Koroške, ^kateri so se pojavili uporni-kl> je z vaščani vred treba u*ičiti. Na smrt pa bodo obsojeni tudi tisti, ki bodo nudili pomoč ali zavetje preg-nanim DraZgošanom. I Prevčeva tudi pravi, da bi *e Pred leti rada predstavila 5v°je mnenje. To me zelo čudi, saj so bili v prvih letih proslavljanj organizirani smučarski teki po obronkih Jelovice in so tekmovalci prišli v DraZgoše Ze nekaj dni prej in so prenočevali na domačijah DraZgošanov. Med tistimi, ki so tekmovalcem nudili prenočišče, je bila tudi gospa Cilka in ne vem, zakaj zdaj ves svoj srd stresa na borce. Že pred leti je potekala polemika, da v DraZgoše prihajajo le tisti, ki sluZijo vojaški rok in otroci (ker je bilo zanje pač to obvezno), sedaj pa gospa Cilka navaja, da se proslave udeleZujejo samo tujci. Jaz pa jo sprašujem: • ali so DraZgošani, ki nimajo večstalnega bivališča v DraZgošah in se vsako leto s svojimi druZinami in prijatelji vračajo, tujci, - ali so obiskovalci iz sosednjih vasi tujci, - ali so obiskovalci iz vse Slovenije, prijatelji Dražgoš, tujci,- ali so obiskovalci iz Števerjana iz Italije, naši zamejski rojaki, tujci? DraZgošani, ki smo preži-veli bitko in smo bili sposobni za boj, smo se kasneje pridružili partizanom, kjer je Življenje izgubilo še 19 domačinov. S tem smo se zavestno odločili za moralno dejanje - za upor. Tudi škof Vekoslav Grmič navaja, da je upor moralno dejanje, izdaja lastnega naroda pa smrtni greh. Po ustanovitvi novih občin smo imeli v DraZgošah dne 25. 8. 1995 sestanek z Zupanom novoustanovljene Občine Železniki, g. Lojzetom Čufarjem in predsednikom občinskih svetnikov, g. Mihom Prevcem, in soglasno sklenili, da bo ob obletnici DraigoSke bitke Občina Železniki imela spominski dan. Na tej seji smo bili tudi člani ZB. Da je upor moralno dejanje, smo dokazali tudi leta 1991, ko smo se z oroZjem uprli JLA in so naši sinovi šli branit neodvisnost Slovenije, DraZgošani pa smo nu dili gostoljubje slovenskim vojakom - gojencem TO Slovenije. In takrat ni nihče oporekal, da so se gojenci nastanili v DraZgošah, saj so branili Slovenijo. Ravno tako je bilo leta 1942, ko so se v DraZgošah naselili borci Cankarjevega bataljona, ki so ravno tako branili Slovenijo, le da je bila takrat usoda z nami zelo kruta in pokonci nas je drZa-la samo zavest, da branimo svojo zemljo, svoje domove in ne JuZno Koroško, kot jo je poimenoval okupator. Ludvik Jelene in ostali DraZgošani 19 podpisov v uredništvu Je sklep nezakonit? Članek novinarja v Gorenjskem glasu 11. februarja 1997 z naslovom Sklep je nezakonit (Občine Vodice) je očitno napisan po naročilu. Zagotovo ni novinar pristojen za odločanje o zakonitosti dela občinskih organov, prav tako ne svet KS, ki sklepe o teh vprašanjih sprejema kar nesklepčen (zapisnik seje KS Vodice in KS Bukovica - Sinkov turn z dne 20. 1. 1997), niti ne mnenje Vladne službe za lokalno samoupravo. Vedeti je treba, da je ista sluZba v mnenju z dne 21. 10. 1996 glede zakonitosti starih KS, zapisala naslednje: "Na podlagi gornjih ugotovitev je jasno, da je obstoječim krajevnim skupnostim onemogočeno zakonito delovanje. Z njihovo delovanje ni podlage ne v zakonu in tudi ne v statutu občine." Tudi na podlagi tega mnenja je bil občinskemu svetu predlagan sporni sklep 20.4. Tega je potrjevalo tudi mnenje Ministrstva za finance, z dne 17. 1. 1997: "Zakonsko predviden rok, v katerem bi lahko novooblikovani krajevni skupnosti začeli normalno poslovati preko svojih Žiro računov, je tako potekel. Agencija za plačilni promet bi morala odpraviti Žiro račune krajevnih skupnosti po uradni dolZnosti. V času do sistemske rešitve tega vprašanja v občini bi se moralo poslovanje KS prenesti v proračun občine." Zadnje mnenje Vladne službe za lokalno samoupravo z dne 3. 2. 1997, na katero se sklicuje novinar, vsebinsko negira njeno prejšnje mnenje. To pomeni, da je eno od mnenj pripravljeno nestrokovno ali površno ali da se mnenja prilagajajo trenutni politični situaciji. Na koncu koncev je mnenje le mnenje in ne odločitev sodnega organa, ki edini pravnomočno lahko o tem presoja. Zato je sklep 20. 4. še vedno veljavne, dokler ga občinski svet ne razveljavi. Navedeni primer jasno kaže, kako se politika igra s komaj ustanovljeno lokalno samoupravo. Država mora v skladu z ustavno odločbo do letošnjega avgusta položaj KS jasno in nedvoumno urediti. Politika očitno potrebuje KS, da slabijo učinkovito delovanje občin, ki niso po njenem političnem okusu, uslužbenci državnih institucij (Agencija za plačilni promet) pa lahko kar sami presojajo in odločajo o sklepih občinskega sveta, ki je občinski zakonodajni organ. Nezakonitost v tem primeru ni dokazana. Kdo bo torej podprl komaj rojene občine, ki se s "črnskim delom" prebijajo skozi lenobo, nestrokovnost in spolitiziranost nekaterih državnih institucij? Če jih ne bodo podprli vsaj občani, potem bo lokalna samouprava postala neplodna muha, namesto starega kardeljanskega osla oz. evropskega konja. Vsem medijem pa želim več objektivnosti v tekmi za komercialno uspešnost. Župan Anton Kokalj. I.r. Zemljišče je bilo razdeljeno leta 1936 Zemljišče, na katerem je lesko letališče, je bilo do leta 1936 v lasti znanih grofov Thurn. Z agrarno reformo, v stari Jugoslaviji, so bili razlaščeni. Razlaščeno zemljo je občina prodala malim kmetom, med njimi tudi mojemu očetu Martinu Prešernu, vrtnarju v Radovljici. Na podlagi kupne pogodbe in na podlagi čl. 5 Zakona o denacionalizaciji sem 17. 12. 1994 zahtevala pri tukajšnjem sodišču vrnitev solastnin parcel. Navedene parcele so prešle v državno last na podlagi kupne pogodbe z dne 4. 12. 1959, sklenjene na podlagi sile oziroma grožnje predstavnikov Ljudskega odbora, sicer bi bile nepremičnine podržavljene brez plačila odškodnine. Temeljno sodišče v Kranju, enota v Radovljici, je zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Višje sodišče v Ljubljani, ki je odločalo o pritožbi iste zadeve, je dne 5. 4. 1995 sklenilo, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje. V obrazložitvi ugoditve pritožbe piše (del citata): ... predlagateljici je bilo p te-moženje podržavljeno s simbolično odškodnino in v času pred uveljavitvijo Ustave SFRJ iz leta 1963... Moj prispevek je posledica nepopolne informiranosti javnosti in metanja peska v oči s strani višjih uradnikov (premnogih skladov), ki še danes želijo kovati dobiček na račun razlaščencev. Poleg tega je v prispevku I Vvod Če upoštevamo navedeno v vseh urbarjih JJfrf letom 1200 in 2000 je bilo na straiiškem območju vedno kakih 25 kmetij nub. Tu in tam seje število za kakšno ali pa le nekaj kmetij povečalo, pa spet zmanjsa-°' Vzemimo za osnovo leto 1291 in prvi Ur°ar, kjer so navedene obveznosti viničar-■/ in Pri °ibovtu (Pred 200 S" »fc 2 Smarjetna gora, sedaj pa Pot na osra). Obe sta namreč vedno spadali v stra.iiško območje, še iz časov pripadnosti k i in!&€terski graščini, že verjetno pred letom hiiJ' koJe °il lastnik graščak Peisser. Taje 1 n t!?stnik (pa tudi vsi njegovi nasledniki) 1 „'h kmeW> ki niso spadale pod loško I gospostvo. I dni?jmi> °d sredine Smarjetne gore pa tja do Bantal in na širino od GaŠteja do V/ novša bomo opisali in navedli te Piše: Mirko K r i ž n a r Kmetije na stražiških ulicah GG "Kmetje", ki tudi letajo, 7/2-1997 zapisano, da ni de-nacionalizacijskih zahtevkov in da je občina pridobila ostala zemljišča z dokupom in zamenjavami. Zgoraj sem želela pojasniti, na kakšen način, zato sem se na odvzem nepremičnine tudi pritožila. Moj zahtevek se nanaša na parcelo k.o. Nova vas (številk ne navajam), ki ležijo natanko na istem mestu, kjer je danes letališče. Verjetno bo gospa direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, Marija LukačiČ in novi oblastniki naredili vse, da bodo, danes, tržili žulje naših dedov za šumeče marke. In še to se sprašujem, v čem je razlika med razlaščenimi tisočletnimi lastniki gozdov in njiv, graščaki Thurn in med novimi oblastniki. Odgovor se ponuja sam, grofi so ohranjali prvobitnost in celovitost gozdov in zemljišč, ker so imeli tisočletno tradicijo v ravnanju z nepremičninami, novi oblastniki v lahkem "plenu" vidijo le profit. V tem je vsa razlika. S spoštovanjem, Antonija Zupan, roj. Prešeren Za "kuhinjske managerje" dva meseca zapora pogojno (Gorenjski glas, 24. 1. 1997 in 31. 1. 1997) Že več let se po slovenskih časopisih pojavljajo razna pisma in prispevki g. Franca Goloreja, do leta 1992 zaposlenega v Cestnem podjetju Kranj. Iz skoraj vseh veje nenaklonjenost do Cestnega podjetja Kranj, predvsem pa razni očitki in žalitve mene Bogdana Drinovca do nedavnega direktorja tega podjetja. Vsa leta časopisnih napadov nisem videl smisla preko javnih glasil pogovarjati se s človekom, katerega stiske in bolezni pozna, zato se tokrat oglašam prvič na tak način. Poslužit sem se sodišča in le za trditve v enem od članov vložil zasebno tožbo. Tudi tokrat nisem ravnal napak, za je sodba, ki še ni pravnomočna, spoznala g. Franca Goloreja krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdol-Zitve. Številne priče, ki jih je vse izbral g. Franc Golorej, niso mogle potrditi njegovih navedb, ki preprosto niso bile resnične. Pri tem so priče zaradi časovne odmaknjenosti marsikaj pozabile, kljub temu da je na obravnavi g. Golorej povedal, da se je med posameznimi obravnavami srečeval, tudi na njegovo vabilo npr. v stavbi Mestne občine Kranj, s pričami in z njimi razpravljal o pričevanjih. Sam sem kot dokaz na sodišču predložil svojo individualno pogodbo o zaposlitvi, ki sem jo leta 1991 po predpisanih postopkih sklenil s takratnim delavskim svetom Cestnega podjetja Kranj, tako kot je odločala zakonodaja. To sem storil, kljub temu da je bila ta pogodba takrat dokument zaupen narave. Iz te pogodbe je g. Golorej v prispevku objavljenim 31. 1. 1997 v Gorenjskem glasu citiral več izvlečkov in na njihovi osnovi navajal zaključke, kijih je polagal bodisi v usta predstavniku sindikata ali pa napisal "naj bi". Jasno je, da so tudi podatki npr. o razmerju plač, pavšalu za avto in odpravnini netočni in mnogo previsoki. V njegovi skrbi za stiske tistih, ki naj bi ga poiskali z željo, da bi jim pomagal šele po mojem odhodu iz podjetja, je mogoče spregledal, da individualna pogodba o zaposlitvi določa med drugim tudi pravice direktorja, ne obvezuje ga pa, da jih izkoristi. In tako kot sam nisem izkoristil nekaterih ugodnosti, jih tudi drugi moji sodelavci niso. Ena od prič se je spomnila, da v času mojega direktoro-vanja v gospodarsko najtežjem času, Cestno podjetje ni odpuščalo zaposlenih. Ni bilo lahko zagotavljati dela vsem, še težje je bilo zagotavljati redne plače in druge prejemke. Vendar je vodilna ekipa Cestnega podjetja to uspevala, res pa je, da po letu 1991 v tej ekipi ni bilo g. Franca Goloreja. Ta ista priča, naj bi se tudi spomnila, da so se po letu 1991 razmere v Cestnem podjetju Kranj začele izboljševati. Netočni podatki, ki jih je v svojih časopisnih prispevkih uporabljal g. Golorej so škodili marsikomu, verjetno tudi Cestnemu podjetju Kranj, torej njegovim bivšim sodelavcem. Nekaterih podatkov objavljenih 31. 1. 1997 ni objavil prvič. Poznamo avtorja ugotovitve, da večkrat povedana laž sčasoma postane resnica. Poznamo tudi posledice takih resnic v njegovem času. Zato sem se odločil s tem prispevkom generalno zanikati vse take Golorejeve "resnice". Velika večina zaposlenih v Cestnem podjetju Kranj jih pozna in prav je, da jim niso in jim ne verjamejo. Bogdan Drinovec, dipl. inž. Kranj trdožive kmetije. Dodali bomo neka! skopih podatkov, ki smo jih pri njih dobili, opisali bomo ljudi, ki tam delajo in prebivajo ter se vsaj delno preživljalo s kmetijsko dejavnostjo, deloma ali v celoti. Kmetija UKA ali UKOVC Leži sredi Smarjetne gore in ima vsega skupaj okoli 9 hektarjev zemlje. Od tega dober hektar njiv, ostalo so pašniki in gozdovi; vse pa je v hribovitem ozemlju na pobočju Smarjetne gore. Za preživljanje veččlanske družine je to seveda malo oziroma premalo za vse nujne potrebe. Zato sta se mlada zaposlila v kranjskih podjetjih. Doma je samo mama in otroci. Mama je po rodu iz Zg. Bitnja (Poparjeva), mož pa je bil Ukovčev in je že pred leti umrl. Pogovarja se mama zelo rada z vsakim obiskovalcem, čeprav ima bolj malo časa, saj je treba obdržati kmetijo kolikor toliko v redu. Seveda ji pri tem pomagajo, rekel bi, vsi domači. Včasih se pohvali z družino, kakor vedno, kadar je mama zadovoljna. Vsa tako imenovana kmetijska tehnika je pod sinovim vodstvom, saj se mama, kakor sama pravi, ne razume na novodobno tehniko. Je pa dovolj uvidevna, da prizna veliko pomoč tehnike pri obdelavi zemlje. Vsa kmetija premore le 5 glav goveje živine, včasih kakšna več, včasih kakšna manj. Imajo samo eno kravo, toliko, da je mleko doma. Ostalo pa je živina za rejo in zakol. Iz teh dejavnosti seveda ni kaj prida dohodkov. Od same lepote kraja, kjer leži kmetija, pa ni moč živeti. Res pa je, da tako lepih razgledov na vas Stražišče in vasi proti Škofji Loki, na Sorsko polje proti Ljubljani najdeš težko kje, kot vidiš izpred njihove hiše. Iz bližnje zgodovine pa tole: V letih po prvi svetovni vojni smo si posebej otroci zaželeli ob Veliki noči čim lepše butare. Vse naokrog smo iskali najlepša jabolka in v Stražišču je bilo dobro znano, da imajo taka lepo rdeče-rumena pri Ukovcu na Šmarjetni. Že na butari je bilo opaziti, kdo jih ima. Vsa zemlja kmetije leži pravzaprav v območju tistih vinogradov, ki so jih stražiški viničarji obdelovali v letih 1200 • 1500. Morali bomo še ugotoviti, če se bo le dalo, ali je bila ta kmetija tudi med viničarskimi kmetijami pred tolikimi leti. Ukova mama pravi, da je vesela, ker se vsi vendarle trudijo, da bi jim bilo boljše. Tudi mi smo videli, da je sin še vedno, bi rekli, kmečko usmerjen in se bo verjetno kmetija le ohranila. ^ KOZMETIKA IN PEDIKURA BARBARA VVEBER Mestni trg 15, Škofja Loka tel.: 064/623-230 - SOLARIJ - ERGO LINE - DEPILACIJA - NEGA OBRAZA - LIMFNA DRENAŽA Kam po osemletki Bolj jih mikajo splošne kot strokovne šol« mMA SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO URŠKA DERLINIK, med. sr. dipl. kozmet. Sorska cesta 29, Škofja Loka tel./fax: 064/632-524 SALON JE ODPRT: VSAK DAN OD 8. DO 20. URE DVORJE 22 CERKLJE PLETILSTVO tel.: 064/421-573 O ofcupma* NAŠA PROIZVODNJA VAM NUDI: - PULOVERJE - JOPE > - NOGAVICE OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! Franc Rozman Kranj - Čirče, Smledniška 62 tel.: 064/328-643 MODNO, KVALITETNO IN POCENI, SE LAHKO PRI NAS OBLEČEJO ŽENSKE IN MOŠKI. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! Osmošolci imajo le še tri tedne časa, da se odločijo, kje bodo nadaljevali šolanje, saj morajo prvo prijavo oddati že v začetku. Medtem jim je približno jasno, na koliko točk lahko računajo pri tako imenovani mali maturi, saj so prejšnji teden pisali poskusna testa pri slovenskem jeziku in matematiki. Od seštevka teh točk in tistih, ki jih "naračunajo" pri šolskem uspehu od petega do osmega razreda, bodo odvisne njihove možnosti tudi na šolah, ki nameravajo omejiti vpis. Poiskali smo nekaj osmošolcev in jih povprašali o tem, na katero šolo se bodo v prihodnjih tednih prijavili. Jaka Stegnar: "Vpisati se mislim na srednjo ekonomsko šolo. Upam, da ima s prav dobrim uspehom dovolj možnosti. Pri poskusnem preverjanju znanja sem iz matematike dobil 30, iz slovenščine pa 23 točk. Pravo preverjanje bo enkrat konec maja. Upam, da mi bo uspelo priti na šolo, kamor si želim." Rok Radulovič: "Verjetno bom šel na gostinsko šolo. Mika me poklic gostinskega tehnika. Uspeh imam zadosten, pri poskusni mali maturi pa sem dobil 21 točk iz slove in 13 iz matematike. Na pravem preverjanju bom skušal zadevo izboljšati. Rad bi šel prav na gostinsko šolo, rezervne možnosti si nisem izbral." Polona Pogačar: "Vleče me na ekonomsko šolo, kjer me mika program upravnega tehnika. V šoli sem prav dobra, zato upam, da bo to dovolj. Tudi pri mali maturi mi je še kar šlo. V šoli so nam doslej predstavili že več srednjih šol, kamor se lahko vpišemo, nekatere smo tudi obiskali." Vesna Kikelj: "Rada bi se šolal na veterinarski smeri srednj agroživilske šole. Tudi na info' mativni dan grem tja. Noben druge šole si nisem izbrala, si upam, da bom s prav dobrii uspehom sprejeta in da ne N omejitve. Pri poskusnem tesiranj1 sem bila sicer kar uspešna." David Špehar: "Zanima i"' gimnazija. Doslej sem bil odlift jak, zato upam, da ne bo ovir. pa moram za vpis zbrati več k"1 130 točk, če bodo sprejem f gimnazije omejili. Okoli 50 jij imam po dosedanjem uspehu petega razreda naprej, ostalf moram zbrati pri mali matufl Najbolj me mika gimnazija Šiški, ki ima tudi športni odd«' lek. Ukvarjam se namreč z nog" metom." Maja Zor: "Verjetno bom S°! lanje nadaljevala na kranjsl" gimnaziji ali pa na škofjeloški, J v Kranju ne bom sprejeta. Usp1 imam sicer odličen vsa štiri le1? ko se točkuje, pa tudi pri tes upam, da mi bo šlo dobro. P1 poskusnih sem zbrala 68 točk 15 pol. Če bom hotela na gimnazij0; se bo treba potruditi za okoli $ točk. Malo mi gre tudi na živ# ker nam že od petega razred* takole točkujejo uspeh." D.Z.ŽIebir t 0 pOtOR "£2S» SNOV**oAR" TRGOVINA GIANT AHA d.o.o. KRANJ Ljubljanska c. 5 (pod Jelenovim klancem) TIC BLED Ljubljanska 4 tel.: 064/76-804 Jesenic^ Titova 30 tel.: 064/83-372 Moste 88 a, tel.: 061/841-029 POPUST OD 10 °/c do 30 % 4*03^ MODELI 96 OD 17. DO 22. FEBRUARJA 1997 IZKORISTITE PRILOŽNOST!! i GOSPODARSTVO __UREJA: Marija Volčjak Nova Ljubljanska banka uspešno zaključuje sanacijo Dobre mednarodne ocene za NLB Odločitev o zaključku sanacije bo politična, ne strokovna, saj je že nekaj mesecev praktično sanirana. Kranj, 13. febr. - Pogoji za izhod iz sanacije so bili izpolnjeni že v zadnjem četrtletju lanskega leta, vendar zaradi volitev in dogajanju po njih odločitev o tem ni bila sprejeta. Nova Ljubljanska banka namreč izpolnjuje vse pogoje, z izjemo 28. Člena zakon o bankah, ki zahteva 60-odstotno razmerje med kapitalskimi naložbami in jamstvenim kapitalom, v NLB pa trenutno dosegajo 105,2-odstotnega. Novi zakon o bankah, ki v parlamentu caka na sprejem, namreč mejo postavlja pri 100 odstotkih. Zategadelj je razumljivo, da predsednik uprave Marko Voljč pravi, da gre pri tej odločitvi za diskrecijo nosilcev finančne politike oziroma za presojo, če je nesprejetje novega bančnega zakona zadosten razlog za podaljševanje sanacijskega statusa NLB. Nova Ljubljanska banka je lani za 14 odstotkov povečala obseg poslovanja in bilančne vsote, ki se je tako povzpela na dobrih 490 milijard tolarjev (5,4 milijarde mark). Lansko poslovno leto je po plačilu davkov zaključila s 5,1 milijarde tolarjev dobička (36 milijonov ameriških dolarjev). NLB še vedno največja slovenska banka Lani se ie pomembno izboljšala likvidnost, saj je krepko zmanjšala likvidnostno zadolževanje pri Banki Slovenije. Na začetku lanskega leta je znašala 15,6 milijarde tolarjev, na koncu pa 2,1 milijarde tolarjev. V sestavi naložb so imela posojila podjetjem 24-odstotni delež, prebivalstvu 8-odstotnega, javnemu sektorju le 5 odstotkov, čeprav je NLB državna banka. Kar 28-odstotni delež imajo republiške obveznice (tudi sanacijske), pomemben delež pa ima Banka Avenije, saj ima NLB precej njenih blagajniških zapisov. Pomemben pokazatelj zdravja banke je sestava prvovrstnih Plasmajev, na začetku sanacije (konec leta 1992) so imeli 87,8-°dstotni delež, konec lanskega septembra 92,1-odstotnega. Pokritje z rezervacijami je bilo °9-odstotno, na začetku sana-ClJe pa le 48-odstotno. V NLB so lani 70 odstotkov stroškov pokrili z neobrestni-*ni prihodki, saj ima precej Plačilnega prometa, tudi s tujino, ter storitev. Lani je NLB uspelo po bilančni vsoti zadržati 27-od-stotni tržni delež na domačem lrgu, kar pomeni, da je še ^edno največja slovenska banka, ni pa monopolna, ka-*0r pravi predsednik uprave NLB so v lanskem zadnjem četrtletju analizirale tri naj' pomembnejše agencije za ocenjevanje rizkov, v sredo, 12. februarja, sta oceni objavili dve in sicer evropska IBCA in ameriška Standard & Poor's. Obe sta NLB pripisali tri B-je, prva BBB+ in druga BBB-. To banko označuje kot varno za naloibe (investment grade) oziroma majhno verjetnost tveganja za domače in tuje poslovne partnerje. Pridobljena ocena NLB omogoča dostop do mednarodnih trgov kapitala. Agenciji sta ocenili te na stotine bank po svetu, NLB pa je prva ocenjena slovenska banka, z oceno pa se uvršča med najboljše banke v srednji in vzhodni Evropi. Predsednik uprave NLB Marko Voljč in član uprave Boris Zakrajšek pričakujeta, da bo banka kmalu izšla iz sanacije. Marko Voljč. Pri posojilih ima NLB 22-odstotni delež, lani se je zmanjšal za 0,6 odstotka, pri depozitih pa 24-odstotnega, lani se je povečal za 1,1 odstotka. Letos podružnica v Kranju Bančna družina NLB dobiva jasne obrise, lani se je pridružila LB Banka Zasavje, minuli teden je Banka Slovenije soglašala, da polovični delež prednostnih delnic spremenijo v 40-odstotni delež rednih delnic v Pomurski, Koroški in Splošni banki Velenje. Letos bodo odprli podružnico v Kranju in v Novem mestu, poslovalnici pa v Ormožu in Žalcu. Lani so podružnico odprli v Celju, poslovalnice pa v Novi Gorici, Kopru, Ajdovščini in Slovenski Bistrici. Letos načrtujejo 15-odstot-no rast bilančne vsote, pri posojilih 21-odstotno povečanje in pri depozitih 20-odstotno, kar pomeni, da grade trdnost banke in likvidnost, ki je bila na začetku sanacije zelo slaba. Konzervativnost pri plasmajih omogoča varnost depozitov, pravi član uprave Boris Zakrajšek. Nemoč pri dveh velikih naložbah Za izhod iz sanacije mora NLB izpolniti osem pogojev in doslej jih je izpolnila sedem: likvidnost, izpolnjevanje ukrepov denarne politike, zadostna višina jamstvenega kapitala, kapitalska ustreznost, zadostna višina dolgoročnih rezervacij, izpolnjevanje zahteve po največji izpostavljenosti do enega komitenta (26. člen zakona o bankah) in rešitev problematike nepotrjenih po- S l. marcem bo NLB izhodiščno obrestno mero znižala na 8,5 odstotka. Na začetku sanacije je bila 20-odstotna. Realizirana skupna obrestna mera za podjetja je leta 1995 znašala 20,18 odstotka, lani je padla na 17,77 odstotka, letos se bo še znižala. Znižujejo tudi obrestno maržo, realna v NLB znaša 2,32 odstotka, v povprečju v slovenskih bankah 2,9 odstotka. Skupna obrestna marža pa v NLB znaša 3,99 odstotka, v povprečju v slovenskih bankah pa 4,3 odstotka. slov konverzije dolga. Neizpolnjen ostaja samo eden, ki se nanaša na obseg kapitalskih naložb in osnovnih sredstev napram kapitalu (28. člen zakona o bankah. Zakon zahteva 60-odstotno razmerje, NLB je ob koncu lanskega leta dosegla 105,2-odstotnega, sredi leta 1994 je bilo še 224-odstotno. Koncem letošn jega leta naj bi dosegli 87,5-odstot-no razmerju, zakonu pa zadosti sredi leta 1998. Razmerje so doslej zmanjšali s prodajo deležev v nekaterih hčerinskih bankah, naprej v Dolenjski banki, nato še v Gorenjski banki, Banki Koper in Banki Celje ter banki Noricum. NLB ima tako skoraj 36 milijard tolarjev kapitala. Povečali bi ga lahko še s prodajo dveh velikih kapitalskih naložb v Revozu in Papirnici Vevče, skupaj sta vredni slabih 6 milijard tolarjev. Vendar pa jih zaradi objektivnih ovir ne morejo prodati. Prav tako je NLB še vedno prisotna v nekaterih institucijan, ki ne prinašajo dobička. Nov bančni zakon, ki čaka na sprejem v parlamentu, določa to razmerje pri 100 odstotkih in po njen NLB torej izpolnjuje tudi zadnji pogoj za izstop iz sanacije. Poleg je bil ta pogoj za normalno poslovanje bank sprejet sredi leta 1994, ko je bila NLB že leto in pol v sanaciji. Zategadelj uprava pričakuje, da bo agencija za sanacijo bank upoštevala te argumente in Banki Slovenije predlagala zaključek sanacije. • M. Volčjak Davčni nadzor v bankah Varstvo potrošnikov Razpis za potrošniške pisarne Kaj je tekoči in kaj žiro račun K&kor je bilo moč pričakovati, se zaostrujejo JM*sprotja med Zvezo potrošnikov Slovenije in ^farlom 7Q varcfvn rtrtfrrttni l/rtv »dom za varstvo potrošnikov. *ra«j, 12. febr. - Zveza Uredba ostaja v veljavi, dokler ustavno sodišče ne bo dosodilo drugače. Potrošnikov Slovenije na-Protuje starostnemu loče-2ai»ju pri avtomobilskem JjVarpvanju in se zavzema tele $nost nrani'nin v'°g in *pčih računov občanov. nem r tednom Je bil v Urad" sof .u 0DJavljen razpis za nolnanciranje svetovalne dejav-tmV na P°dročju varstva pomnikov, objavilo ga je "mstrstvo za ekonomske od-del • 10 razvoJ> Pri katerem nikUje Vrad za varstvo potroš-Dnt°V'x nJem mora Zyeza bSnikov Slovenije znova SVp, ldlrati v vsaki od svojih kovalnih pisarn, revija VIP ProJ x 0t vse kaže izpadla iz 7*!S\punskega financiranja. snvT 0 se Je toreJ prav to, kar UrariSe Ves čas bali> da nas bo rneS P°Sporu v Pisarni v Novem dkr Vn. kas"eje v Celju skušal tisk? .rati z ekonomskim pritisk,?,111! J'e na Ponedeljkovi ffl£P konferenci dejala Bre-predsednica ZPS. Razpisana je vsak pisarna posebej, na razpis pa se lahko javijo vsi, ki so usposobljeni za svetovanje in seveda cenejši. Razpisanih je 15 milijonov tolarjev za osem pisarn za šest mesecev. Kutinova pravi, da je to približno polovico manj kot lani. ZPS se zavzema za tajnost hranilnih vlog in tekočih računov občanov, davkarji naj bi jih lahko pregledali le v primeru suma davčne utaje. Izjema naj bi bili vsekakor računu, na katere se nakazuje dohodek od dejavnosti. Nakazila na neprave račune pa naj bi preprečevali drugače. Pri spremembah obveznega avtomobilskega zavarovanja ZPS soglaša z AMZS, saj nima ločevanje zavarovancev v dve starostni skupini nikakršne osnove. Takšna sprememba zavarovalnih pogojev ne bo prispevala k večji varnosti na naših cestah. • M.V. Kranj, 13. febr. - Vpogled davkarjev na bančne račune davkoplačevalcev buri duhove, zato je finančno ministrstvo na torkovi tiskovni konferenci ponovno pojasnilo uredbo o nakazovanju plačil davčnim zavezancem. Vse bolj postaja jasno, da je med davkarji in bančniki prišlo do kratkega stika, ker pri nas še ni jasno določeno, kaj je transakcijski račun, na katerega imajo tudi drugod po svetu davkarji vpogled. Davčna uprava ne zahteva vpogleda v vse račune, temveč le s pismenim zaprosilom banki in na podlagi utemeljenega suma, da davčni zavezanec ni prikazal dejanskih prihodkov, torej le na posamezne račune, je dejal finančni minister Mitja Gaspari. To področje urejajo zakon o obligacijskih razmerjih, o bankah in hranilnicah in o davčnem postopku, vendar v njih ni natančno določeno, kaj je bančna vloga, ki naj bi bila bančna skrivnost. V svetu in v EU se davčnim zavezancem prihodki nakazujejo na tako imenovane transakcijske račune, ki jih davkarji lahko pogledajo. Dosedanja uredba o nakazovanju plačil davčnim zavezancem ostaja v veljavi, dokler ustavno sodišče ne bo dosodilo drugače, je dejala Milojka Kolar, v.d. direktorice Davčne uprave. Tako kot je pred kratkim že povedala v tržiš-kem klubu direktorjev, se tekoči računi in hranilne vloge uporabljajo tudi za pranje denarja, tudi iz kapitalskih družb. V zvezi s spremembami obveznega avtomobiskega zavarovanja pa je državni sekretar v finančnem ministrstvu Andrej Simonič dejal, da so na predlog zavarovalnic premijo za 35 odstotkov povečali voznikom, starim od 18 do 25 let, ker je to daleč najbolj tvegana skupina. • M.V. Zaključen pilotni projekt Priznanja za kakovost Zmagovalci kakovosti Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v lanskem letu lansiralo Zakon o priznanju Republike Slovenije za kakovost. Prva priznanja so podelili v sredo, priznanje pa je moč primerjati s podobnimi po svetu. Ljubljana, 12. februarja - V sredo je minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja Lisci, Radenski, Revozu, Iskri Avtoelektriki ter programski hiši Hermes Softlab podelil Priznanje Republike Slovenije za kakovost. Minister je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da se je slovenska vlada že pred časom odločila, da s posebnim priznanjem nagradi prizadevanja podjetij na poti h kakovosti. V vladnem projektu, ki ga je pod svoje okrilje vzel Urad za standardizacijo in meroslovje, so sodelovala vsa ministrstva, ki delujejo na področju gospodarstva, znanosti in tehnologije. Zakon o priznanju za kakovost po ministrovi oceni postavlja ustrezno pravno formalno podlago za podeljevanje priznanj. Zakon o priznanju Republike Slovenije za kakovost resda čaka še preizkušnja v parlamentu, kljub temu pa in pa tudi prav zato pa so se vsi pri projektu sodelujoči odločili, da letros pripravijo pilotno, predhodno podelitev. V ta krog so povabili manjše število slovenskih podjetij z namenom, da ne le pridobili ustrezna znanja in izkušnje pač pa tudi izostrili metodo- loške pristope za proces ocenjevanja in podeljevanja samih nagrad. V okviru projekta so uporabili princip samoocenjevanja, saj so se podjetja ocenjevala sama, osnova za to pa so bila predhodno oblikovana merila o obvladljivosti poslovnih procesov ter zanesljivosti pri svojem delu in poslovanju. Minister Dragonja je povedal, da rezultati kažejo na to, da so bila podjetja do sebe kritična in objektivna. Rezultati dosegajo nivo pričakovanj, res pa je, da je ta za osvojitev podobnih priznanj v tujini nivo nekoliko višji, za njeno pridobitev pa je potrebno dolgotrajnejše prizadevanje. Minister Dragonja meni, da so se v podjetjih dodobra zavedali pomembnosti kvalitete za doseganje poslovnih rezultatov ter ob samem ocenjevanju ugotavljali, kaj bi bilo moč še storiti za to, da bi se poslovanje še izboljšalo. Omenjeno priznanje naj bi še dodoatno prispevalo k prizadevanjem za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva vodstvu podjetij pa nena zadnje ne pove samo more bitnih pomanjkljivosti, ampak nenazadnje tudi možne smeri za njihovo izboljšanje. • U. Špehar Januarska inflacija 1,1-odstotna Kranj, 13. febr. - Januarska inflacija je bila za desetinko odstotka višja kot po predhodnih podatkih in je tako znašala 1,1 odstotka. Statistični urad je namreč predhodno sporočil, da je bila januarja inflacija 1-odstotna, dokončni izračun pa je pokazal da je bila 1,1-odstotna. Življenjski stroški pa so se povečali za 1,3 odstotka. Med blagom so se januarja najbolj podražili kmetijski pridelki, ki so bili v povprečju dražji kar za 11,5 odstotka, med storitvami so se najbolj prodražile prometne in sicer za 2,7 odstotka. Na porast življenjskih stroškov je najbolj vplivala 2,5 odstotka dražja hrana. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE POSLOVNO SREČANJE SLOVENSKIH IN MADŽARSKIH POSLOVNEŽEV V SZOMBATHELVU, 13.3.97 GZS Območna gospodarska zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko županijsko zbornico županije VAS poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v Szombathelvu, 13. 3. 97 ob 10.00 uri. Z madžarske strani bodo na poslovnem srečanju zastopane naslednje gospodarske panoge: kmetijstvo, živilsko predelovalna industrija, proizvodnja kmetijske mehanizacije ter trgovina. Prijave do 5. 3. 97. Prijavnico in podrobnejše informacije za ta poslovni dogodek dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, tel.: 222-584. VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT NA GORENJSKEM? V študijskem letu 1997/98 vpis tudi v 3. letnik izrednega študija Visoko šolo za management v študijskem letu 1996/97 obiskuje 180 rednih in izrednih študentov. Šola izvaja dodiplomski študijski program Management za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (stopnja VII). Študij traja 3 leta in 1 leto za pripravo diplomskega dela. Diplomanti bodo s študijem pridobili interdisciplinarna znanja s področja ekonomsko-poslovnih, pravnih in humanističnih ved, ki so potrebna za upravljanje in vodenje profitnih in neprofitnih organizacij. V študijskem letu 1997/98 je šola razpisala 110 vpisnih mest za redni in 60 za izredni študij. Pomembna novost v študijskem letu 1997/98 je vpis v 3. letnik izrednega študija za diplomante višjih šol; študij bo potekal tudi v Mariboru in na Gorenjskem. Če se bo prijavilo dovolj kandidatov za oblikovanje samostojne študijske skupine, predvidoma v Škofji Loki. Informativne dneve bo šola organizirala v Kopru (14. 2. ob 10. in 15. uri in 15. 2.1997 ob 10. uri na sedežu šole), v Mariboru (2o! 2 1997 ob 17. uri v prostorih Zavarovalnice Maribor) in na Bledu (18 2. 1997 ob 17. uri v Hotelu Kompas). Za dodatne informacije in informativna gradiva pokličite Ljudsko univerzo Škofja Loka po tel. 064/621-865 ali Visoko šolo za management v Koper po tel. 066/400-250 in 272-008 vsak delavnik med 9. in 15. uro. POSLI IN FINANCE ______UREJA: Marija VoJdjak NA ŠTIRIH KOLESIH Na cesti: Tovota Picnic in Tovota camry Za dva različna okusa Tovotin slovenski zastopnik, podjetje center je številnim modelom te japonske avtomobilske tovarne, v prodajni program dodal še dve novosti lanskega avtomobilskega salona v Parizu. Gre za novo enoprostorsko vozilo picnic in prenovljeno luksuzno limuzino camry. Enoprostorski picnic sodi v svežo generacijo tovrstnih avtomobilov srednjega razreda, povzema mere karavanske različice modela carina, s 4,53-metrsko zunanjo dolžino pa ie navidezno nekoliko manjši od konkurentov. Notranjost je prostorna, vendar deluje nekoliko ozko, v treh vrstah pa je nameščenih šest sedežev. V najslabšem primeru v prtljažniku ostane vsega 182 litrov prostora, ki ga je mogoče povečevati z zlaganjem in odstranjevanjem sedežev. Pogonu služi nekoliko prenovljeni 2,0 litrski štirivaljnik s po štirimi ventili na valj in zmogljivostjo 94 kW/128 KM, ki je znan iz modela carina. Picnic bo na voljo s petstopenjskim ročnim ali štiristopenjskim samodejnim menjalnikom ter z dovolj bogato serijsko opremo. Pri Centru upajo, da bodo letos prodali najmanj 30 ali pa morda celo 50 picnicov. Manj kupcev bodo verjetno našli za luksuzno limuzino camry. Po zadnji prenovi je to že četrta generacija, limuzina je po novem nekoliko večja kot predhodni model- Sorazmerno klasična podoba, povečana prostornost potniške kabine in bogata serijska oprema, so glavne značilnosti tega prestižnega avtomobila. V motorni ponudbi sta na voljo 2,2-litrski štirivaljni motor s po štirimi ventili na valj in 3,0-litrski šestvaljnik, pri katerem je dobavljiv samo štiristopenjski samodejni menjalnik. Lansko leto je bilo za slovenskega zastopnika sorazmerno uspešno, saj so uspeli prodati okoli 400 avtomobilov, kar pa je še daleč od tistega, kar bi s tako obsežno ponudbo modelov, lahko storili. Prodajni cilj so letos postavili na 600 avtomobilov, vendar bodo zadovoljni tudi, če jih bodo prodali 100 manj. Na sliki: tovota picnic. • M.G. PRIČAKUJEMO VAS V AVTOSALONU KRANJ, C. Talcev 69, tel.: 064 331 013 in LESCAH, Alpska c. 62, tel.: 064 718 585 $ SUZUKI ALTO SVVIFT BALENO 3D BALENO 4D BALENO KARAVAN BALENO 4WD od 12.990 od 14.990 od 19.990 od 21.990 od 26.790 24.990 DAJEWOO TICO 5 VRAT NEXIA 5 VRAT NEXIA 4 VRAT ESPERO 10.990 15.990 16.590 23.690 KREDIT * LEASING * STARO ZA NOVO VSAKEMU KUPCU DARILO! Sejem MODA FASHION 1997 Oživljen modni sejem Ljubljana - Prihodnji teden, v sredo, 19. februarja, se na Gospodarskem razstvišču začenja letošnji modni sejem, že 44. po vrsti z novim naslovom MODA- FASHION . Na sejmu se po nekaj letih zastoja znova predstavlja skoraj vsa slovenska tekstilna industrija ter razstavljala iz osemnajstih držav. Od skupaj 189 razstavljalcev se tokrat predstavlja 119 slovenskih in 70 tujih. V osrednji hali A bo na ogled konfekcija, v A2 spodnje perilo in trikotaža, v hali C jeans in oblačila za prosti čas, v hali B pa metraža in modna galanterija. Šole in mladi modni kreatoru se bodo predstavili v hali G. Sejem bo prava parada modnih smernic za poletno in naslednjo zimsko sezono. Sejemsko prireditev, ki bo odprta od srede, 19., do sobote, 22. februarja, vsak dan med 10. in 18. uro, bodo tako kot vedno spremljale tudi (brezplačne) modne revije: letos ne bodo v Festivalni dvorani, pač pa v sejemski hali D. Vsak dan bodo tri enourne modne revije: ob 11. in 16. uri revija spomladansko poletne mode v organizaciji Studia Društva modnih delavcev, ob 14. uri pa še predstavitev kolekcije Joseph Ribbkoff iz Kanade. Posamezne revije bodo tudi na razstavnem prostoru posameznih podjetij. Sejemsko dogajanje bodo spremljale tudi okrogle mize: v torek, na poslovni dan, 18. februarja, ob 14. uri o pogojih poslovanja in povečevanju konkurenčne sposobnosti, v sredo, 19. februarja, ob 11. uri o poslovanju s tujino, četrtek, 20. februarja, ob 10. uri o novih predpisih o poreklu blaga, v petek, 21. ob 9.30 strokovni posvet o varstvu pri delu in drugo. Uradna otvoritev sejma MODA FASHION bo v torek, 18. februarja, ob 17. uri, prireditev pa bo odprl predsednik države Milan Kučan. Za obiskovalce bo sejem odprt v sredo, 19. februarja. Vstopnina bo 600 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa 500 tolarjev. • L.M. Cenik slovenskih kampov Kranj, 13. febr. • Izšel je letošnji cenik slovenskih kampov, cene so v tolarjih. V Sloveniji imajo 45 kampov, od tega jih je deset na Gorenjskem: Zaka na Bledu, Zlatorog in Danica v Bohinju, Smlednik v Dragočajni, Trnove v Dupljah, Špik v Gozd Martuljku, Resnik v Kamniku, Šobec v Lescan, Kamne v Mojstrani in kamp Radovljica v Radovljici. Vseh cen še niso oblikovali, vendar je cenik kljub temu že izšel. Skoraj povsod že vedo, koliko bo stal priključek za elektriko in ne boste verjeli, v več kampih že vedo, koliko bodo zaračunali za pse kot turistom in njihovim prikolicam. Dokaj podrobno so navedeni popusti. Vse torej kaže, da zaupanje v tolar še vedno ni takšno, da bi si naši največji kampi upali že sredi zime objaviti poletne cene. Tudi k tistim cenam, ki so jih vendarle že določili, so pripisali, da so le informativne in jih bodo potemtakem spremenili v primerih večjih sprememb tečaja tolarja. (_H0 HONDA SERVIS & PRODAJA MEŠETAR Cene kmetijskih zemljišč Če kupujete ali prodajate cene kmetijskih in gozdnih zemljišč, vam bodo informativne oz. izhodiščne cene, ki jih je pripravil sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, koristen pripomoček pri sklepanju kupčij. Cene so v tolarjih za kvadratni meter. Bonitetni Njiva, int. Travnik, ekst. Pašnik Gozdno razred sadovnjak sadovnjak zemljišče O b m o č je nekdanje kranjske občine 1. 456,10 342,10 159,60 146,00 2. 410,50 296,50 136,80 123,10 3. 364,90 250,90 114,00 100,30 4. 319,30 205,30 91,20 68,40 5. 273,70 159,60 68,40 54,70 6. 228,00 136,80 45,60 36,50 7. 182,40 114,00 22,80 18,20 8. 136,80 91,20 - Območje nekdanje radovljiške občine 1. 422,10 316,60 147,70 135,10 2. 379,90 274,40 126,60 114,00 3. 337,70 232,20 105,50 92,90 4. 295,50 189,90 84,40 63,30 5. 253,30 147,70 63,30 50,70 6. 211,10 126,60 42,20 33,80 7. 168,80 105,50 21,10 16,90 8. 126,60 84,40 - Območje nekdanje jeseniške občine 1. 348,20 261,20 121,90 111,40 2. 313,40 226,30 104,50 94,00 3. 278,60 191,50 87,10 76,60 4. 243,70 156,70 69,60 52,20 5. 208,90 121,90 52,20 41,80 6. 174,10 104,50 34,80 27,90 7. 139,30 87,10 17,40 13,90 8. 104,50 69,60 - ■ Območje tržiške občine AMBROZ PREŠERNOVA 1 2 RADOMLJE SLOVENIJA TEL.&FAX:06 1/727-534 * PRODAJA VOZIL * AVTOMEHANIKA * AVTOKLEPARSTVO * AvTOUČARSTVO HOADA CIUIC ZE ZA 21.990 DEfO noui PREcooe že u prodaji UOZILA Ofl ZALOGE_ 1. 355,10 266,30 124,30 2. 319,60 230,80 106,50 3. 284,10 195,30 88,80 4. 248,60 159,80 71,00 5. 213,10 124,30 53,30 6. 177,60 106,50 35,50 7. 142,00 88,80 17,80 8. 106,50 71,00 113,60 95,90 78,10 53,30 42,60 28,40 14,20 JO.CVČAN (_d.o.o. V Pevno 6 Skorja Loka teUfax:064-622-022 .**RVse, kar želite ' C izvedeti o sebi in ^ "svoji prihodnost/. Zaupajte najboljšim'. Možnost osebnega obtekaf 090/41-29 090/42-38 radio triglav 96 MHz VEDEZEVAJE - TAROT 09041 02wfH MAZDA vam ponuja prihranek do 4000 DEM (odvisno od modela). Znižanje cen velja do 31. 3. 1997 oz. do prodaje zalog! Vsa vozila so letnik 19971. 323 F15116v DOHC 2fL99 Darilo našim kupcem: vrhunski avtoradio in avtomobilske preproge! PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA K C. C. d O. O., Stara c. 25, Kranj (na Gorenjskem sejmu) »• - . M S 064/221-626, 227-002 kredit / servis / MAZDA NAJ ■ t ZIMSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE 5-DNEVNI PAKET / NED - PET/ Hotel AJDA.............................................39.950,00 polpenzlon Hotel TERMAL........................................32.920,00 polpenzion Turistično naselje.................................... 24.130,00 polpenzion Informacije in rezervacije: Popusti za otroke Možnost plačila na obroka ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Tel.: 069/48210« faxs 48607 J* VREME Danes zjutraj naj bi bilo po napovedih vremenoslovcev še delnoJasno, čez dan pa se bo postopno pooblačilo in tudi Jutri bo vreme oblačno. Tudi deževalo bo, ponekod pa se bo meja sneženja spustila do nižin. V nedeljo bo pretežno Jasno in nekoliko hladneje. LUNINE SPREMEMBE Danes bo (je) prvi krajec nastopil ob 9.58, kar po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje dež ob severozahodniku in sneg ob vzhodniku. ^ p A----....................................... [7y . -i .......................................................■*5 MY FUNNY VALENTINE Mi rekel je ata, če pridna bom b'la, če pridna bom b'la, bom dobila moža. Jaz pa pravim, da to je že preč, Če pridna ne bom, dobim jih še več! Saj vem, da se bodo zdaj razhudile premnoge mamice in bdi očki ne bodo preveč blaženo gledali, ampak smo v Znamenju Valentina in povedali bomo tudi kakšno bolj nenavadno o ljubezni. Danes je natanko petek, 14. februarja, Valentinovo. Vas zanima, koga smo povabili na naše glasbeno-Vl*lentinovsko zaslišanje? Gospoda, za katerega previjo, da je eden največjih s}ovenskih playboyjev; mariborski časopisni mogotec, ki lrna rad hitre avtomobile, ki je bil v arestu skupaj z Janezo >*nšo - in ima rad glasbo - Roman Leljak. Roman Leljak meje povabil, da bi z njim naredila intervju v njegovem avtu, ko bi drvela 300 km na uro. Pa sem se mu friv vljudno zahvalila, saj je res, da se mi nenehno mudi, Ulr*pak tako zelo pa spet ne. Nq vprašanje, kolikšno nagrado bi Leljak namenil Pdparazzu, ki bi mu prinesel fotografijo gole Helene Blagne s Zaman, da bi jo objavil v AS-u, je odgovoril: "Gola selena? Saj imamo slike, le objaviti jih ne smemo!" No ja, pa kdaj drugič! Vsekakor pa jutri, v soboto, dan po *aletninu, zjutraj na Poslovnem valu in ob enih na 96 WHz, Radio Triglav. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA Kdor z EDINO si nazdravi, ta slovenski kerlc Je ta pravil Slavica Kortnik, Velenja KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOUNI BOSTE! LESTVICA RADIA KRANJ S plZZERIJO MATEJA tel. 222-800 Ur«ja: IGOR ŠTEFANČIČ, PETEK, 14. 2.1997 ob 18.30 uri Domača: 1. ROČK N'BAND: DEJ RUK'N ME 2. GIMME S: DOBRO JUTRO 3. UNIMOGAS BAND: GROMSKI VOZNIK 4. NAPOLEON: BODI MOJA 5. VICTORV: NOV SE DAN BUDI 6. ČUKI: ZOBAR 7. SLAMMER BEAT: JURE NISI TOMBA 8. 2 ALIVE: NEKJE DALEČ STRAN Juja: J- D.J. BOBO: RESPECT YOURSELF «. MADONNA: DONT CRY FOR ME ARGENTINA * GEORGE MICHAEL: OLDER J- NO MERCY: PLEASE DONT GO J- WHITNEY HOUSTON: STEP BY STEP J- SPICE GIRLS: 2 BECOMES 1 a F.1V0GUE: DONT LET GO 8. MC LYTE: COLD ROČK A PARTY tADiO <=t4\ni 913 FD kupon številka 14 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: NASLOV: ODLGA' Frančišek in Ofelija Od torka 11. februarja naprej so zaradi neznanih razlogov (nam, ki smo blizu najožjim krogom okrog Aligatorske trgovine, so razlogi seveda dobro poznani -preveč sta ga srala, a ne) iz prodajalne Aligator Music Shop nasilno (ali je bilo hudo ali ne, to ne vemo) odstranili dosedanja prodajalca Mlrkota in Primoža. Odslej bosta za vašo glasbeno izobrazbo skrbela nekoliko bolj stroga in moralno manj oporečna pater Frančišek in sestra Ofelija, ki zgledata takole: m 4 Ob tej priložnosti vas seveda vse prav lepo pustita pozdraviti in vam želita muzike še na mnoga leta. Podpisana pater Frančišek - call me Frenk in slster Oooofeelija. Zaenkrat jima še nisem povedal, da ml v Jodlgatorju tudi žrebamo. Odgovor Je bil seveda Bob Dylan, Bob Geldof... in vsi ostali Bobi in Roberti in Roberte in Boboti... (zadostoval pa Je vsaj eden). Pa kar na hitro. Takole Je zgledalo: "Draga nova prodajalca, ali bi pregledala tele dopisnice?" "Seveda, seveda..." "A mi lahko data eno nazaj?" "Sagurno!" Dala sta mi dopisnico, ki Jo Je poslala Lidija Grašič, Barletova 19, 4207 Cerklje TOP 3 1. Saj te prime pa te mine -Adi Smolar 2. World In Motion -D-J. Bobo 3. Življenje Je en velik hec -Gamsi NOVOSTI Aligator, veliki ljubitelj skupine avtomobili, in pa seveda vsi vi, ki prav tako radi poslušate Avtomobile, ste dočakali njihovo novo kaseto (od še pride) "Navaden dan". Zunaj so tudi novi Čuki, ki so slikani pred hišo, na kateri piše "Zobar" (mimogrede, spet se šlepajo z le osmimi komadi na kaseti). Tuje SLO dance št. 5 (Power Dancers. 4 Fun, Pele, Simona Weis...), pa Duo Mar Django "Black Eyes", pa Niet "Lep dan za smrt" (končno ponatis Nie-tov) in seveda novi album velikih Motorhead "Over- night Sensation". Pa še vstopnice za ZZ Top moram omeniti (12.3. v LJubljani). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 250: Čuki imajo novi album z naslovom "Zobar". Napišite mi, kateri slovenski muzl-kontar je pred več kot dvajsetimi leti v komadu "Zo-boblues" že prepeval (danes zimzeleno)... zaljubil sem se v svojo zobozdravnico, kako naj zdaj to Ji povem... (mimogrede, skladbico so na svoji prvi plošči ponovno zaigrali tudi Leteči potepuhi). Tako. Dopisnice pošljite do srede, 19. februarja, seveda na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Ker se mi s fullom mudi, se bom kar pobral... A pust? Je že mimo. čav. R.DS STBRBO RADIO SORA RADIO ZIRI PO NOVEM LETU V NOVI PODOBI RADILO* 24 UR DOME GUI f6E!» OD 17. 2.1997 - 22. 2.1997 LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. NO DOUBT- DONT SPEAK 2. TONY BRAXTON - UN BREAK MY HEART 3. 4 FUN - KAMADERO 4. SOUEEZER - SATURDAY NIGHT 5. SARAH BRIGHTMAN + ANDREA BOCELLI - TIME TO SAY 6. LL COOL J - AINT NOBODY 7. 2 BROTHERS - CALIFORNIA 8. BOYZONE - A DIFFERENT BEAT 9. X PERIENCE • MAGIC FIELDS 10. PAUL ANKA - YO TE AMO 11. DAZ - SREČEN 12. NEW/ERASURE - IN MY ARMS 13. NEVV/KAVANA -1 CAN MAKE 14. EAST 17 - HEY CHILD 15. NO MERCY- WHEN I DIE LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. MILK INCORPORATED - LA VACHE 2. POVVER DANCERS - BOMBA 3. MISSING HEART - CHARLENE 4. GIMME 5 - BREZ TEBE 5. DOUBLE VISION - ALONE AGAIN OR... 6. SLO ACTIVE - ODPELJI ME 7. DISCO ROUGE - DISCO ROUGE 8. VALENTINO KOCJANČIČ DJ feat. SL TINA (REMIX) 9. J. K. - SWEET GADY NIGHT 10. RED 5 -1 LOVE YOU STOP 11. NEWA/IRTUAL MISMO - COSMONAUTICA 97 12. NEVV/DJ STONE - KOMMANDO 13. JIMI TENOR - TAKE ME BABY 14. PELE - DOLGA JE NOČ 15. PROPAGANDA - P. MACHINERAY 97 16. NEVV/MR. -TO FRANCE 17. VVHIRPOOL PRODUCTION - FROM: DISCO TO: DISCO 18. SASH - ENCORE UNE FOIS 19. NEW/DEE JAY HERBIE - MMIND, BODY AND SOUL 20. NEVV/LISA STANSFIELD - PEOPLE HOLD ON 21. MZ HEKTOR - MIGAM, DA TO NI RES 22. BLACK NERO - JEOPARDAY 23. CHARLIE DORE - TIME GOES BY 24. DE DONATIS II - THE SOUND (REMIX) 25. SPACE 2000 - MIGHTV WIND 26. DATURA - FROM HERE TO ETERNITY 27. ALEXIA - NUMBER ONE 28. MEO LORENZO - MY HOUSE IS YOUR HOUSE 29. OUEEN DANCE TRAXX. FEAT BLUMCHEN - BICYCLE RACE 30. FAVILLY FEAT. RYAN PARIŠ - ONLY FOR YOU TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 In 95,0 MHz Lep pozdravi S pokroviteljem ponedeljkove oddale AGROMEHANIKA KRANJ smo podelili prijetno nagrado naši Hitovki Slavi Rovan iz Kranja, ki ie glasovala s kuponi Gorenjskega glasa. Čestitava! Hvala za sodelovanje, lepo se imejte in na snidenje v ponedeljek, 17. februarja, ko vas čaka polno presenečen]. ČAOI Vesna in Dušan Lestvica: 1. Break it up - SCOOTER (8) 2. Dolga je noč - PELE (10) 3. Un-break my heart - TONI BRAXTON (3) 4. Step by step - WHITNEY HOUSTON (7) 5. Respect vour self - D. J. BOBO (5) 6. Bomba - POVVER DANCERS (4) 7. Silently - CAUGHT IN THE ACT (1) 8. Bodi moja • NAPOLEON (6) 9. 2 become 1 - SPICE GIRLS (9) 10. Brez tebe - GIMME 5 (novo) 11. Master & servant - HEATH HUNTER (14) 12. Jej makarones - SPIDI IN GOGI (novo) 13. In your slldeset derams - TINATURNER (novo) 14.1 want you back - N*SYNC (novo) 15. Every body hurts - R. E. M. (OLD) 16. Kamadero - 4 FUN (11) Izpolnite kupon in ga poSIjtie na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 17. februarja KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: LESTVICA 5 + 5 UREJA SAŠA PIVK I. DEL 1. CESTA LAVIE: Nocoj ljubila bi se s teboj 2. KINGSTON: Dej povej 3. DOMINIK KOZARIČ: Ljubi jo nežno 4. STRMINA: Obljubljal si nebo In raj 5. FARAONI: Jaz te nimam rad II. DEL 1. LINTVERN: Če padel bi na glavo 2. CHATEAU: Solzice 3. ABADON: Metulj 4. NATALIJA. Ko zaprem oči 5. REOUIEM: Ogenj Živiol V studiu Radia Sora smo gostili skupini Babilon in Sunny orcherstra, predstavili novo uspešnico skupine Chateau in delili nagrade. Novi lastniki kaset so Leonarda Kavčič, Kropa 3d, Kropa, Sonja Ovnik, Stružnikova 8, Šenčur, Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99, Škofja Loka in Mira Jelovčan, Na logu 15, škofja Loka. Iskrene čestitke. Seveda pa tudi tokrat pričakujem vaše dopisnice na naslovu: Radio Sora, Trg svobode 2, 4226 Žiri. NOVO! NOVO! Preizkusite se kot voditelj ene lestvice 5 + 5. Vašo tovrstno željo nam sporočite na zgoraj omenjeni naslov In pripišite svojo telefonsko številko. V upanju, da dobim nove in nove obraze ter glasove v studio Radia Sora, vas lepo pozdravljam vaša Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 15. FEBRUARJA 1997 TVS 1 7.30 Včeraj, danes, jutri 7.35 Radovedni Taček: Trak 7.55 Pod klobukom 8.40 Zgodbe iz školjke 9.10 Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 96 9.45 Italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka 10.40 Hugo, TV igrica 11.05 Tednik 12.00 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 14.50 Taborniki in skavti, 6. oddaja 15.10 Ne čakaj na maj, slovenski čb film 17.00 Obzornik 17.10 Princ Arktike, kanadska poljudnoznanstvena oddaja 18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.50 Utrip 20.10 Res je!, razvedrilna oddaja 21.40 Za TV kamero 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 23.15 Upravnica, angleška nadaljevanka TVS 2 8.50 Klavnica 5. ameriški film 10.25 Južna Amerija, ponovitev 11.15 Roka ročka 12.15 Echo point, avstralska nanizanka 12.40 Sestriere: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos 15.55 Košarka NBA 17.20 Podarim dobim, Eonovitev 17.40 Sestriere: SP v alps-em smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 19.00 Življenje v računalniški dobi, ameriška dokumentarna serija 19.30 Echo point, avstralska nanizanka 19.50 Sejšeli - rajski vrtovi, dokumentarna oddaja 20.30 Sestriere 97 20.45 Sestriere: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 22.00 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska dokumentarna serija 22.50 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji, 10. oddaja: Pesniki - Branko Šoemen 23.50 V vrtincu 0.20 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 8.00 Video strani 8.30 Risanke 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.25 Nora niša, ponovitev 10.50 Očka major, ponovitev 11.15 Cooperjeva druščina, ponovitev 11.40 Ned in Stacev, ponovitev 12.05 Sobotna matineja: Jumbo, film 14.00 Kako je bil osvojev divji zahod, 6. del nadaljevanke 15.35 Ta čudna znanost, 12. del nanizanke 16.00 Alf, 25. del 16.30 Mupet show: John Dennver 17.00 Disney predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 18.00 Atlan-tis, glasbena oddaja 18.45 Kung fu, 14. del 19.35 Princ z Bel Aira, 66. del nanizanke 20.00 Sobotni večerni film: Pravično maščevanje, ameriški barvni film; Mellisa Gilbert, Jack Scalia 21.35 Nemi krik, ameriški film; Mike Con-nors, Anne Archer 23.20 Vroči pogovori, 13. del erotične nanizanke 23.50 Prikazen, erotični film POPTV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpi-na, risana serija 8.30 Junak akcije, mladinska serija 9.00 Maska, risana serija 9.30 Max Glick, mladinska serija 10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice, risana serija 10.15 Flipper, mladinska serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka 12.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 13.00 Puščica v prahu, film 14.30 Obraz tedna, ponovitev 15.00 NHL hokej 15.30 King Kong, film 18.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 18.30 Varuška, ameriška nanizanka 19.00 Računalniški guruji, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Terminator II, ameriški film; Arnold Schwarzeneger, Linda Hamilton 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka 23.30 Policist, ameriški barvni film; Roberto Sosa, Bruno Bishir 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik, ponovitev 10.15 TV prodaja 10.30 Video kolaž 14.30 Vdihni globoko, ponovitev 15.30 Novi starši, ponovitev filma 17.00 Videoboom 40, glasbena oddaja 18.00 Šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja 19.30 Burleska 20.00 Globoko v gozdu, ameriški barvni film; Rosanna Arquette, Anthony Perkins 21.30 Postni nagovor dr. Boruta Koširja 21.45 Obrazi 22.45 TV prodaja 23.00 TV dnevnik 23.15 Video kolaž HTV 1 11.00 Otroška serija 11.30 Očarljive dirke, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.25 Mesto velikih fantov, ameriški barvni film 14.15 Filipovi otroci 14.50 Briljantina 15.35 Skupaj v vojni - skupaj v miru, informativno-politična oddaja 16.05 Televizija oteleviziji 16.35 Poročila 16.40 Hrvaške katoliške odprave 17.15 Pogovor s sencami 18.00 Sinovi viharjev 19.03 Najprej je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Klient, ameriški barvni film; Susan Sarandon, Tommy Lee Jones, Anthony LaPaglia 22.15 Opazovalnice 23.15 Svet narave 0.15 Polnočna premiera; Vojna proti mafiji, ameriška nadaljevanka HTV 2 14.25 TV koledar 14.35 S knjigo v glavo15.20 Divje srce 17.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 17.55 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 18.20 Cyberrsecrecy, dokumentarec 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 21.15 Neskončno potovanje, poljudnoznanstvena serija 22.20 Nove priložnosti, nanizanka 23.05 Zlati gong AVSTRIJA 1 12.40 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Smuk (ž), prenos iz Sestriera 14.40 Lois in Clark: Nove Supermanove pustolovščine 15.25 Beverly Hills, 90210 16.15 Melrose Place 17.00 Savannah, ameriška serija 17.45 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka iz Sestriera 19.00 Sketch-TV, humoristična serija 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.15 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 2. teka iz Sestriera 23.00 Boks: Back again - Dunaj v ringu, dvoboj za naslov evrospkega prvaka zv težki kategoriji: Željko Mavrovič : Julius Francis, prenos z Dunaja 1.00 Upor v podzemlju, ameriška kriminalka 4.25 Savannah, ponovitev 5.10 Beverly Hills, ponovitev AVSTRIJA 2 11.00 Beljaški karneval, ponovitev 13.00 as v sliki 13.10 Dekle s slabim spominom, nemška komedija 14.40 Zaroka na VVolfgangovem jezeru, avstrijska komedija 16.30 Dežela in ljudje 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Glasbeni skedenj, narodno-zabavna glasba 22.15 Čas v sliki 22.25 Vse je komedija: Plaza suite, posnetek predstave 0.15 Čas v sliki 0.20 Vražji načrt, ameriški TV triler 1.50 Pogledi od strani, ponovitev 1.55 Ozri se po deželi, ponovitev 2.25 Schiejok, ponovitev 3.25 Vražji načrt, ponovitev ameriškega TV trilerja 5.10 J.A.G., V službi časti, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.45 Pustne povorke 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 415. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 38. oddaja 20.35 Kri rešuje življenja -humanitarna akcija KO Rdečega križa Kokrica 20.45 Bombastičnih 7 21.55 EPP blok - 3 22.00 Odprti ekran 22.15 Kamera presenečenja - 63. oddaja: Dvojnika gospoda predsednika 22.30 Video trač 23.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 130. oddaja 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: Vroče pištole (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.37 Videostrani LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Too much - otroško mladinska oddaja, ponovitev - Mladi voditelji SANDRA, ROK in EVA gostijo v studiu mladega snovvboardarja, torej bo beseda nanesla na zimske radosti, Kako praznujemo Valentinovo; V rubriki zvezde: Iz zvezd boste izvedeli, kdaj imajo rojstne dneve in kaj jim pravi horoskop znanim najstniškim idolom, izbirali so glasbo Too much 5, prebirali pisma in kar je najvažnejše, v studiu se jim je pridružila Deja Mušič in Gimme 5. Oglejte si ponovitev. TV ŽELEZNIKI 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhive (Avstralija malo drugače) 18.58 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant (Tjaša Grah, ponovitev) 20.43 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - KINO otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 18.25 Mladinski program, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Film 24.00 Top spot 00.05 Erotični film 1.30 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.00 Gost v studiu župan občine Cerklje Franc čebulj 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30, in sicer s temo o zdravju. Nadaljevali bomo z glasbo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentriali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Viktorji 96 - Glasovanje 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek, Slovenija 12.00 Stampedo; oddaja za ljubitelje countn/ glasbe - Boris Perme 15.30 Dogodki in odmevi, prenos Radia Slovenija 16.15 Notranjsko kraški magazin - pripravlja Radio 94 Postojna 16.50 S totega konca, Magazin Maše Šega in Jagode Djordjevič 17.00 Slovenske vinske ceste - terenska oddaja 19.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja, sledi satelitski radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, spekt. TVVISTER ob 10. uri, amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij, spekt. TVVISTER ob 16. uri, amer. akcij. pust. film SVETLOBA ob 18. uri, jug. franc. groteska ODTRGANA TRAGEDIJA ob 20.15 in 22. uri ŽELEZAR amer. kom. BILKO DE BILKO ob 16. uri ŽELEZAR amer. drama SLEEPERS ob 18. in 21. uri TRŽIČ amer. kom. PERISKOPE DOL ob 16. uri, amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 18. in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama SLEEPERS ob 18. uri, vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO ob 20.30 in ob 23. uri zaradi izrednega zanimanja! BLED Ni predstav zaradi selitve na novo lokacijo ŠKOFJA LOKA amer. film TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 18. uri. slov. film OUTSIDER ob 20. uri NEDELJA, 16. FEBRUARJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Ozare, ponovitev 8.05 Skrivnost sedme poti, ponovitev nizozemske nadaljevanke 8.30 Živ žav 9.20 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.25 4x 4, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos s Kodel-jevega 11.05 Podobe narave, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Koper - Capodistria 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 13.55 Planet In, ponovitev 15.15 Sladka naivnost, ameriški barvni film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.30 Domače obrti na Slovenskem: Kamnarji in kanoseki 19.05 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.35 Moški, ženske 22.30 Poročila, vreme 22.40 Kraj zločina: Krvavi asfalt, nemški barvni film TVS 2 8.00 Euronevvs 10.40 Mali oglasi, slovenska nadaljevanka 11.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 10. oddaje 12.45 Hoffmanove pripovedke: Olimpija in Antonija, posnetek opere in baleta 14.45 80 let Franka Sinatre, ponovitev 16.10 Rokomet za pokal EHF: Robit Olimpija -Rostselmash, prenos iz Ljubljane 17.25 Košarka NBA - action 17.55 PEP v rokometu: Celje - Pivovarna Laško - VVinterthur, prenos iz Celja 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Kruh in vrtnice, novozelandska nadaljevanka 20.50 Alpe -Jadran 21.20 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna nadaljevanka 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Filmska glasba 23.35 Alpe Jadran TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.30 Risanke 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.25 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.15 Dediščina sončnih bogov: Sestavljanke, 4. del dokumentarne serije 11.50 Nedeljska matineja: Časovni stroj, film 13.35 Kuharska oddaja 13.45 Daktari, 24. del nanizanke 14.40 Ta čudna znanost, ponovitev 12. dela 15.05 Najstniki proti vesoljcem, 13. del serije 15.30 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.00 Alf, 26. del 16.30 Mupet show: Chrvs-tal Gayle, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Kosmatinec se vrača, 2. del mladinskega filma 17.50 Korak za korakom, 13. del nanizanke 18.10 Miza za pet, 13. del nanizanke 19.00 Najbolj nori kaskaderji, 3. del dokumentarne serije 20.00 Nedeljski večerni film: V sili, ameriški barvni film; Loni Anderson 21.40 Vitez za volanom, 26. del nanizanke 22.30 Vročica noči, 13. del nanizanke 23.25 Nenavadna doživetja, ponovitev 12. dela 0.10 Oprahin gost: Prince POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Peter Pan, risanka 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Srečni Luka, nanizanka 12.00 Argument 12.30 Poslednja meja, nanizanka 13.00 Varuška, ponovitev 13.30 Punčka, ti si, film 15.30 Glavni kuhar, nanizanka 16.00 Gorski zdravnik, nadaljevanka 17.00 Prstan, 1/4 del nadaljevanke po romanu Danielle Steel 18.00 Moški maneken, film 19.30 24 ur 20.00 Nedeljski film: Noč, ko se nisva srečala, ameriški barvni film; Matthevv Broderick, Annabela Sciorra 21.45 Hokej 0.00 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik, ponovitev 10.15 TV prodaja 10.30 Videokolaž 11.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Ange-lus, prenos iz Vatikana 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Upor na ladji Convent, risani film Iz serije Velike avanture 14.00 Izbor iz družinskega življenja 16.30 Zlati tjulenj, ponovitev filma 18.00 Tiha revolucija - dan podjetništva, reportaža iz Portoroža 18.30 Izviri 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja 19.30 Burleska 20.00 Košček nebes, ameriški barvni film 21.30 Prizori iz družinskega življenja, ponovitev 22.30 TV prodaja 22.45 Tv dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.10 Folklorna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Risanka 14.55 Oprah Shovv 15.55 Tekmovanje med bratoma, ameriški barvni film 17.20 Poročila 17.25 Pustolovščine Neda Blesinga, nadaljevanka 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Smogovci, 7. del nadaljevanke 20.50 Ne meč'te se stran, ameriški barvni film 22.30 Opazovalnica 23.00 Divja romanca, dokumentarni film 23.45 Poročila HTV 2 10.50 TV koledar 11.00 Maša, prenos iz Vodic 12.30 Dosjeji X, ameriška nanizanka 13.15 Polnočna premiera, ponovitev 15.25 Zlati gong, ponovitev 16.25 Neskončno potovanje, poljudnoznanstvena serija 17.25 Komorni orkester Salzburg, 2. del koncerta 18.05 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.00 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Ploskajte, prosim 21.15 TOP šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Vidikon 23.40 South Central, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 11.25 Disnevjev festival 12.00 športni pregled 12.40 Belduin, plavalec po suhem, francosko-italijanska komedija 14.05 Ko volkovi tulijo, ameriški živalski film 15.50 Top gun - niso se bali ne smrti ne hudiča, ponovitev ameriškega akcijskega filma, 1996 17.30 Gospod Bean, humoristična serija 18.00 Srček, oddaja, ki pomaga osamljenim, da se zaljubijo 18.30 Šport v nedeljo 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Brez strahu - onostranstvo strahu, ameriška filmska melodrama 22.10 Šport 22.20 Smrtonosni menu, ameriška TV kriminalka 23.50 čas v sliki 23.55 Napad na ladko Rainbovv VVarrior, ameriška politična TV kriminalka 1.25 Ali ve, kako s epeče pecivo?, ameriška ljubezenska komedija 2.50 Upor v podzemlju, ponovitev ameriške kriminalke 4.40 V tišini... umor!, nempka kriminalka AVSTRIJA 2 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.20 Pogledi v vedenje živali 14.50 Cesaričin kurir 15.20 Plan-šarica iz St. Kathreina, avstrijski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kaisermuhlen-blues. avstrijska serija 21.00 Sosedi 21.05 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin, 2. del zdravnipke serije 22.00 čas v sliki 22.10 K stvari 23.25 Vizije 23.30 Preprosto klasično: novoletni koncert dunajskih filharmonikov 0.40 Teden kulture 1.10 Hello Austria, Hello Vienna 1.35 Pogledi od strani 1.40 Dober dan, Hrvati 2.10 Dober dan, Koroška 2.40 Domovina, tuja domovina 3.20 K stvari, ponovitev 4.35 Šport v nedeljo, ponovitev 5.30 Klub za seiorje, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha 9.40 Glasbena spota 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: (Produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 211.00 Poročila Gorenjske 415. (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 38. oddaja 11.25 Top spot 11.36 ŠKL - šolska košarkarska liga 12.25 EPP blok - 3 12.30 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) -130. oddaja 13.03 Z vami smo bili... nasvidenje 13.04 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.05 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.35 Koncert Kelly Familv, ekskluzivno!!! 21.30 Nedeljski film ... videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Rim večno mesto ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.15 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva (Avstralija malo drugače, ponovitev) 21.40 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napo sporeda za ponedeljek 19.15 Vid' trani IMPULZ KAMNU 10.00 Video strani 18.00 TV pro 18.05 Otroški program: Ura prt 18.25 Video boom 40 - ponovitev J Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 SfX 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šolska ko karska liga 21.10 Nedeljska repo? 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna poved 5.50 EPP 6.00 Pregled do« kov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 P| Slovenija - Druga jutranja kronika Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP Oziramo se 8.30 Hov, ne znam de* 8.50 EPP 9.50 EPP 10.00 Prel Gorenjska - Kranj 10.50 EPP 11.OC domaČe na kranjskem radiu v narodnozabavne glasbe 11.50 j 12.00 Brezplačni mali oglasi 1| Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmeti oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila I EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.50 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 11 EPP 19.30 Večerni program - Glasbi izboru Marijana Koželja 24.00 Zaklj" programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo s« Klepetalnica. Ob 11:20 bomo I* prisluhnili oddaji Minute za i* zdravje. Beseda bo tekla o sladj bolezni. Točno opoldne, torej ob 1 se bodo sprehodili po Teden*' mozaiku in pregledali vse pom«1 nejše dogodke, ki so se v naši ojj1 zgodili v preteklem tednu. Ob 12:1" vabimo, da prisluhnete Nedeljski hovni misli. Sledil bo pogovor sL dsednikom Stanovanjske zad^ Gorenjske, Francem Teranom, o rm fitni gradnji stanovanj. Odprli borno, telefon. Obvestilom boste lahko nili ob 13:00.13:10 je čas za Osmr* in zahvale. Sledile bodo glas'' čestitke, ter ob 13:40 oddaja Iz r gozdov. Za prijetne konec deleči tedna obmo ob 14:30, poskrbeli taK" obmo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 8.00 Mirin vrtiljak 11.00 Mali < 12.00 Osmrtnice, BBC, voščila ^ Nedeljski glasbeni gost: Zlatko PfJ 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in j 21. uri STORŽIČ amer. ris. film 101 DALMATINEC ob 16. uri, JuS- . I groteska ODTRGANA TRAGEDIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, amer. drama SLEEPERS ob 18. MM TRŽIČ amer. kom. SPACE JAM ob 16. In 18. uri, amer. kom. KLUB BABNIC ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA vojn«' "iJ LEPE VSI LEPO GORIJO ob 18. uri, amer. drama SLEEPERS ob 20. Ni predstav zaradi selitve na novo lokacijo ŠKOFJA LOKA amer. ™%ad\ POGUM ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. rom. kom. TISTEGA ČAROP^/ DNE ob 19. uri, slov. melodr. OUTSIDER ob 21. uri ŽIRI amer. tn»-j SLIEEPERS bo 17. in 20. uri DOVJE erot. kom. STRIPTEASE ob 19- u . Odprte strani- Največja stalnica v našem življenju - in tudi v slovenskem medijskem prostoru - je sprememba STRAN 32 Slovenec je izdihnil, Republika je padla, "Gorenje" pa še kar veselo žlobudra Naslov "diši" po senzaciji, nacionalni katastrofi in hvalisanju, v resnici pa besedna igra kale le vso Živahnost brstenja, valovanja in umiranja v slovenskem medijskem prostoru, "Stari" mediji, okopani za utrdbe tradicije in zvestobe bralstva, branijo svoj del medijskega in tržnega prostora, novi jim poskušajo čimveč tega prostora odtegniti. Redkim to uspeva, večina je v velikih težavah, bolniki pa so, k sreči ali na žalost, na levi in na desni strani medijske njive. POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Kar se medijev tiče, je očitno predvsem dvoje: stari se kar dobro drlijo, novi se *jePa ne primejo. Iz tega izhaja tretje: na Slovenskem manjka zmerno konservativ- nih in dobrih medijev. Toliko za začetek, zdaj pa pojdimo lepo P° vrsti. "Stari" mediji, se pravi tisti, ki so °bstajali ie pred "demokratičnim prevra- t?m"> pred 1990, so skoraj vsi še tu: državna televizija in radio, vodilni dnevni- *l (Delo, Dnevnik, Večer), ti. regionalni cQsniki (Primorske novice, Gorenjski O,05—), lokalne radijske postaje (Radio Lerkno, Radio Kranj, Radio Sora...) Usta- novila jih je partija s posredovanjem 5*°jega nepozabnega "medija": SZDL. Ta °* je imela v rokah ravno tako legendarni deinik", s katerim je varovala svoje male, 2° pred prehudimi padavinami boljševi- tma kot pred soncem liberalizma. Adut, ki ga stari mediji driijo, je j*>da so se v tistih časih dobro "oboroiili", tako z logistiko kot s adri In kar je odločilno: slednji so bili ravno prav dovzetni za Znamenja časa"; v demokratično in samostojno poročanje in ozlaganje dogajanja so "sestopali" hkrati s svojo ustanoviteljico in *1 dostikrat nekaj korakov pred njo. Prava avantgarda gre vedno ^*Prej. In ostane prva. . ?koli 1990 se, kot je poznano, medijski prostor razširi. Prej je bil €JQnsko deformiran. Medij (latinsko: medium) namreč izvirno imm^m sredino, polovico, hkrati javnost, občo blaginjo, obče pretJe'" In medium procedere: javno se pokazati. In medium In re:. °bJaviti> proglasiti. In medium consulere: za občo blaginjo, fij*?dium auaerere: za vse, skupno... - No, saj za vse in skupni so je b-?nJ\mediji res bili, nikakor pa niso bili "sredina"; zamik v levo Ur " očiten in razglašen. Ko je prišel na oblast Demos, je najprej teQvnotežil drlavno televizijo in radio. Ta dva se, kar je čisto prav, bl^.di^ke pozicije tudi driita. Kaieta in objavljata, kar je za občo 8mjo in vsem skupno. Pri časopisih je bilo drugače. Dotlej levi so nJ!on*aknili k sredini (Dnevnik) ali prav nanjo (Delo), na desno pa dn 6 Tedaj ni čudno, da si je desnica najprej omislila svoj Sm\ Slovenca (1991-96). A ta se ni prijel. neJ>0rP}niam se svojega znanca, izrazito konseravtivno naravna-narJ? ^e imel nar°čeno Delo. Ko je začel izhajati Slovenec, se je rekl Se nanJ' A Dela ni odjavil. Bom videl, kateri bo boljši, je nje K° sem ga obiskal jeseni 1991, Slovenca ni bilo več na koli?1- ™*Zi' Deio J* Dil° pač boljoj POseono v poročanju, v lni in kakovosti novic in oglasov. Car Slovenca, za nekatere, je Stari in novi mediji bil zgolj v tem, da je dogodke drugače, konservativno razlagal. To pa je bilo očitno premalo. To ni vse. Še nekaj je: navade. Bralci časnikov smo očitoo navajeni na določene liste in se zlepa ne odločimo za zamenjavo. Levica je, denimo, poskusila z Republiko (1992-97). Tudi ta se ni prijela; preminila je prejšnji petek in bo po novem nedeljski tednik. Če bo. Do Republike smo bili po svoje krivični. Prinesla je marsikaj novega: nedeljsko izdajo, barvni tisk, pregledno postavljene in berljive članke. Pa ni nič pomagalo. Večina je sploh ni vzela v roke, kot bi bila prekleta. Nakar se je vse skupaj sprevrglo v agonijo, "kadri" so se kar naprej menjavali, naklada niti pasti ni mogla, ker je sploh ni bilo... In kako je z našimi mediji danes? Stari so se, kot rečeno, osredotočili, zasidrani so v zlati sredini. Novih je komaj kaj. Dnevnika nobenega več, en dober tednik (Mag), TV 3 vegetira, Radio Ognjišče se vse bolj oglaša in posluša. Tam, kjer je v ozadju Cerkev, s kadri ali denarjem, stvari stojijo. Radio Ognjišče je njen, njena je Drulina, "slovenski katoliški tednik". Ta je sicer ie stara, vendar prenovljena v izrazito konservativnem in bojevito nastrojenem duhu. To je trenumo najbolj partijski (beri: pristransko opredeljeni in dušebrižniško zaskrbljeni) časopis na Slovenskem. Na levi strani enakega (po štimungi in po nakladi) ni; svoj čas je bil tak Komunist, ki pa, resnici na ljubo, ni bil berljiv. Tednika sta torej na desnem polu dva: Mag in Druiina, prvi posvetnjakarski, drugi poboien. To, kar manjka, je zmerno konservativni dnevnik. Tak, ki bi bil vrh tega tudi dober. Tu ne gre le za potrebo konservativno naravnanih bralcev po njim prirejeni razlagi dogajanj, ampak za uravnoteienost medijskega prostora. Tak dnevnik bi bil namreč pridobitev za celomo sceno, ne le za "desničarje". Tako pa smo priča svojevrstnemu paradoksu: "staro" ohranjajo (konservirajo) nekdaj levi mediji, novi in desni pa vpijejo o krivicah in kličejo k revoluciji, ki naj bi spet vzpostavila nekaj prastarega, takega, kar je v slovenskih logih Uvelo pred 1941, preiivelo v daljnih pampah in je danes preprosto zastarelo. Štos je v tem, da si konservativen, v bistvu, in hkrati sodoben. To pa ni enostavno in v tem je izziv. Hic Rhodus, hic salta! Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 31 / Kranj, 14. februarja 1997 Cas za lokalne medije? V Sloveniji je po padcu socializma, uvedbi večstrankarskega političnega sistema in širitvi kapitalistično podjetniškega duha nastalo veliko novih političnih in povsem komercialno usmerjenih časopisov, radijskih in televizijskih postaj. Tisti, ki so se ustanavljanja novih medijev lotili predvsem iz političnih interesov oz* zgolj zato, da bi uravnotežili politično neuravnovešeni medijski prostor, so večinoma zašli v denarne težave, saj so se preveč ubadali s (političnim) poslanstvom in premalo z ekonomsko računico in s finančnimi zadevami. V prvem valu nastajanja novih medijev so bili praviloma neuspešni tudi tisti, ki so v slogu znanega "mobitel in BMW podjetništva" mislili, da je za nastanek novih medijev dovolj že bogat začetni kapital, ne pa tudi znanje, strokovna usposobljenost. Podjetni posamezniki in gospodarske družbe, ki so v zasičenem medijskem prostoru znali odkriti tržno priložnost in so posla lotili novinarsko, podjetniško strokovno in še z nekaj srčnosti, pa so praviloma uspeli Za slovenski medijski prostor so značilne velike spremembe* Časopisi ter radijske in televizijske postaje nastajajo in izginjajo. Dnevnik Slovenec je prenehal izhajati le nekaj dni po lanskih držav-nozborskih volitvah in tudi dnevnik Republika ni dočakal predsedniških volitev, kot so nekateri napovedovali, saj je v petek, 7. februarja, izšla zadnja številka* Predlani sta nastati novi komercialni televiziji, med katerima je vsaj za TV-3 v javnosti že slišati, da je v precejšnjih težavah. Veliko svežine je v slovenski medijski prostor vnesel opozicijski tednik Mag, lani se Je rodila nova Demokracija, novi mediji nastajajo tudi na lokalni ravni,* Kaj se nam na medijskem področju obeta v prihodnosti? Tisti, ki na "pogorišču" Slovenca snujejo nov konzervativni informativno politični dnevnik, so prepričani, da so zdaj, ko so vsi nacionalni mediji že dovolj jasno pokazali politične barve, veliko boljše možnosti za nastanek novih časopisov, kot so bile takoj po spremembi sistema, ko so domala vsi poudarjali politično neodvisnost. Če na nacionalni ravni poleg konzervativnega dnevnika ni realno pričakovati večjih novosti, je vse več tistih, ki so prepričani, da je (bližnja) prihodnost predvsem Čas za lokalne in specializirane medije. C Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože DeŽman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik R N N O . . . Največja stalnica v našem življenju - in tud Slovenec je izdihnil. Republika je padla, Naslov "diši" po senzaciji, nacionalni katastrofi in hvalisanju, v resnici pa besedna igra kaže le vso živahnost brstenjd branijo svoj del medijskega in tržnega prostora, novijim poskušajo čimveč tega prostora odtegniti. Redkim to uspeva Pred tremi, štirimi leti sem prejel na dom anonimno sporočilo s približno takšno vsebino: "Ustanovili bomo nov gorenjski Informativni časopis. Vabimo te k sodelovanju. Dobimo se v petek ob 13. uri v gostilni...!" Radovednost mi ni dala miru, šel sem na sestanek in v gostilni za mizo zagledal znane in neznane obraze. Po začetni sramežljivosti so sklicatelji sestanka vrgli karte na dan: časopis bo politično (strankarsko) neodvisen, denarja za začetek izhajanja časopisa Je dovolj, obljubljamo lep dobiček in tudi dobre plače, rabimo le sposobne komercialiste in ljudi, ki bodo zmerno, ne preveč zaletavo in aferaško, pisali o dogajanjih na Gorenjskem. Ponudba je bila mamljiva že zato, ker so za mizo sedeli tudi ljudje, ki imajo "nekaj pod palcem" in bi se očitno radi poskusili tudi na drugih področjih. Po dveh, treh "rundah" piva smo se razšli: nekateri navdušeni nad idejo, drugi s precejšnjim dvomom, da bo iz tega kaj nastalo, tretji z nekoliko posmehljivim vprašanjem, ali bi, denimo, trgovci in prevozniki lahko izdajali tudi dober časopis... Iz ideje do danes še ni nastalo ničesar, ob bežnem srečanju z enim od sklicateljev gostilniškega srečanja sem zvedel le to, da so problem predvsem kadri. Novim, neizkušenim in neuveljavljenim najbolj ne zaupajo, stari "mački" se oprijemajo služb v urejenih novinarskih hišah... Takšne in podobne zgodbe kažejo, da je na slovenskem medijskem prostoru po padcu socializma in sprostitvi kapitalistično podjetniškega duha vzniknilo živahno podjetniško brstenje, ki je sicer značilno tudi za druga področja. Stara javna občila, kamor štejemo medije, ki so korenine Andrej Kokot: pognali že v SZDL-jevskih časih, so dobila konkurenco novih. Nekateri med njimi so se v tekmo s "starimi" pognali zlasti iz političnih razlogov in zato, da bi uravnotežili neuravnovešeni slovenski medijski prostor, drugi predvsem ali samo iz pridobitnih, dobičkarskih razlogov. Da bi bila medijska živahnost še večja, je svoje prispevala tudi lastninska preobrazba podjetij z družbenim kapitalom, ki se je marsikje zapletla. Najbolj značilen primer, o katerem se je veliko pisalo in govorilo, je bil Radio Glas Ljubljana, bolj v medijskem ozadju je bila "lastninska bitka" v Radio Triglav Jesenice, kjer so pripravili tri programe lastninjenja. Po prvem je bila pri vrednosti družbenega kapitala 45 milijonov tolarjev predvidena javna prodaja, pri drugi in tretji različici vrednost kapitala 28,4 milijona tolarjev in dokapitalizacija za posodobitev opreme in razširitev ponudbe v vrednosti 17,8 milijona tolarjev. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je julija že izdala odločbo, s katero je sprejela program lastninskega preoblikovanja podjetja, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pa je po pritožbi jeseniške občine odločilo, da je treba postopek vrniti na začetek. Največja vrednost je tradicija in zvestoba bralcev Vrednost "starih" medijev ni v zidovih in v opremi, njihova največja vrednost je v "blagovni znamki", za katero zakonodajalec ob lastninjenju ni predpisal posebnega ovrednotenja. Če to ponazorimo na primeru Gorenjskega glasa, lahko zatrdimo, da je njegova največja vrednost tradicija, dejstvo, da že pol stoletja redno prihaja v gorenjske domove, veliko število naročni- "Novim medijem je zelo težko uspeti" Andrej Kokot iz Radovljice se je po štirih letih novinarskega dela na Radio Slovenija, nekajletni zaposlitvi v Mladinskem domu Bohinj ter honorarnem delu na različnih radijskih postajah v devetdesetih letih odločil, da se na medijskem področju poskusi tudi kot podjetnik. Čeprav je dotlej veljal predvsem za "radijskega človeka", je ob koncu 1993. leta začel izdajati revijo Moj cajtng, ki je izhajala dve leti in pol. Ker se prodaja ni obnesla, jo je začel brezplačno deliti, finančno pa se je pokrivala z oglaševanjem. "Takšni projekti so dolgoročno obsojeni na neuspeh, saj je treba prodajati tudi vsebino," pravi Andrej Kokot in poudarja: "Novim časopisom je v slovenskem medijskem prostoru zelo težko uspeti oz. lahko uspejo le z izdatno podporo kapitala. Časopisne hiše, ki so se na trgu že uveljavile s svojimi izdajami oz. blagov-nami znamkami, so pri tem v veliki prednosti, saj lahko v svojih "starih" izdelkih promovirajo tudi nove." Ko je ugasnil Moj cajtng, je Kokotovo podjetje Skriptorij KA, Hiša odprtih vrat d.o.o. Radovljica začelo izdajati Mali oglasnik, ki ga v nakladi 8 do 10 tisoč izvodov brezplačno razdelijo obrtnikom, podjetnikom, poslovnim partnerjem ua nalr'jučno izbranim gospodinjstvom z območja nekdanje radovljiške in jeseniške občine, okoli tisoč izvodov pa ga pošljejo tudi na naslove v kranjski občini. Doslej je izšlo štirinajst številk, v prihodnosti bodo malim in velikim oglasom ter ostalim komercialnim sporočilom dodali še več koristnih, servisnih informacij. "Na nacionalni ravni ne pričakujem več veliko novih medijev, na lokalni ravni pa bodo še nastajali časopisi, ki jih bodo izdajali predvsem podjetniki in občine. Na občinski ravni je pri ustanavljanju časopisov marsikje čutiti strah, da bi vladajoča koalicija ali celo posamezna stranka izkoristila časopis za svojo politično propagando," pravi Andrej Kokot in dodaja: "Za ustanovitev časopisa ni dovolj samo obilo kapitala, potrebno je znanje in sodelovanje strokovno usposobljenih ljudi, ki se naloge lotijo tudi s srcem. Vsak drugačni poskus v slogu "mobitel in BMW podjetništva" je obsojen na neuspeh." Bojan Rauh: i "Vsaka številka je zgodba zase" Bojan Rauh iz Lesc se je v svoji zadnji sluibi v družbenem podjetju, v Gorenjskem tisku v Kranju, počutil ustvarjalno utesnjenega in je kot dopisnik različnih novinarskih hiš ie razmišljal o tem, da bi odšel na "podjetniški prepih". V času prvega podjetniškega vala je ustanovil podjetje Specom, d. o. o., ki je ie sredi 1990. leta začelo izdajati oglasnik Spekter, časopis trinih priložnosti, v katerem veliko večino prostora zavzemajo reklame in druga komercialna sporočila. Časopis, ki je bil med prvimi tovrstnimi v Sloveniji, se je kasneje znašel v hudi konkurenci, a se je predvsem zaradi rednega izhajanja in kakovosti izvedbe obdržal in se lepo uveljavil. Da ne gre za muho enodnevnico, največ pove podatek, da je izšlo ie 56 številk in da izhaja v nakladi 20 tisoč izvodov, ki jo razdelijo med lastnike poštnih predalov na Gorenjskem, podjetja, podjetnike, obrtnike ter med naključno izbrana gospodinjstva. Dohodek, ustvarjen s Spektrom, je pomagal na svet drugemu Rauhovemu tiskanemu mediju, reviji Hokej, ki zdaj izhaja že četrto leto v nakladi od sedem do deset tisoč izvodov. Zakaj prav Hokej? "Malo zaradi "duše" in zaljubljenosti v hokejsko igro, predvsem pa zato, ker sem spoznal, da je na Gorenjskem in v vsej Sloveniji veliko ljubiteljev hokeja," razlaga Bojan in poudarja, da imajo tudi na področju športa specializirane revije večje možnosti za uspeh kot revije, ki pišejo o vsem. Hokej ne piše le o hokejskem kov, ki tudi ob konkurenci ostajajo njemu zvesti... Podobno je tudi z drugimi časopisi, ki imajo že "sivo brado" in še daljšo tradicijo. Seveda - blagovna znamka, o kateri govorimo, ni nekaj, kar bi že vnaprej zagotavljalo uspeh, je pa temelj, na katerem je lažje graditi, vsaj v primerjavi z novimi mediji, ki si tak temelj Šele kopljejo. Sicer pa je z blagovno znamko tako kot z rožico v vrtu, vedno jo je treba skrbno negovati, jo zalivati, ji dajati dovolj zdravih hranil... Časopisi nastajajo in izginjajo Ko v trgovini brskate po policah s časopisi, lahko hitro opazite, da se je spet pojavil nov časopis, da je spet drugi izginil. Da, sprememba je največja stalnica v našem življenju - in tudi v slovenskem medijskem prostoru! Časopisi nastajajo in izginjajo. Ob tem, ko trdoživi "Gorenje" (Gorenjski glas namreč) še naprej veselo žlobudra, je Slovenec kot edini slovenski desnosredins-ko usmerjeni dnevnik po velikih mukah ob koncu minulega leta izdihnil, dnevnik Republika je enaka usoda doletela pred dnevi. Demokracija, ki ji je dobesedno ali kot izdajatelj istoimenskega časopisa pomagal na svet tudi Gorenjski glas, je po nekaj letih propadla, lani se je rodila nova, tokrat pod vplivnim krogom tistega dela slovenske opozicije, ki jo obvladuje SDS. Veliko svežine je v slovenski medijski prostor vnesla tedenska revija Mag, ki na naslovnici nosi oznako "letnik 3" in jo izdaja družba Interdata, d.o.o., v kateri ima večinski, 51-odstotni delež direktor in glavni urednik Danilo Slivnik, 13-odstotnega odgovorni urednik Vinko Vasle in 36-odstotnega Krekova banka. Domala hkrati sta predlani nastali dve novi televizijski hiši, komercialno močna Pop TV in politično desnosredinska usmerjena TV 3 z večinskim lastnikom iz cerkvenih krogov. Če za dogajanju v Sloveniji in v tujini, ampak ima tudi statistično vrednost, saj so v njem tudi podatki o vsaki tekmi. Ker je revija včlanjena v Mednarodno združenje hokejskih revij, si zagotavlja "hokejska pisma' tudi iz tujine in skupni (tržni) nastop do Mednarodne hokejske zveze in drvS^ ustanov. "Vesel sem, da mi doslej še nobeP projekt, ki sem se ga lotil, ni propadel, pravi Bojan in odkrito priznava, da fl1 lahko. "Vsaka številka je zgodba zase. zgodba o vsebini in stroških." S,.................... "..... prvo vsaj za zdaj v javnosti ni slišati, da ^ zabredla v težave, smo o drugi v eni H-e so se' kQt Je dejal Robert Mecilošek, lik odgovorni urednik dnevnika Repub-^ a> kazale že pri raznosu časopisa. Delo, nevnik, Večer in drugi so distribucijsko ^ e*° razvijali več desetletij in so jo razvili ravni, ko vse "klapa", medtem ko imajo dolf1 ^ tem te*ave moraJ° pristati na ^Kaj visoke stroške. Dovolj pove že poda-izk ^a ^e RePUDlika kar 55 odstotkov PiČka od prodanega izvoda časopisa rju ra a namenjati za plačilo stroškov distri-ve^e- Velik izdatek bi lahko pokrili le z ven|lm prihodkom od oglasnega trženja, nia h S° tudi tu Problemi- "Slovenija je Porj a> vs* dopisi "štartajo" na ista derJe^a' *>e lahko namenjajo nekaj gledarJa za reklamo. V podjetjih pa spet *ob na t0' *ma ve^° naklado," pravi ZačaCrt ^ecilošelc in poudarja, da je to tejj. krog, iz katerega je novim medijem o*avi. . *■ K° so analizirali, zakaj naročniki kot Qs ° časoPis. so ugotovili, da je bilo več d0st 5 odstotkov odpovedi zaradi neredne da naye> ^a celjskem območju se je dogajalo, niso hiatCri narocniki tudi po tri ali štiri tedne aobili nedeljske številke. vanjski medijski poskusi drUg 8orenJski medijski prostor tako kot Nji • P°segajo poleg "starih" medijev Vsi tuj novi, nekaj novosti pa je nastalo Robert Mecilošek Radovljice je poskusil s časopisom Moj cajtng, a ga je po dveh in pol letih prenehal izdajati, zdaj pa "družinsko tradicijo" nadaljuje z izdajanjem Malega oglasnika, v katerem prevladujejo komercialna sporočila. Leon Ribnikar iz Kranja je lastnik podjetja Studio Inform, d.o.o., ki se ukvarja predvsem s prirejanjem različnih (lepotnih) tekmovanj in prireditev, v nakladi od 13 do 15 tisoč izvodov pa izdaja tudi priljubljeni tabloid Sara. Prva številka je izšla maja 1994, doslej jih je izšlo 71. Bralce razveseli vsak drugi četrtek, spomladi, ko bo lastnik in urednik zasebno podjetje preoblikoval v delniško družbo, jih bo vsak teden. "Razmere na časopisnem trgu niso rožnate," priznava Leon in poudarja, da tabloid uporabljajo tudi za promocijo svojih prireditev. Delovna organizacija za obveščanje v občini Škofja Loka, enota Radio Žiri, se je poskusila tudi s tiskano besedo in je novembra predlani začela za območje nekdanje škofjeloške občine izdajati lokalno informativni mesečnik oz. štirinajstdnevnik Ob Sori. V podjetju so računali, da jim bodo pri izdajanju časopisa finančno pomagale tudi vse štiri nove občine, a ker se to ni zgodilo, so s sedmo številko, ki je izšla marca lani, s časopisno dejavnostjo prenehali. Na tem območju je kmalu nastal nov časopis s podobno usmeritvijo, mesečnik Utrip, ki ga izdaja podjetje Freising, d.o.o., Škofja Loka. Lastnik podjetja je Franc Bogataj, ki je tudi urednik. Prva številka je izšla avgusta lani, doslej jih je izšlo sedem. Časopis izhaja v nakladi 11 tisoč izvodov in ga 85 odstotkov gospodinjstev na območju štirih občin prejema brezplačno. Finančno ga podpirajo tri občine, z eno pa se še dogovarjajo. Z novimi občinami je nastalo tudi več novih občinskih časopisov: v preddvorski izdajajo Čajno, v cerkljanski Pod Krvavcem, v šenčurski Jurija, v gorenjevaško - poljanski Podblegoške novice... Na izdajanje "svojega" časopisa se že nekaj časa pripravljajo tudi v radovljiški občini, kjer je občinski svet na seji v sredo že tretjič obravnaval osnutek odloka o občinskem glasilu. Danilo Slivnik, večinski lastnik, direktor in urednik Maga: "Zdaj so spet boljši časi za nastanek novih časopisov" k .Gorenjskem. Podjetnik Bojan Rauh leti 2Cxe Za Pre<^ nekaj manj kot sedmimi SPeb • izdaJati komercialno naravnani Nekdar-n Pred štirimi leti še reviJ° HokeJ-anJi radijski novinar Andrej Kokot iz *V zadnjih petih letih je nastalo na Slovenskem veliko novih časopisov, radijskih in televizijskih postaj. Je tako živahno medijsko "brstenje" mogoče pričakovati tudi v prihodnosti? "Ker so tudi mediji v neki tranziciji, lahko pričakujemo, da bo na tem področju še prihajalo do sprememb in da bodo nastajali tudi novi mediji. Prvi val novih medijev, ki je nastal po padcu starega režima, ni bil uspešen, ker so njihovi ustanovitelji očitno slabo ocenili razmere. Po šestih letih so se okoliščine spremenile, možnosti za nastanek novih časopisov so boljše kot nekdaj. Tranzicija je namreč povzročila, da so se mediji zelo jasno opredelili, bralci pa so zaznali politično delitev in tudi to, da so med časopisi zelo velike razlike." * Drjavnozborske volitve so jasno pokazale, da je polovica volivcev podrla desnico, polovica levico, pa vendarle izkušnja s Slovencem kaže na to, kot da desnosredinsko usmerjeni volivci niso sposobni preživeti niti enega konzervativnega časopisa. Kako si to razlagate? "Slovenec je bil zelo neprofesionalen časopis. Ker se je pojavil v neugodnem času velike konkurence, se je zelo hitro znašel v finančnih težavah, ki so potlej vodile samo še na slabše. Časopis je bil tudi premalo zanimiv za širši krog bralstva, saj je bil, vseskozi v rokah SKD, tudi preveč strankarski. Da bi ga nazadnje reševali v imenu medijskega pluralizma, bi bilo nespametno, saj za to tudi ni bilo nobene ekonomske računice: 5.200 prodanih izvodov in osemdeset zaposlenih. Tudi ustanovitelji komercialne televizije TV-3 so naredili skoraj enako napako kot pri Slovencu in so se že na začetku onemogočili s premalo strokovnim pristopom in s premajhnim finančnim vložkom. Posledica je slaba gledanost, to potegne za sabo manjše zanimanje za oglaševanje in finančni krah." ♦ Čeprav ni politično neodvisnih medijev, se vendarle zastavlja vprašanje: kdo lažje uspe - tisti, ki že ob nastanku jasno pokaže politično barvo, ali oni, ki jo spremo skriva, se razglaša za neodvisni časopis in poudarja le podjetniško interese. "To vprašanje zelo zadeva tudi Mag. Ko smo na začetku jasno pokazali svojo politično usmeritev, je bila to prednost, saj smo si zagotovili določeno število bralcev in tudi lepo naklado od 19 do 23 tisoč izvodov. Za širši prodor pa je to slabost. Časopis mora biti vsaj toliko univerzalen, da seže v vse sloje javnosti." * Kako se na jasno izraženo politično naravnanost odzivajo oglaševalci, vodilni v podjetjih, ki odločajo o porabi oglaševalskega denarja? "Na začetku so oglaševalci hoteli vedeti, kakšen je domet medija. Ko so to izmerili, niti ni bilo problemov. Marketinška dejavnost v Sloveniji ni profesionalna, še zmeraj je zelo vezana na politične vode. Ker učinkov vloženega denarja za oglaševanje ni možno matematično izmeriti, se precej denarja razdeli mimo nekih pravih marketinških interesov." * Skoraj vsi novi mediji se ubadajo z bolj ali manj velikimi težavami. Zakaj? Je težko odščipniti del medijskega in tržnega prostora že uveljavljenim medijem z dol-golemo tradicijo? "Medijski prostor je zelo majhen in zaradi jezikovnih ovir omejen le na območje Slovenije, konkurenca pa je izjemno velika. V takšnih okoliščinah je medijska dejavnost zelo tvegana in nizkorentabilna. Skoraj vsi mediji, še zlasti to velja za televizije, se ubadajo s finančnimi težavami. Denarja, ki ga oglaševalci namenjajo za oglase na televiziji, je premalo, da bi lahko preživele vse. Pri časopisih je drugače, saj večino dohodka ustvarjajo s prodajo, manjši del pa z oglaševanjem. Pri Magu z oglaševanjem ustvarjamo 30 odstotkov prihodka in smo že zdaj na meji, prek katere se ne da več." ♦ Kako posluje Mag? "Naše poslovanje je na meji rentabilnosti. Prvo leto smo po predvidevanjih končali z izgubo, lani je bila ta le še minimalna, letos pa bomo prvič poskušali poslovati pozitivno. Da bi dosegli rentabilnost, bi morali naklado povečati na 25 tisoč izvodov oz. za tri, štiri tisoč. To ne bo lahko, saj opažamo, da je trg zelo stabilen. Karkoli naredimo, se nič ne spremeni: k sreči naklada ne gre dol, na žalost pa tudi ne gor. Morda smo naredili napako, ker že na začetku nismo v reklamo vložili še pol milijona mark več in bi z naklado začeli na višji ravni." • ♦ V novinarskih krogih je slišati informacije, da že iščete vlagatelja, ki bi bil pripravljen dokapitalizirati družbo. Je to res? "Govorice so kar točne. Ker bi za promocijo časopisa potrebovali svež kapital, smo lansko jesen že razmišljali o dokapitalizaciji družbe. Pri tem je več problemov. Nekateri, ki sicer imajo denar, ga iz političnih razlogov ne upajo vložiti, vseh tudi mi ne bi hoteli vzeti. Zdaj smo razmišljanja o dokapitalizaciji nekoliko odložili, saj smo lani poslovali precej bolje, kot je kazalo še oktobra in novembra." ♦ Ali vlagatelji, ki bi bili pripravljeni dokapitalizirati družbo, pogojujejo tudi spremembo politične barve časopisa? "Za sovlaganje ne pridejo v poštev politične stranke ali ljudje, ki so blizu strank. Tudi banke, ki so preblizu cerkvenim krogom, niso najboljša rešitev. Najti je treba vlagatelje, ki mislijo le na komercialni uspeh, ne pa na to, kakšno poslanstvo bo opravljal časopis." ♦ Ali bo kriza, ki jo občutijo novi mediji, zajela tudi "stare"? "Vsekakor. Ze zdaj so vse televizije v težavah, "stari" dnevniki se ohranjajo predvsem zaradi miselnosti Slovencev, ki se težko odrekajo tradiciji in časopisom, na katere so naročeni že več desetletij. Čas bo tudi na tem področju prinesel spremembe, bralci se bodo zavedeli pluralnosti mnenj in medijev." WLtE\ Teiko, a z veliko vztrajnosti in dobre kondicije, smo preživeli Pusta. IStltKK V razvitem svetu, natančneje v Nemčiji, ima pusmi ponedeljek nag/v 'Voza" ponedeljek. \SUSE\ Barva je sicer drugačna, ima pa enako vsebino kot naš "plavi" ponedeljek, ki je del gorenjske šuštarske tradicije. ISUSBi Pedantni Nemci so, med drugim, izračunali tudi to, koliko gospodarske Škode je od "ta debel'ga četrtka" do Pusta, ker v tem času vsi žurirajo in nihče ne dela. OSGBSu PrimerČek, kako se pustnih norčij lotijo sicer vselej resni Nemci: .v pustnem sprevodu v Koelnu je sodelovalo 117 godb na pihala, med firbce so razmetali 140.000 kilogramov sladkarij. WItK\ Pustni torek je bil, seveda, dela prost don. lSULtTA Zakaj popisujemo vse to? Zaradi konstruktivnega ejga predloga državnemu zboru: Pust naj bo tudi na sončni strani Alp prost dan. ISflifAJ Največ so za pravo pustno razpoloženje storiliGodlarji iz Senčur-)a- Svoje pustne storitve so predstavili tudi v prestolnici Gorenjske in zaradi njih je bila Gorenjska vsaj omenjena ob veliko boli znamenitih karnevalih "made in" Cerknica. Ptuj, Ribnica Pustna misel za nacionalno zgodovino Slovencev ni nastala v Šenčurju, ampak je bolj kot kdajko-li tehtna in aktualna, da zasluti zapis v ejga rubriko: "BUTALCI SMO GADJE, V SPORU S PAMETJO Ml VEDNO zmagamo/" rmrn Prav posebno športno senzacijo so naredili v Celju, kjer so organizirali državno prevnstvo v tenisu. Wltn\ Ker je bilo med prijavlčjenimi članicami več igralk s svetovne ATP lestvice kot pri članih, so nagradni fond "za babe" določili v večjem znesku kot za lepotce. QQQjR) Zatem je sledil moški bojkot, nezadovoljne igralce so suspendirali, člani niso imeli prvenstva, po žogici so tolkle le članice. fiKQ9K| Kot se za tenis spodobi, je naslov državne prvakinje priborjen za Gorenjsko, za Žiri. ESjpBEI Državni prvakinji Petri Rumpre je pripadla nagrada v znesku 129.000. EJGA Tolarjev. IZISZil Skoda, ker nsio dolarji. fflfflR Dolar, ameriški, je zadnje čase zelo trden in sta nemška marka ter japonski jen že povsem opešala y borbi z zelencem. IDUtfJ Preračunano v dolarje se nekomu pojutrišnjem obeta več kot 150.000 dolarjev. Toliko je namreč preračunana vrednost 25 milijonov, kolikor je ta teden vredna sedmicana slovenskem lotu. MMfiSJ Prejšnji teden je bil predviden dobitek za sedmico "samo" 19 milijonov. Ff«i^i Kljub temu, da je loterijski delovni teden trajal samo pet dni in prejšnjo soboto zaradi praznika ni bilo možno vplaCiti lota. se je sklad za sedmico v tem tednu vseeno zelo zgledno odebelil. fStpfKl Glavni dobitek v igri 3 x 3 je v minulem kolu dobila kartica, prodana na Jesenicah. Predpomladni čas je za Gorenjke in Gorenjce očitno srečen. T8HtK\ Danny, Kanal A in Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna trebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popol-dan-.vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannvjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. NOVO - . NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75-1 S oN crS. trV. ctV. tfV. tjV. ' 2dravnik, ponovitev 12.00 POP zanka °.nPvitev 12-30 Veterinarka, nani-FliDr«r 3,30 Prstan, ponovitev 14.30 PorK Ponovitev 15.00 Max Glick, nani^„tv 153° pop 30 16.00 Mulci, ievanka i-716,30 Santa Barbara, nadal-I8.rjirj Brtn,3t> Na zdravje, nanizanka nani2anL\. kviz 18-30 Obalna straža, Wa n •9,30 24 ur 2000 Poslastica Wh0orhla"no srce, ameriški barvni film; BeverK, P0|dberg, Michael Ontkeen, Wyr.Td 220° Športna scena ^ni7antasilci' nanizanka 0.00 Na jug, POp^ a 130 24 ur- ponovitev 2.00 JU. Ponovitev TV 3 bodala «!.vnik ^odaaA^-30 Videokolaž 16.00 TV CerkvQ li ,ostrani 16-30 lz življenja S8rija ni*. 2e|eni detektiv, risana Prv' d^J?5-.29°dbe z rečne obale -?bcči?0n;ladni dan 18.00 A... ab... 10.15 'Tvrka M 1900 dnevnik fO.oo d.; Podaja 19.30 Burleska beie nrt.\° Snow- ponovitev glas- ^aljeJn5e Ž1-30 BH B"^. 5 det ^df%k^00 TV prodaja 23.15 23.30 Video kolaž HTV1 SNS nan ,.13-05 Santa Barbara, i2lni pStoSftoi« 1410 "zobraže- S!« in w°,Vinaz .^nsko pisavo f6.45 ftl0 sreče in il?i1^3^3 danes 18.05 oLH HBoteiS*" in federacija n«vnik 20 V«varŽki nogomet 19.30 «M« Planetarij: Trilogija kraljestvu 21.20 Hrvaška in svet 21.35 Opazovalnice 22.05 Dežela Hercegovca, dokumentarna oddaja 23.05 Filmska noč z Johnom Waynom, ameriški barvni film 1.50 Poročila HTV 2 13.30 Tv koledar 13.35 Aplavz, prosim, ponovitev 14.30 Veliki ameriški seks škandal, ameriški barvni film 16.00 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 16.50 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Pol ure kulture 18.35 Hugo, tv igrica 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 21.55 Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka 22.50 Majhna čudesa, ameriški dokumentarni film AVSTRIJA 1 11.55 Otroški spored 14.55 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Vovager 16.30 A-team 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Prijazna družina 19.00 Za mesecem zavij levo 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Columbo: Smrt na obali, ameriška TV kriminalka 21.50 Holokavst - zgodba o družini VVeiss, 1/4 del ameriške TV drame 0.05 čas v sliki 0.10 Rapsodija v svincu, ameriška vestem komedija; Tom Berenger 1.35 Smrtonosni menu, ponovitev ameriške TV kriminalke 3.06 Pozabite Mozarta, nemški zgodovinski film 4.35 Vesoljska ladja Vovager, ponovitev 5.20 Sam svoj mojster, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Dekle s slabim spominom, ponovitev nemške komedije 10.30 Bogat in lep 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVildbach 14.45 Lipova cesta 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok dnevno 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemško-avstrijska družinska serija 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Kraj srečanja, kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 čas v sliki 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji 4.55 Harrvjevo gnezdo, ponovitev 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 416. 19.25 iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Denes na videosrtraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Avtošola B & B - 2. del 20.20 Lastninjenje PPC Gorenjski sejem 20.30 S kolesom med Indijanci -pogovor s Tomom Križnarjem, svetovnim popotnikom, voditeljica: Beti Valič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56 21.10 Poročila Gorenjske 416. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Spust z zračnicami - Stagne 97 22.00 Film: Polnočna priča 23.30 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.35 Poročila Gorenjske 416. 23.50 Z vami smo bili... nasvidenje 23.51 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.52 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.12 Spot tedna 20.17 EPP blok 20.20 Mini pet - otroška lestvica 20.40 Šolska košarkarska liga 21.25 EPP blok 21.30 Tedenski prgled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Predstavljamo vam nov avtoservis v Železnikih ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Skupinska razstava članov Dolika 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic, ponovitev 19.05 Nedeljska reportaža, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti, v živo 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 estitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9 00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Bauma-nom 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Današnji program bomo začeli s posnetki iz fonoteke. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storimo nekaj zase s hotelom Jelovcia. Kot vsak dan, bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežin informacij in poročil o aktualnih dogodkih, zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje- Solitične dogodke v oddaji Deutsche felle poroča ob 16:30. Točno ob 17:00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 113. Pol ure kasneje, ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glabe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Šport včeraj - danes 18.00 Otroški program 19.30Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.30 AMZS 7.00 Peter Stepic 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Potrošniška tema RGL 11.00 Opoldanski program 12.15 Ponedeljkov šport 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Strokovnjak odgovarja 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganke 16.40 Modni bla, bla 17.40 Vse o avtu - spoznajmo ga 18.15 Novice - RGL-ov odsev dneva 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Labirin znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Dance culture 1.00 Satelit do 6.00 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svet- 8ik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. kom. OČKA V KRILU ob 10. uri, amer. akcij. pust. film SVETLOBA ob 16. uri, amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. OČKA V KRILU ob 16, uri, Jug. franc. groteska ODTRGANA TRAGEDIJA ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. SPACE JAM ob 16. uri, amer. drama SLEEPERS ob 17.30 in 20.30 uri TOREK, 18. FEBRUARJA 1997 TVS 1 8.25 Včeraj, danes, jutri 8.30 Videoring 9.00 Pri periskopovih: Slovesno, 2. del 9.40 Očividec, ponovitev 2. dela angleške dokumentarne oddaje 10.10 Veseli kabare 11.00 Vincentov prijatelj, ponovitev francoskega barvnega filma 12.30 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.30 Viper, ponovitev ameriške nanizanke 14.15 Po domače 15.10 Dosje 16.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 7. oddaja 17.25 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gore in ljudje 21.00 Studio City 21.55 Včeraj, danes, jutri 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 23.20 Svet poroča 23.55 Studio City, ponovitev 0.40 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 11.00 Sobotna noč 13.00 Ponovitve: Dlan v dlani 13.30 Recept za zdravo življenje 14.00 Nedeljska reportaža 14.30 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 14.50 Osmi dan 15.20 Stoletje ljudstva, angleška dokumentarna serija 16.15 Alpe Jadran, ponovitev 16.45 Potrošnikov kažipot, 7. oddaja 17.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 17.45 Simpsonovi, ameriška risana serija 18.10 Vesoljska policija, ameriška zf nanizanka 18.55 Volja najde pot 19.25 Echo point, avstralska nanizanka 20.00 Ciklus filmov A. Kaurismakija: Leningrajski kavboji gredo v Ameriko, finsko-švedski barvni film 21.25 Zapik 21.50 Somrak stoletja: Škrjančki na vrvici, češkoslovaški barvni film 23.30 Šepet iz naslonjača, iz Cafe teatra pogovori s slovenskimi kulturnimi in umetniškimi ustvarjalci; Vlado Kreslin in Feri Laniš-ček 0.00 Zapik, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes, ponovitev 15.35 Vprašanje kave, dokumentarna oddaja 16.00 Oprah Shovv: Marina Osvvald 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Nujni primeri, ameriška nanizanka 22.30 Alo, alo, 55. del nanizanke 23.05 Bergerac, 13. del nanizanke 0.05 Živeti danes, dokumentarna oddaja 1.05 TV prodaja 1.25 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Kasper in prijatelji, ponovitev 13.30 Športna scena, ponovitev 14.30 Zaznamovani, nanizanka 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravje!, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Newyorška policija, nanizanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Gasilci, nanizanka 23.30 Na jug, nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik, ponovitev 10.15 TV prodaja 10.30 Video kolaž 15.00 Videoboom 40, ponovitev 16.00 TV prodaja/ Video strani 16.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 17.30 Zeleni detektiv, risana serija 17.55 Zgodbe z rečne obale - Skriti zaklad 18.00 A...ab...abcčih, črka N 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja 19.30 Burleska 20.00 Kino TV3: Vse za otroka, ameriški barvni film; Suzanne Pleshette, Debbie Revnolds, Cortnev Cox 21.30 TV noč: Vera in čas, verska oddaja 22.30 BH Bunz, nadaljevanka 23.00 TV prodaja 23.15 Dnevnik 23.30 Video kolaž HTV 1 12.20 Marisol, mehiška serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 16.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Pazi, steklo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Turistični magazin 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 20.50 Press klub 22.35 Opazovalnice 23.05 Moč denarja 23.25 Filmska noč z Johnom Waynom: Chisum, ameriški barvni film 1.15 Poročila HTV 2 14.45 TV koledar 14.55 Planetarij 15.55 Z razlogom 16.50 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Bay-vvatch, ameriška nanizanka 18.05 Bebc, to si ti, dokumentarna serija 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Stranski učinki, ameriška nanizanka 21 .OOČrno-belo v barvah: Dokler so na nebu oblaki, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.25 Balduin; Plavalec po suhem, ponovitev francos-ko-italijanske komedije 11.55 Otroški program 14.25 Hišica v preriji 15.35 Vesoljska ladja Voyager 16.30 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo, ameriška humoristična serija 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Noro zaljubljena 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.02 šport 20.16 Nogometni gala večer, prograsitev najboljpih trenerjev in Igralcev leta 1996 21.05 Selfman 21.10 Policist iz Tolza, nemška kriminalistična serija 22.35 Selfman 22.40 Alpska saga: Konec in začetek, avstrijski TV film 0.30 Čas v sliki 0.35 V brutalnih rokah, ameriški triler 2.10 Holokavst - Zgodba o družini VVeiss, ponovitev 4.25 Gorila in bomba v šuščavi, italijanski TV triler AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Kmet kot milijonar, avstrijska komedija 10.35 Bogati In lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Tednik 12.35 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVildbach 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Volk in bizon 21.05 Selfman 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Iz okvirja 23.10 Leningrajski kavboji, finsko-nemško-francoska glasbena komedija 0.45 Pogled na mesto: Helsinki 1.15 Pogled na mesto: Berlin in Moskva 2.50 Pogledi od strani 2.55 Čas v sliki 3.25 Schiejok, ponovitev 4.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 417. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Iskraemeco d.d. 1996 in razvojne vizije 21.00 GIZ LTV Slovenija na 4. redni skupščini v Kidričevem 21.10 Poročila Gorenjske 417 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanja. Holandija -3. del 21.55 Glasbeni spot 22.00 FIlm: Prebivališče zmajev - drama 23.30 Poročila Gorenjske 417 23.45 Z vami smo bili... nasvidenje 23.46 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.47 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40. slovenska lestvica videospotov 21.05 EPP blok 21.10 Nedeljski film, ponovitev TV ŽELEZNIKI 19.00 Utrinek iz zimske šole v naravi na Soriški - Oš Železniki 20.00 Odrska predstava 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.26 Tek treh dežel 18.45 Mini 5... 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Skupinska razstava članov kluba Dolika, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Mini 5 18.25 Zdravniški nasveti, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Pogovor z županom občine Šenčur Francem Kernom 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program 20.00 911 turbo, Glasba po izboru Simone Rogelj 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat bo, kot Že lepo število torkov doslej, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okoice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 15. lekciji Victor's Venture. Torkov spored bomo sklenili s Sprotnim obzornikom, ki se bo začel ob 17:55. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom Občine Škofja Loka 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji progrma RGL, vmes novice, vreme, AMZS 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Ekologija na RGL (tema) 11.00 Opoldanski program 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 Črna kronika 17.15 Vse o transportih 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.00 Zanimivost s sveta financ 20.00 Avtomobilizem + šport, sledi satelitski radijski vklop R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CEt?JER_,amer akc'J-tnri"- SPECIALIST ob 10. uri, amer. kom. SPACE JAM SSiS'«^' amer rom- kom- TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 18. in 20. uri ST0R2IC amer akcij, thrill. SPECIALIST ob 16., 18.30 in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA jug. vojni film LEPE VASI LEPO GORIJO ob 20. uri Petek, 14. februarja 199-i; NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE Tokrat pa je na naše uredništvo prispelo le 993 pravillnih rešitev. Geslo nagradne križanke je bilo: TUDI IZOBRAŽEVANJE JE LAHKO IZZIV. Naša stalna komisija pa je izžrebala: 1. nagrada: izobraževanje v vrednosti 10.000 - Marija MARKIČ, Podbrezje 235, 4202 Naklo 2. nagrada: izobraževanje v vrednosti 7.000 - Primož HOSTNIK, Podvasca 11, 4290 Tržič 3. nagrada: izobraževanje v vrednosti 5.000 - Olga NUNAR, Mlaška c. 69, 4000 Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Berta BERTON-CEU, Selca 119, 4227 Selca; Helena BULOVEC, Jelovška 3, 4240 Radovljica; Darinka HABJAN, Grintavška 33, 4000 Kranj. Vsem nagrajencem čestitamo! LINHARTOV TRG 1, RADOVLJICA OSNOVNA ŠOLA MATIJE VALJAVCA PREDDVOR razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA - KURJAČA za določen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 3. 1997. Prijave pošljtie na naslov: Osnovna šola Matije Valjavec Preddvor, Šolska ulica 9, 4205 Preddvor. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOVLJICA objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PRODAJNIH MIZ NA TRŽNICI V najem oddajemo štiri prodane mize na pokritem delu tržnice v Radovljici. Cene so določene glede na lokacijo mize s sklepom Sveta KS Prodajna mesta so namenjena prodaji sadja in zelenjave, kmetijskih izdelkov, gozdnih sadežev, cvetja, semen in obrtnih izdelkov. Pogoji sodelovanja: 1. Sodelujejo lahko pravne osebe registrirane v RS in fizične osebe s slovenskim državljanstvom, in da imajo do KS Radovljica poravnane vse finančne obveznosti in izpolnjujejo pogoje skladno s Tržnim redom. 2. Vsak ponudnik lahko kandidira samo za eno prodajno mizo. 3. Predložiti je potrebno program prodaje. Ponudbe pošljite na naslov Krajevna skupnost Radovljica, Gorenjska c. 27, v roku 8 dni od objave v časopisu Gorenjski glas. Krajevna skupnost na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti najemne pogodbe z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom. Razporeditev prodajnih mest med ponudnike je v pristojnosti Sveta KS: KS bo o izbiri ponudnikov odločala v roku 15 dni po končanem zbiranju ponudb. Vse informacije v zvezi s tem razpisom dobite v tajništvu KS. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 1997/98 1. PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE: - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 3. PROGRAM DELOVODJA -SLIKOPLESKARSKI DELOVODJA, GRADBENI DELOVODJA (V. stopnja) Pogoji za vpis in dokumentacija: Pod 1.: - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis(obr. DZS 1,20) Pod 2.: - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20) Pod 3.: - končana triletna poklicna šoler (slikopleskar, zida, tesar, pečar), 5 let delovnih izkušenj v poklicu, spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obr. DZS 1,20). Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni. F First Alert Ker vam je varnost vaše družine pomembna FirstAJert je največji svetovni proizvajalec izdelkov za pasivno in aktivno protipožarno varnost v gospodinjstvih. Njihovi najpomembnejši izdelki so protipožarni alarmi, gasilni aparati, alarmi za ogljikov monoksid in hišni plin, požarnovarne blagajne, lestve za pobeg pred požarom. Vsi izdelki so v prvi vrsti namenjeni namestitvi v stanovanjih in stanovanjskih hišah. Vse izdelke First Alert odlikujejo: visoka kakovost 2-5-letna garancija enostavna montaža slovenska navodila za uporabo in montažo Pokličite 411-211 Podjetje Savitri, d.o.o., iz Šenčurja, ki pri nas zastoj ameriško blagovno znamko First Alort bo med izžrebane*1 razdelilo tri nagrade: 1. nagrada: baterijski protipožarni alarm in kuhinjski gasilni aparat 2. nagrada: avtomobilski gasilni aparat 3. nagrada: baterijski protipožarni alarm Tri nagrade pa tako kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite . dopisnicah do srede, 26. februarja 1997, na Gorenjski gla ! Zoisova 1,4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih B\& ^ Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gor*1 Radovljica, škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridii p na Jesenicah, Agencij Tik-Tak v Preddvoru, TA Veronika n' Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe i*nJ Zoisovi ulici 1 v Kranju. NAGRADNA KRIŽANKA 49 G. MESTO JORDANIJE DEŽELA, IZ KATERE JE SALOMON DOBIVAL ZLATO ŽIVU SOPOTNICA VRSTA PREPROG »REPR0STC LJUDSTVO PRIP. ARISTOKRACIJE PREPROST PLUG PREB IRSKE RIMESTNC ŠTEVILO ROMAN RUS. PIS. Š0L0H0VA REKA V RUSIJI RASTLINA Z BELIM SOCVETJEM ROBERT REDF0RD POLITIK SADAT ZMIKAVT ŽELEZARSKI OBRAT OPOJNA PUAČA VRSTA RAZ STRELIVA SUM. BOG PLODNOSri KRAJ PRI KRANJU VENO TAUFER BIBLIJSKI PRAOČAK JADRANSKI OTOK ALFRED NOBEL ŠVEDSKI TENIŠKI IGRALEC BJORN OBER EDVARD ETIOPSKI KNEZ ŠVED. IME ZA TURKU NEM. SLIK. HANS PROTI VROČINI ELEMENT HOJE VRH V TURCUI HRANA NOVA REVIJA REKA V ŠVICI Is VZPOREDEN ŠOLSKI ODDELEK 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 STARO IME ZA TAJSKO TRSKA SUMUIVA ZADEVA GOROVJE NA SINAJSKEM POLOTOKU DEL TELESA KOŽNA BOLEZEN VLADAR EGIPC. BOG PODOBEN 7FVSH ZAČRTANA SMER UGRIZ MATERINA DUŠICA KONTRA-BASIST NAREČNO VRV KISLINA INDIJSKI IGRALEC NA SITAR SHANKAR 4® LEPAK VRBOV GRM DEL SUKANCA CONA, PREDEL MOLITVENO PETJE ČUSTVENO ŽIVLJENJE ETIOPSKI VELIKAŠ 365 DNI GR. MATI BOGOV FR. SLIKAR EDOUARD 10 PRITOK BALH. JEZERA JADRANSKI OJDJi GOROVJE V BOLGARIJI VZKLIK NA BIK0B0RBI 24 UR BAZA PODATKOV POPOLN NERED MEHURČEK NA USTNI SLUZNICI ALBERT0 TOMBA IME VEČ N0RV. . KRALJEV. DRŽAVA V ZDA GEOM. POJEM K0& PLf J 4 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Janka Slovenije uvedla skrbniške račune za tuje investitorje preplah na borzi Jkrepi Banke Slovenije nadomeščajo zakon o ^evzemih, ki že (pre)dolgo tiči v parlamentu. ran j, 13. febr. - Nobena juha vrednostnih papirjev, vendar ! ne poje tako vroča, kot se mora o tem obvestiti banko, '•uha, bi lahko dejali za ki pri tem načinu le poravna-3PT°gajanje na Ljubljanski bor* va posle. Banke morajo de-nCP v zadnjih dneh, saj je moč vize, ki jih tuji investitorji NČakovati, da se bo preplah namenjajo za naložbe v slo-jjjhalu unesel. Ukrepi Banke venske vrednostne papirje, "•ovenije niso takšno prese- zadržati na računih v tujini. pDje kot mnogi dopoveduje- Praktično to pomeni, da bodo '?' saj je guverner Arhar t.i. morale za nakup, ki jim bo J*rt)niške račune napovedal naročen, založiti tolarje iz ">nec januarja na seji uprav- svoje likvidnosti. Jj*ga odbora Gospodarske u foornice Slovence, fi. Ukrepi Banke Slovenije so ilab'li objavljeni v petkovi šte-|e<^'ki Uradnega lista, sklep se od "anaša na opravljanje plačilnega p prometa s tujino in vsebuje a j1, skrbniški račun za tuje (investitorje. Banke morajo ^mreč vse prilive iz tujine, >enjene za naložbe v vred- Jlh ni bl]0/ Bank.a Slovenije pa "ostne papirje ali druge oblike s fem ščltI tudl tečaJ t0,arJa celjskih naložb, knjižiti na oz,roma voznike. J^bniškem računu tuje osebe. Preplah na borzi v zadnjih tf-prti so lahko le prii bankah, dneh je razumljiv, verjetno pa f imajo licenco za zbiranje se bo kmalu unesel. Minulo Nznih hranilnih vlog (polno sredo so delnicam cene padle Ipoblastilo ima 14 bank), prek za skoraj desetino, še bolj na P> pa ni močno gotovinsko odprtem trgu C, kjer ni ome-Novanje. Prav negotovinsko jitev. Slovenske delnice za tuje Novanje je namreč pogoj za investitorje verjetno ne bodo &oln nadzor nad finančnimi več tako zanimive, saj bodo 7*ovi naložb tujcev, hkrati pa Omogočajo, da bi tujci del-JCe (pravice) kupovali na "vjm trgu. j^anke, ki bodo za tuje ^stitorje odprle skrbniške L?cUne, bodo namreč zanje ^Povale in prodajale vred-Tudi investi- oje Tuje portfeljske naložbe potemtakem niso prepovedane, vsekakor pa so postale veliko manj zanimive, saj so bila vrata tujcem prej široko odprta, zdaj pa so priprta. Ukrepi Banke Slovenije nadomeščajo zakon o prevzemih, ki že (pre)dolgo tiči v parlamentu, skratka uvaja pravila, doslej imeli pri tem večje stroške, saj jim bodo banke zaračunale stroške financiranja in verjetno tudi tečajnega tveganja. Banka Slovenije pa bo imela pregled nad naložbami tujih investitorjev, saj bodo banke lahko mesečno z računa tujega invetitorja izplačale 250 tisoč jr»*ne papirje. Tudi investi- invetitorja izplačale 250 tisoč r pa lahko pooblasti tudi tolarjev, več pa le z njenim ^&ga udeleženca na trgu dovoljenjem. • M.V. ^PUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE S^NSKA ULICA 12 10°o Ljubljana *fcerno novega sodelavca v OE KRANJ: • SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA 28 področje zaposlitvenega in poklicnega svetovanja u?ndidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih M09ojev, izpolnjevati še naslednje: * ^1. stopnja strokovne izobrazbe, . >JimanJ '©to dni ustreznih delovnih izkušenj . peleno znanje angleškega jezika, ^Poznavanje programskih orodij v okolju VVindovvs. dol xno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za de *as ©ne9a leta z možnostjo kasnejše sklenitve 'ovnega razmerja za nedoločen čas. 0°,» i,a o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in z ob a dosedanJe9a dala- nal kandidati pošljejo v 8 dneh od . Jave razpisa na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, lovska služba, Glinška ulica 12, 1000 Ljubljana. bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem ^atopku UUDSKA UNIVERZA KRANJ VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ vpis za študijsko leto 97/98 EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA VISOKA POSLOVNA ŠOLA - management " P^jehruštvo - bančništvo - zavarovalstvo - računovodstvo - podjetniške finance - turizem TEHNIŠKE FAKULTETE MARIBOR strojništvo, kemija, kemijska tehnologija, gradbeništvo, elektro Vpis v 1. in 3. letnik za pridobitev visokošolske izobrazbe investicija v znanje - investicija za življenje Tel.: 064/22 22 26 Ustavno sodišče odločilo v prid Agencije Provizija le od porabljenih certifikatov Kranj, 12. febr. - Agencija za trg vrednostnih papirjev je dobila ustavni spor in družbe za upravljanje tudi v prihodnje ne bodo služile z zbrani certifikati, ki jih še niso zamenjale za delnice podjetij. Ustavno sodišče je dokončno odločilo, da je aprila 1995 sprejet način izračunavanja provizije družb za upravljanje ustrezen in ni v neskladju z ustavo in zakono. Praktično to pomeni, da je dalo prav Agenciji za trg vrednostnih papirjev, kratko pa so potegnile družbe za upravljanje, ki bodo tudi v prihodnje lahko upravljalsko provizijo obračunavale le od certifikatov, ki so jih investicijski skladi že zamenjali za delnice, prenosljive vrednostne papirje ali nepremičnine. Lahko rečemo, da je ustavno sodišče razsodilo v prid tistim državljanom, ki so svoje certifikate zaupali pooblaščenim investicijskim družbam. Agencija je aprila 1995 način izračunavanja provizije spremenila zaradi enakopravnejšega položaja delničarjev pidov oziroma tistih, ki so vanje vložili svoj certifikat. Dividendo namreč lahko pričakujejo od realnega premoženja, ne pa od certifikatov, upravljalci pidov pa so lahko provizijo zaračunali tudi do vrednosti zbranih certifikatov ter s tem praktično zmanjšali premoženje delničarjev. Na agenciji so postregli z izračunom, kaj je ta sprememba prinesla oziroma kako je vplivala na zaslužek družb za upravljanje. Pidi so do konca leta 1995 zbrali za 62 milijard tolarjev certifikatov, po starem načinu izračunana provizija je znašala 6,5 milijarde tolarjev, po novem načinu pa 1,7 milijarde tolarjev. Ker pidi lani niso bistveno zmanjšali deleža neporabljenih certifikatov, je bilo približno takšno razmerje tudi lani. Na borzi delnice Krke Kranj, 12. febr. - Na Ljubljanski borzi so minuli ponedeljek začele kotirati delnice Krke in spet se je pokazalo, da so cene bistveno višje kot prej na sivem trgu. Delnice Krke kotirajo na odprtem trgu C. Prvi dan trgovanja je povprečni tečaj za delnico Krke znašal 26.167 tolarjev, pri tem pa najnižji 25 tisoč tolarjev in najvišji 28.400 tolarjev. Sklenjenih je bilo 563 poslov v skupni vrednosti 693 milijonov tolarjev. Že prvi dan se je pokazalo tako kot pri drugih privatizacijskih delnicah, ki so že na borzi, da dosežejo bistveno višje cene kot pa prej na sivem trgu. ,y naslednjih dveh dneh so tudi delnicam Krke cene padle zaradi ukrepov Banke Slovenije, v torek za 21 odstotkov in nato v sredo Še za 21 odstotkov in tako znašala 16.210 tolarjev. Seveda je to že druga zgodba in kljub njej je na mestu opozorilo, da privatizacijskih delnic nikar ne prodajajte akviziterjem, ki trkajo na vaša vrata, saj delnice kasneje na borzi dosežejo bistveno višje cene. xprxmgooc TRGOVI NA DOM 4909 ŽABNICA 68 PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA 0&APITEUI! Pričenja se gradbena sezona, zato v februarju nabavite strešnik BRAMAC in MODULARNI BLOK po stari ceni. PREVOZI NA GRADBIŠČE Z RAZKLADANJEM INFORMACIJE na td„064 ffl 54$; JU Ž66 jgooooottaoorjBog ■ pena grjg ma oooooooa pa ■ oo m JELOVICA lesna industrija, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 vabi k sodelovanju za PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV NA TUJA TRŽIŠČA ING. GRADBENIŠTVA oz. ING. LESARSTVA Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - nad 12 mesecev delovnih izkušenj na komericalnem področju - aktivno znanje nemškega jezika Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov JELOVICA, lesna industrija, d.d., Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, Kadrovska služba. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 064 613-236. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA- 1 DEM 1 1ATS 1 100ITL a BA^nm *»«*») AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. U EROSmi t xt -ali z "Sekani tekmovanji. V Al moški ligi, kjer je s Oli^ ..oc£ami prednosti po 15. krogu zanesljivo v vodstvu Smelt Uri no!3/ bo,najbolj zanimivo v Domžalah, kjer se bosta jutri ob 19. hhth pS- ekiF1 He,5osa Domžale in Kovinotehne Savinja lestvici 14 ,'Pa Kovinotehne je trenutno na drugem mestu na Se hnp OS Pa Je Pet'- Tekma bo v dvorani komunalnega centra. dv0ra-J zanimiv pa bo najbrž derbi 16. kroga v A2 moški ligi v Prv0u"[.xxOden v.S*ofji Loki, kjer se bosta jutri ob 19. uri srečali na eif-ena ekipa na lestvici, domača Loka kava in tretjeuvrš-lastopj,.1 Pa> IlinJe iz Ljubljane. Škofjeloški košarkarji bodo S° navij £0C* geslom "Loka kava skupaj z vami v Al ligo", zato Vst°Pnic ^e Pose°no vabljeni. Med odmorom bo tudi žrebanje ^t?iStpla dva gorenjska predstavnika v A2 moški košarkarski ligi ^ovin Jeta: lw8,av P" Iskri Litusu v Litiji, Gradbinec v i^z* P« Pri Kemoplastu v Šentjurju, "morin SKL za uvrstitev od 1. do 6. mesta ekipa Odeja ^ £kd m -uanke so lrenutno četrte) jutri gostuje v Mariboru IUlfi CfKwanbor- Za uvrstitev od 7. do 12. mesta pa Jeseničanke gostujejo v Murski Soboti. • V.S. V DEftBIJU PONOVNO REMI Jesenice, Bled, 14. februarja - Minuli ponedeljek zvečer je bilo na sporedu 5. krog drugega dela državnega hokejskega prvenstva. Najbolj zanimivo je bilo v dvorani Podmežakla na Jesenicah, kjer sta se pomerili ekipi Acronija Jesenic in Olimpije Hertz, ki pa sta si že prej zagotovili letošnje finale DP. Tako je tekma odločala le še o tem, katero moštvo bo imelo več finalnih tekem na domačem ledu in Jeseničani bi za boljši položaj rabili zmago. Kljub izvrstni igri na obeh straneh in kljub vseskozi napetem derbiju, pa se je več kot 4 tisoč navijačev obeh moštev na koncu moralo zadovoljiti z nogometnim izidom 1:1 (gol za Jeseničane je v 1. tretjini dosegel Rahamtuljin, za Ljubljančane pa v zadnji tretjini Hass). Na Bledu je bilo srečanje med Sportino in Triglavom. Blejci so povedli in zmago obdržali do konca. Rezultat je bil 8:4 (3:0, 1:1, 4:3). Zadnji krog 2. dela DP bo na sporedu predvidoma v nedeljo, 23. februarja. V Ljubljani bo tekma med Olimpijo Hertz in Sportino, v Kranju pa med Triglavom in Acroni Jesenicami. Že včeraj zvečer pa se je nadaljevalo tekmovanje v Alpski ligi. Olimpija Hertz je gostila Milano, Jeseničani so gostovali v Beljaku, Sportina pa v Feldkirchu. Tekme se do zaključka naše redakcije še niso končale. Edino hokejsko srečanje pri nas bo danes v Mariboru med Mariborom in Celjem, jutri pa se bosta v Alpski ligi v Celovcu pomerili moštvi KAČ - ja in Sportine, v Ljubljani pa bo srečanje med Olimpijo Hertz in Acroni Jesenicami (ob 19. uri). V ponedeljek oo ekipa HIT Casino K.G. na Jesenicah gostila Slavijo Jato. • V. Stanovnik ;:|::x;:;;:;|:;:":;: PARA . $K1 NAJBOLJŠA BRATA PRISTAVEC Lesce, 14. februarja - V začetku tedna se je končalo tekmovanje v paraskiju za 8. Polžev pokal. Veleslalom je potekal na Pokljuki, sedem skokov na cilj pa so padalci opravili pod Krvavcem. Naši najboljši padalci so bili po dveh veleslalomskih obračunih zelo izenačeni, ob lepem vremenu pa so se, po besedah trenerja Draga Bunčiča, izkazali tudi v skokih na cilj. Skupno je bil najboljši Tadej Pristavec (3), mlajši brat Matjaža Pristavca (7), oba ALC Lesce. Na tretje mesto se je uvrstil Gorazd Lah (13), na četrto Uroš Ban (23) in na peto Borut Erjavec (36). Kandidati za padalsko reprezentanco se bodo od danes do ponedeljka udeležili avstrijskega državnega prvenstva v Lienzu, nato pa bodo od 28. februarja do 2. marca sodelovali na domačem državnem prvenstvu na Kobli. Po tem tekmovanju bodo določili reprezentanco, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v para skiju v Livignu, ki bo od 4. do 14. aprila letos. • V.S. ODBOJKA POPOLN USPEH GORENJSKIH EKIP Bled, 14. februarja - Prvič letošnjo sezono so vse tri gorenjske ekipe v 1B DOL zabeležile zmago. Daje uspeh še večji, vse tri ekipe so zmagale v gosteh. Zmaga Minolte Bled v 1B. DOL je že kar nekako "vsakdanja". Tokrat so prepričljivo opravili z Žužemberkom 0:3 (-5, -6, -4). Odbojkarji Termo Lubnika so v SI. Bistrici šele Eo petih nizih dobili derbi kroga (Granit Preskrba : Termo ubnik 2:3 (-10, 7, - 12, 13, -9). Zmaga jim je praktično že zagotovila drugo mesto, kar je za novinca v ligi kar velik uspeh. Prvo zmago v nadaljevanju prvenstva pa so dosegli tudi Žirovničani, ki so v Črnučah ugnali domači klub z 1:3. V soboto ob 17. uri se bodo v OŠ Bled odbojkarice Špecerije Bled pomerile z OD Krim iz Ljubljane. Dve uri za njimi se bodo odbojTcarji Minolte Bled pomerili z Žirovnico. Odbojkarji Termo Lubnik se bodo ob 15.30 v ŠD Poden pomerili z Žužemberkom. V 2. DOL igra doma le Šenčur, ki se bo v OŠ F. Prešeren v Kranju Eomeril s ŠD Šentvid ŽOS. V 3. DOL igrajo doma moški - Termo ubnik II: Narodni dom (OŠ P. Kavčič ob 18.00) ter Bohinj proti Mokronogu (OŠ B. Bisrica ob 18.00). • B. M. PLAVANJE MLADINCI IN KADETI TEKMOVALI Kranj, 14. februarja - Okoli 250 plavalk in plavalcev iz 16 klubov, razen z Jesenic, je tekmovalo na tridnevnem državnem prvenstvu za mladince in kadete v kranjskem bazenu. Plavalni klub Triglav je za podelitev odličij povabil znane gorenjske športnike Romana Horvata, Jureta Koširja, Milana Janšo, Junija Klemenčiča in Tadeja Valjavca. Za sodelovanje hvala. Najboljši izid tekmovanja je dosegel Emil Tahirovič iz Ljubljane na 100 metrov prsno s časom 1:04,08. Nekaj zmag je ostalo tudi na Gorenjskem. Jaka Kovač (Triglav) je zmagal na 100 metrov prsno, Kamničan Vojko Jančeski je zmagal na 50 metrov prosto, Tanja Marentic (Kamnik) na 100 metrov hrbtno, Petra Gorjup (Kamnik) na 50 metrov prosto, Neža Kovač (Triglav) na 100 metrov prsno, Luka Prodnik (Kamnik) na 100 metrov delfin, Tilen Pogačar (Radovljica Park Hotel), Luka Prodnik (Kamnik) na 200 metrov delfin, kadetska štafeta Triglava 4-krat 100 metrov in med mladinci Tilen Pogačar (Radovljica) na 200 metrov prsno in med mladinkami štafeta Triglava 4-krat 100 metrov. Zelo dobro so plavali še Blaž GaŠperlin (Triglav), Grega Hribar (Triglav), Alenka Sušnik (Triglav), Polona Prosen (Triglav), Andreja Žagar (Triglav), Uroš Seme (Triglav), Eva Berra (Triglav), Luka Babnik (Triglav), Tilen Pogačar (Radovljica Park hotel Bled), Eva Berra (Triglav), Janja Dolenc (Triglav) in Luka Berdajs (Triglav). • J.M. Radovljiški plavalci so sodelovali na prvenstvu za mlajše deklice in dečke v Mariboru. Radovljičani so plavali odlično in pred nadaljevanjem vodijo. Najuspešnejša RadovljiČana sta bila Ana Ambrožič in Anja Klinar. Obe sta bili enkrat prvi, osvojili pa sta še nekaj drugih in tretjih mest. Zelo dobro so plavali še Grega Vodišek, Luka Turk, Pia Ažman, Laura Babic, Petja Zoreč, Primož Zoreč, Alenka Palovšnik, Anže Dacar, Luka TUrk, Sara Isakovič, Neja Žnidar, Matej Globočnik, Kristjan Anderle in Andrej Vodišek. Dobro so plavale tudi štafete. • M. P. VABILA, PRIREDITVE Lokostrelska dvoranska tekma za slovenski pokal -Lokostrelska zveza Slovenije in Lokostrelska sekcija pri Partizanu Škofja Loka bosta jutri, v soboto, organizirala dvoransko tekmo FITA INDOOR 18 m za slovenski pokal, ki bo v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Dopolne se bo tekmovanje začelo ob 8.45 uri, popoldne pa ob 13.15 uri. • V.S. Teniški turnir v Preddvoru - Jutri, z začetkom ob 19. uri na teniških igriščih hotela Bor III. tradicionalni teniški turnir za pokal Živila moški - dvojice. Prijave sprejemajo po telefonu 451-080. • V.S. Ballantine's pokal v Kranjski Gori - Jutri in v nedeljo bosta v Podkorenu dva veleslaloma snovvboarderjev. Nastopili bodo naši najboljši tekmovalci, pa tudi gostje iz Avstrije. • V.S. Smučarski tek za memorial Toneta Kralja - Športno društvo Lom pod Storžičem bo jutri organizator tekmovanja v smučarskem teku, ki bo potekalo na progi Slaparska vas -Grahovše. Tekmujejo lahko tako dečki, deklice kot najstarejši člani in članice, eno uro pred startom pa se lahko prijavijo vsi, ki želijo. • V.S. Tečaj smučarskih skokov za začetnike - Skakalna sekcija Trifix pri SK Tržič bo v času počitnic organizirala tečaj smučarskih skokov z alpskimi smučmi. Zanj se lahko prijavijo dečki in deklice, začel pa se bo v ponedeljek, 17. februarja, ob 15.30 v skakalnem centru v Sebenjah. Tam se bo moč tudi prijaviti, predhodne prijave pa že sprejemajo pri ŠŽ Tržič ali po telefonu 53-084. • V.S. Začetek alpske šole ASK Triglav - Alpski smučarski klub Triglav tudi letos pripravlja alpsko šolo smučanja na Krvavcu. Vanjo vabijo cicibane letnik 1987, 1988 in mlajše. Šola se bo začela jutri, v soboto, ko bo ob 8. uri zbor pri spodnji postaji gondolske žičnice Krvavec. • V.S. Tečaj za nogometne sodnike - Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske Kranj organizira teža} za sodnike. Prijavite se na naslov DNSG, p.p.174, Kranj. • R.G. Vaterpolski spored -Jutri bosta v kranjskem bazenu dve tekmi predzadnjega kroga DP. Ob 19. un bosta igrali ekipi Kokre in Mia Impianti, ob 20.30 uri pa Triglav in Tivoli. Derbi kola bo v Mariboru, ko se srečata Probanka Leasing in Koper, na Reki pa bo tekma Tomas Portoroža in Mogote. • J.M. Rokometni spored - V l.B državni ligi za moške bo ekipa CHIO Besnica jutri ob 20. uri gostila Inženiring Šarbek, ekipa Šeširja pa odhaja v goste k Pomurki. V II. ligi za moške bo ekipa Save Kranja jutri ob 18. uri gostila Prule, ekipa Preddvora pa odhaja h Krimu. • V.S. PRIMOŽ PETERKA Z veseljem in ponosom ti čestitamo k vrhunskim športnim dosežkom. Še tako naprej! Liberalna demokracija Slovenije Mestni odbor Kranj KKIUIV1L Beloruska reprezentanca ob denar Bohinj - Prejšnjo sredo med pol drugo in tretjo uro popoldne je neznani tatic obiskal vadbeni center Morisa v bohinjski Srednji vasi. V centru so bili tekaški smučarski reprezentanti iz Belorusije. Njihovemu predstavniku je neznanec ukradel usnjeno torbico, v kateri je bilo 26.000 tolarjev, 2500 ameriških dolarjev in 500 nemških mark. Torbico je med gotjo odvrgel, v njej pa pustil še nekaj denarja. :eprezentanco je oškodoval za približno 444.000 tolarjev. Tako kot za prvim, tudi za tem tatičem policisti še pozvedujejo. Vlom v Hnex Kranj - Policisti so le dan po vlomu že prijeli 24-letnega osumljenca S. K. iz Hrastnika. S. K., ki neprijavljen živi v Kranju, naj bi 5. februarja med polnočjo in šesto uro zjutraj vlomil v trgovsko družbo Tinex. Skozi okno moškega WC je prilezel v gostinski lokal GG in se polotil železne blagajne. V njej je bil shranjen dnevni izkupiček, 120.000 tolarjev, ki jih je S. K. odnesel s seboj. Počutil se je kot doma Jesenice - Med 30. januarjem in 7. februarjem je občasno nastanjeno stanovanjsko hišo na Dovjem obiskal neznanec, ki se je v njej očitno počutil kot doma. V hišo je prišel skozi garažna vrata, pregledal vse od kleti do podstrehe, odnesel pa barvni televizor samsung z videorekorderjem, mini glasbeni stolp pioneer, dve halogenski vrtljivi peči, šest posod iz nerjavečega jekla ter motorno žago, vse skupaj vredno najmanj 160 tisočakov. Neznanca še iščejo. Kradel, da je kupil mamilo Kranj - Kranjski policisti so trdo prijeli 29-letnega S. K., ki ga sumijo storitve več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil od 17. januarja do 7. februarja v Centru za socialno delo v Kranju. S. K. je med enim od svojih obiskov v centru v prazni pisarni našel žensko torbico in iz nje vzel 500 tolarjev ter čekovne blankete. Enega je vnovčil v Gorenjski banki za 15 tisočakov. 24. januarja je spet prišel, spet dobil žensko torbico, vzel pa osem tisočakov. Tudi ta denar je brž porabil za mamilo. Policisti so S. K. že ovadili državnemu tožilstvu. H. J. Kranj, 14. februarja - "Včasih me prime, da bi vse skupaj kar prodala. A to je moj dom, tu sem odraščala, zakaj bi se nekomu umikala s svoje zemlje," pravi Ida Zupan iz Zgornje Besnice. Vzrok njene slabe volje je sosedski spor. "Ko bi imela vsaj kakšnega brata, sestro. Gotovo bi bilo drugače. Oče je umrl, ko mi je bilo devet let, z mamo sva živeli v stari hiši. Z možem sva jo želela popraviti, pa je mama rekla, da bo njo že še zdržala..." Tako sta se Ida Zupan in njen mož pred približno dvema desetletjema odločila, da bosta v hribu za staro hišo zgradila novo. Zase in za svoji hčeri. Del lesenega poda na domačem dvorišču, ki se drži sosedovega poslopja, je bilo treba podreti, da sta lahko podaljšala pot do nove hiše. Od tedaj izvirajo tudi spori z najbližjima mejašema. "Soseda sta nameravala od mame kupiti nekaj naše zemlje. Mama ni mogla prodati, ker sem bila solastnica nerazdelne polovice in se s prodajo nisem strinjala. Najbližji sosed je prek našega dvorišča včasih, vendar zelo redko, peljal na svoj pod, sicer pa je imel dostop in tudi glavni vhod v hišo na drugi strani. Leta 1991 je glavni vhod prestavil, zdaj gleda na naše dvorišče. Od tedaj so naši odnosi še slabši. Ne briga me, B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B Služnostna pravica močnejša od lastništva Če je dvorišče tudi pot za soseda.. Sanje vsakega pristnega Slovenca, Gorenjca še posebej, je ljubka hišica z ograjenim vrtom. ^ kaj pomaga hišica, če te ob pogledu na soseda zmrazi. B B B B B B B B B B B B fcJJMGLAS Prometni kviz in Tokrat smo že četrtič skupaj v rubriki PROMETNI KVIZ, ki se navezuje na radijsko oddajo z istim imenom, ki jo lahko vsak četrtek ob 13.20 poslušate na radiu Kranj. Projekt, ki ga skupaj pripravljamo Gorenjski H g'as. Prometna policija Kranj, B B B B B B B B B Radio Kranj in Avto šola QUEEN ima na Gorenjskem vse večji odziv. Naj še enkrat ponovimo, da je rubrika namenjena predvsem bodočim voznikom, predvsem tistim, ki bodo letos opravljali vozniški izpit, hkrati pa je namenjena tudi tistim, ki so že udeleženci cestnega prometa. , Tako smo zaključili prvi krog B naše in vaše akcije, saj smo v H četrtek na radiu Kranj izvedli | prvo nagradno žrebanje. Poslali ra ste nam toliko kuponov, da smo ra jih le s težavo spravili v zato Jg namenjeno škatlo. Vsem nagra-B jencem čestitamo, ostale pa B vabimo, da se nam pridružite v Q naslednjem krogu, ki ga začen-Q jamo z današnjim vprašanjem, ra Imena nagrajencev bomo obja-rjl vili v naslednji številki Gorenjs- kega glasa. B Tako ste še enkrat vabljeni B vsi, ki boste letos začeli z Q opravljanjem vozniškega izpita, Q da si z pravilnim odgovorom rm prislužite eno izmed bogatih (3 nagrad, ki jo poklanjata avto g šola OUEEN in Gorenjski glas. B Ker je zanimanje bralcev tako Q veliko, smo nagradni sklad še H nekoliko povečali. Tokrat pa rm smo vam pripravili Se nekaj jjl koristnih informacij, za vožnjo H v zimskih razmerah. B ZIMSKE RAZMERE H V CESTNEM PROMETU Q LUČI TUDI PODNEVI Večkrat preverimo, ali na mesecih omogoča, da nas drugi vozniki in udeleženci v prometu pravočasno opazijo - da lažje Precenijo našo oddaljenost. V asu, ko so dnevi krajši in je zaradi megle tudi sicer vidljivost zmanjšana, je to toliko pomembnejše. Zaradi slabše vidljivosti v tem letnem času velja tudi za pešce nasvet, da se oblačijo v svetlejša oblačila in da si ob hoji Eri cesti izven naselja obesijo resničko. Hoja po cesti, kjer se pešec zaradi kupov snega nemalokrat nima kam umakniti, je izredno nevarna, poleg tega pa pešcu lahko tudi spodrsne, zato morajo biti pri takšnih situacijah vsi udeleženci v prometu uvidevni drug do drugega. ZAVORE Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato večkrat preverimo gladino za- NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom za PROMETNI KVIZ, najkasneje do 20. februarja 1997. Drugo žrebanje bo na radiju Kranj 14. marca ob 13.20 uri. Prva nagrada vrednostni bon avto Šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev.Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, še posebej pa jih bodo veseli vsi, ki bodo letos opravljali vozniški izpit A ali B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. KUPON A/4 IME IN PJUIMEK:__. NASLOV:_ KRAJ IN POŠTNA ŠT.:___ TELEFON:_ VPRAŠANJE: Naštejte tri stvari, ki spadajo v obvezno avtomobilsko opremo:__ ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJEGA KVIZA Varnostni trikotnik postavimo ob robu vozišča in sicer najmanj 50 metrov za vozilom, na avtomobilski cesti in cesti rezervirani za motorna vozila pa naj bo ta razdalja najmanj 150 metrov. Varnostni trikotnik spada med obvezno avtomobilsko opremo. S vozilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označe-B vanje vozila in dajanje svetlob-H nih znakov. V jesenskih in Q zimskih dneh je potrebno še ra posebno upoštevati nasvet, da Hvozimo tudi podnevi s prižgani-.,m mi lučmi. To tudi v poletnih B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B vorne tekočine. Če se je rahlo znižala, je morda vzrok obraba B zavornih oblog, če pa se je naglo Q znižala, vozilo takoj odpeljemo k Q mehaniku. Zavorno tekočino ra zamenjamo najmanj vsaki dve ra leti. Vlaga namreč povzroča Ig oksidacijo in korozijo zavorne- 13 ga sistema, ki začne puščati Q zavorno tekočino. Skratka niko- Q li ne varčujmo pri avtomobilskih nj žarnicah, ki stanejo nekaj sto rm tolarjev in zavorni tekočini ter ™ oblogah, kajti previdnost pri U naštetih dejavnikih lahko reši B marsikatero življenje. Q Bolje prepozno na cilj, kot ra prezgodaj v smrt. ra avto šola QUEEN g Vir: Prometna policija Kranj ra B B B D B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B če hišo po svoje obnavlja, prestavlja vrata in okna, vendar naj druge, predvsem tujo lastnino, pusti pri miru," pravi Ida Zupan. Čeprav ima sosed s svoje strani lepo urejeno pot, ki pelje še do naslednjega soseda, čeprav ima na taisti strani garaže, čeprav s traktorjem od tam pride do svojega poda, ima namreč sosedino pot in dvorišče tudi za svojo pot. Ida Zupan se je v bran svoji lastnini odločila za tožbo na sodišču. Leta 1994 je tožbo, v kateri je ugovarjala sosedu služnostno pravico do uporabe svoje poti, na prvi stopnji izgubila. Izgubila je tudi na višjem sodišču. "Služnostna pravica sosedu ni bila nikjer vpisana, vendar je sosed s svojimi pričami na sodišču dokazal pravico do uporabe našega dvorišča. Sodišče mu je verjelo, ne da bi se resnično prepričalo o dejanskem stanju. Sosed ne rabi naše poti, da bi prišel v svojo hišo ali na pod." Ida Zupan pripoveduje številnih oblikah sosedovi' nagajanj - od fotografiranj' prestavitve drv z dvorišč čudno postavljenih mejnikov ki so ji že krepko načela žive* Kot prava Gorenjka pa trmasto odločena, da ne popustila, čeprav je sodi$ zavrnilo tudi njen ugovor i vpis služnostne poti sosedu kataster. Zdaj čaka na np^ sodno obravnavo v tožbi, katero zahteva odvzem slu*' nostne rabe. "Sosedu so nap0" drva na našem dvorišču. Pod sf podira in ga bo treba popravi" tudi staro hišo bo slej kopt{ treba obnoviti. Kam bomo d* !;radbeni material, če ga i astno dvorišče ne morem0* se sprašuje Ida Zupan. Sosedski spori so po na1 vaseh dokaj pogosti. Pravz? prav jih je preveč. Kako jj zgladiti, če niti pravnomoč^ razsodba sodišča v oČ6, stranke, ki izgubi, ne velja, r nepravična? Odnehati, se yd* ti, kar seveda ni lahko - ali r dobiti res dobrega odvetnik* ki mu gre tudi za zmago, samo za pobiranje denarja & naivnih strank? . H. Jelovčan, foto: T. Do*1 Zdaj je čas za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Majhni klopi, velike težave Lani je za klopnim meningoencefalitisom na Gorenjskem zbolelo ljudi, za Ivinsko boreliozo, za katero cepiva še ni, pa na novo 482 iju"' Kranj, 14. februarja - Število obolelih iz leta v leto narašča, posledice bolezni so zelo hude, zato zdravniki vsaj za klopni meningoencefa-litis, za katerega obstaja kakovostno, nenevarno cepivo, priporočajo preventivno cepljenje. Zdaj je najprimernejši čas za cepljenje. Na Gorenjskem cepijo v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah pa do 15.30. Prva injekcija stane 4.200 tolarjev, druga 3.500, kar seveda ni malo, po drugi strani pa cena vsekakor odtehta tegobe, ki jih bolezen prinaša. Povzročitelj obolenja je virus, ki ga na ljudi prenašajo klopi praviloma od maja do septembra. Od okužbe do pojava obolenja mine običajno deset dni. V prvi fazi se pojavijo prehladni znaki in povišana telesna temperatura. Po desetih dneh, ko znaki izginejo, pa nastopi druga, dosti hujša faza: vnetja možgan in možganskih ovojnic, ki se kažejo v bruhanju, glavobolu, povišani temperaturi, otrplem tilniku. To traja do deset dni, zdravljenje bolezni, ki se jo da potrditi s preiskavo krvi, pa do štiri tedne ali celo dlje. Bolezen je hujša, kolikor starejši je bolnik, prebolela pa daje dolgotrajno imunost. Po prvem cepljenju, za katero je najprimernejši zimski čas, pride po enem do treh mesecih na vrsto še drugo cepljenje, tretjo dozo cepiva pa zdravniki dajo devet do dvanajst mesecev po drugi. Za trajno zaščito pred klopnim meningoencefalitisom se je potem treba cepiti še na vsakih pet let. Kartoteke cepljenj vodijo v Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju. Cepljenje je obvezno za nabornike, za katere je tudi brezplačno, in za vse, ki so pri svojem delu izpostavljeni možnosti okužbe. Priporočajo ga tudi tistim, ki se pogosteje zadržujejo v gozdovih, še posebej kmetom, ki bodo od žleda in snega polomljeno drevje pospravljali dobršen del leta. Nekateri aktivi kmečkih žena prav zdaj pripravljajo predavanja na to temo. Druga, še nevarnejša bolezen, ki se prenaša s klopi, malimi gozdnimi glodalci, domnevno pa tudi z osami, čebelami in komarji, pa je lvmska borelioza. Zanjo cepiva še ni. Približno teden dni (od treh do trideset dni) po piku okuženega klopa se na mestu pika pojavi rdeča lisa, ki se v krogu širi navzven in v sredini bledi. Nastane značilen kolobar z rdečim robom in centralnim zazdravljenjem. Podobne lise se pojavijo tudi drugod po telesu, te znake pa lahko spremlja še glavobol, povišana temperatura in meningizem. Zgodnje zdravljenje je edini način preprečevanja napredovanja bolezni, pri kateri se nekaj tednov ali mesecev kasneje lahko pojavijo znaki vnetja možgan, možganskih ovojnic in živcev, po več letih pa bolezen lahko preide v tretj' % kronični stadij, za katerega so značilna vne' sklepov. . .j) Za zmanjševanje števila obolenj, kl L prenašajo klopi, je pomembno predvsem P , prečevanje okužbe. Za delo in sprehod« naravo, zlasti gozd, izberemo čim bolj z?Py oblačila, stisnjena v zapestjih in gležnjih, vis°, čevlje, nepokrite dele kože namažemo s sreC^Lj za odganjanje klopov, doma pa se ta*j stuširamo in natančno pregledamo. H1.,« odstranitev že prisesanega klopa zmaw možnost okužbe. • H. Jelovčan NESREČE Štirje ranjeni Ob 23.15 je počilo na regionalki pri hipodromu. 21-letni Enes D. z Jesenic U golfom GTD peljal od Lesc proti B»? Desnega ovinka pod Tiom zaradi hitrog zvozil, zaneslo ga je na nasprotni pas, na*8, sunkovito zavil nazaj v desno, pa še enkr ^ levo. Avto je 25 metrov bočno drse, na 1*'je pasu je Enes D. trčil v lancio kappo, s ka! etf,ij nasproti pravilno pripeljal 44-letni Vladinu*' JJ Lesc. Golfa je po trčenju odbilo v varov J ograjo, prek nje je zdrsnil sedem metro J pobočju pod cesto. V nesreči jo je dobro od A voznik Vladimir K., povzročitelj in dva nl6fJ sopotnika - 21-letni Haris K. ter leto s» jjl Mirsad F. - so bili huje ranjeni, 20-letni fcn*> vsi z Jesenic, pa lažje. Vkleščenima na P^j sedežih so iz golfa pomagali blejski 8a 3 Zaradi nesreče je bila cesta zaprta do f zjutraj, promet pa preusmerjen prek u Poljan in Kočne. Mimo utripajočih luči $\ Niti pol ure kasneje pa je bila huda n*ffiw križišču pri mlekarni na Planini. w.'Jf Aleksander G. iz Kranja je s "katrco" P^Of od Čirč. Čeprav so na semaforjih ^J111 rumene luči, je brez premisleka zapeJJ prednostno cesto ter izsilil prednost } ^ voznici golfa Biljani D. iz Kranja. Ta je j6 j zaviranju trčila v levi bok "katrce", 10q i prevrnila. Huje ranjenega Aleksandra odpeljali v Klinični center. Ferdinand V. s Spregledal peško V sredo, 12. februarja, ob 14.45 je fjjil Sp. Bele vzvratno spjjj parkirišča pri trgovini Živila na Dvorske, j v Preddvoru, da bi se vključil na cesto. r $ i je spregledal 79-letno domačinko je šla peš po avtobusnem postajališču. "n v je dobila več zlomov. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 064I223-1U, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku izredno ugodna. AVTOŠOLAB in B- tel. 22-55-22 TEČAJ CPP SE ZAČNE VSAK PONEDELJEK DOPOLDNE OB 9.00 IN POPOLDNE OB 18.00 - BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU. LJUBITELJI Vabljeni že na 5. kvalifikacijsko plesno državno prvenstvo v standardnih in latinsko-ameriških PLESA P'es'^ Prireditev bo v prostorih OŠ Franceta Prešerna z začetkom ob 10. uri in finalnimi VOZNIK INŠTRUKTOR IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC B & B, Kranj, tel.: 36-20-20 nakupovalni izleti Madžarska - Lenti 15.2., 1.3., Palmanova 18.2., Trst 25.2. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, . 17.2.1997, ob 9. uri dopoldne in Tal • 31 1-035 ING. HUMAR ob 18 ur P°P°,dne AVTO ŠOLA GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140, tel: 59-086 vsako soboto živa glasba ples na Valentinovo 14.2. (sprejemamo rezervacije) POSEBNA PONUDBA • HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV IZOLA Od 15.2. do 31.5.1997 vam pri bivanju najmanj 5 dni ponujamo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta. Kopanje, izleti, sprehodi,... Rezervacije po telefonu 066/463-100 ali po faksu 066/62-222. DprDF/irrrcmV Športni dvorani na Bledu je v času počitnic oz. božično-novoletnih praznikov, od 22.12.1996 do 5.1.1997 tli}A./CZS/1 sijali kj drsanje vsak dan oj 10 jo 11.30, pon. • pet. 17. do 18.30, sob., ned. 18. do 19.30. Cene vstopnic: odrasli 500 SIT, DRSANJE otroci do 10 let 300 SIT. Možnost izposoje drsalk. Na Jesenicah v športni dvorani Podmežakla pa vsak konec tedna od 14. do 15.30. Cena vstopnic: otroci 200 SIT, odrasli 400 SIT. Na Gorenjskem sejmu v Kranju je drsanje ob sobotah od 15. do 17.30. in ob nedeljah od 15.30. do 17. in od 18. do 19.30. M SE Vpis druge generacije šolanja za poklice: • zidar • tesar • slikopleskar • delovodja EDUKACIJSKI CENTER, Zg Resnica, teli 0609/649-787,064/403-042 avtobusni prevozi drino vec, 731-050 METEOR d.0.0. 422-781 Cilka tel: 411-510 Portogruaro, Palmanova, Gorica (tovarna čokolade) 25. 2., Lenti 22. 2., Planica 23. 3. Italija - tovarna čokolade, Portuquaro, Palmanova 20.2., Celovec 3.3., Brno (Češka) 13. -15.3. %nQ NAJVEČJA IN NAJUGODNEJŠA PONUDBA METRSKEGA BLAGA PO TOVARNIŠKIH i *„WT*„W CENAH TABOR MARIBOR - TRIPOST. TEKOČI METER BLAGA ZA KOSTIM ALI ZADRUŽNI DOM OBLEKO 2E PO 785 SIT PETEK 14. 2 IN SOBOTA 15. 2. DEVETKINA PONUDBA PRIMSKO VO IZJEMNO POCENI ČLOVEKU PRIJAZNIH IZDELKOV IZ ČISTEGA BOMBAŽA'PIŽAME f niirMJMXXy v ^ 2999, 2 BRISAČI 999, POST. GARNITURE 2999, DELOVNE HALJE PO 999 IN ŠE IN ŠE. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! TRŽIČU Na tržiškem drsališču za Vlrjem je drsanje od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, sobota, nedelja iNA J CENEJŠE in prazniki od 15. do 17. ure in od 18. do 20. ure. V času drsanja je odprta okrepčevalnica v Brunarici DRSANJE tržiškega hokejskega kluba. Cene: otroci do 15 tet 200 SIT, odrasli 250 SIT. OAEWOO TICO BREZ POLOGA 23.691 SIT MESEČNO ZNIŽANE CENE MODELOV NEXIA IN ESPERO! ESPERO 1.8 CD SAMO 23.690 DEM UGODEN KREDIT - LEASING, CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG TEL.: 634 463, 634 056 REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI JP'^V Pym(j dokvalifikacij VOZNIK, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA > ^l^M/714^031'^ pSein^nfUn^ntT714-403 ali osebno na Šercerjevi 22 v Radovljici. Naklo Zadnikar P* 471-244 SPECIALISTIČNA "Patološka ordinacija MADŽARSKA - LENT11. 3., ČEŠKA - BRNO 13?3. -15. 3.2 dni, HOLANDIJA15.4. -20.4.5 dni, Rezervacije sprejemamo do 10.3.97 Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih ŽH z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic In drugih kožnih Izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. JEZIKO VNA ŠOLA Vpisuje v tečaje splošne in poslovne angleščine za vse stopnje. Nudimo tudi Pt*OGRESS, a\o.o., Kranj pripave na maturo in mednarodne izpite. Tel.: 064/310-644 Nudim knjigovodske storitve za S.P., posameznike in male družbe. Tel.: 064/631-573 knjigovodski servis GBD Cd ''»Vito borzno posrednilka drutba d.d. Kotalka 33. 4000 Kranj. Slovenija Tei: +386 064 361-300. 361-301 Fai +386 064 211-889 Stalno odkupno mesto za delnice serij« G In B. Okupujemo delnice PETROLA, SAVE, KRKE, LEKA, MERCATORJA, FRUCTALA itd... Za strokovne nasvete, nakup In prodajo vrednostnih papirjev, prenose lastništva v KDD in upravljanje vašega premoženja, se obrnite na pooblaščene borzne posrednike Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d., na Koroški 33 v Kranju, tel. 064/361-300. aIUk* i«UJSKA P*ODAJA kvalitetnih, modnih, lepih in izjemno poceni oblačil proizvajalca UU, krila široka, ozka In mini, ženske hlače triko, tunike poslikanje z unikatnimi vzorci, kompleti iz kupra brušene tkanine, bluze potiskane in enobarvne iz microtkanin No9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO. NE ZAMUDITE PRAVE PRILOŽNOSTI! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 96. letu starosti zapustil ALOJZ MENCINGER po domače Tončkov Lojz iz Zgoše, upokojenec tovarne Veriga. Pogreb bo jutri, v soboto, 15. februarja, ob 15. uri. Žara bo v mrliški vežici v Begunjah od 10. ure dalje. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Majda, sin Slavko, vnukinje in pravnuki odločitvami ob 18. uri. Vabljeni! GLASOV KAŽIPOT M Obvestila It Sobotno bogoslužje Jesenice - KAC Jesenice obvešča, da vabi vse, ki pogrešate tolažbo in mir ter si želite duhovnega napredka in pristne radosti, od 9.30 do 10.30 ure k sobotnemu bogoslužju v Krščanski adventistični cerkvi na Jesenicah, ulica Viktorja Kejžarja 15. Občni zbor kinologov Naklo - Kinološko društvo Naklo bo imelo danes, 14. februarja 1997, ob 19. uri v dvorani doma kulture v Naklem letni občni zbor. Lansko delo društva bo predstavil predsednik Janez Bartol, o podrobnostih pa bodo spregovorili predstavniki strokovne, gospodarske, propagandne in disciplinske komisije ter komisij za reševanje, agvliti, vzrejo psov in odlikovanja. Udeleženci se bodo seznanili tudi s finančnim poročilom in poročilom nadzornega odbora, po razpravi pa bodo sprejeli program dela za 1997. leto. Med drugim bodo opravili še nadomestne volitve. Letni zbor in predstavitev priročnika za planince Kranj - Danes, v petek, bo ob 18. uri v klubskem prostoru Planinskega društva Kranj na Koroški cesti 27 letni zbor, ob 19. uri pa bo predstavitev njihove nove publikacije Vodnik po gorah programa izletov PD Kranj 97 in priročnik, kako se odpraviti v gore. Knjižico je možno dobiti v pisarni planinskega društva, v knjigarnah in kioskih v Kranju In drugod. . Koncerti 3 Koncert Škerjančevih nagrajencev Tržič - V torek, 18. februarja, bo ob 19. uri v dvorani Glasbene šole koncert Škerjančevih nagrajencev: Matjaž Zgonc - violina in Jure Rozman - klavir. Koncert ruskih solistov Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo danes, v petek, ob 19.30 koncert mezzosopranistke Irlne Legkaje in basista Petra Migunova, ob klavirju ju spremlja Zoltan Peter. Koncertni program sanktpetersburških pevcev obsega glasbo Schuberta, Cherubinija, Brahmsa, Verdija, Glinke, Rahmanino-va, Bizeta, čajkovskega in drugih. Vstopnice v pisarni Turističnega društva Škofja Loka in pol ure pred koncertom v Puštalskem gradu. Mladi glasbeniki Jesenice • V dvorani na Javorniku bo danes, v petek, ob 18. uri javni nastop učencev Glasbene šole Jesenice posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Učenci bodo predstavili dela slovenskih skladateljev. Solista iz St. Petersburga Tržič - V dvorani Glasbene šole Tržič bo jutri, v soboto, ob 19. uri koncert solistov Kapele iz St. Petersburga: mezzosopranistke Irine Legkaje in basista Petra Migunova. Pevca bo na klavirju spremljal Zoltan Peter. Koncert za praznik Podnart - V Kulturnem domu v Podnartu bo jutri, v soboto, ob 19. url koncert Moškega pevskega zbora Podnart. Na prireditvi v počastitev kulturnega praznika bo gost tudi Jaka Čop, alpinist in izvrsten fotograf slovenske pokrajine, še posebej gora. On je bil veter Kamnik - V Razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 20. uri koncert avtorske glasbe na besedila slovenske poezije z naslovom On je bil veter. Koncert narodnih pesmi Kranj • V dvorani baročnega župniš-ča, Tavčarjeva 43, bo v nedeljo, 16. februarja, ob 19. uri koncert narodnih pesmi škrjanček poje. Ob dvajsetletnici delovanja nastopa Mladinski mešani zbor škrjančki Kranj pod vodstvom Angele Tomanič. Kot gost bo nastopil še Komorni zbor Gallus Kranj. Predavanja 3LH 0 spomladanskih delih Preddvor - Turistično društvo Preddvor organizira pred prihajajočo pomladjo predavanje z diapozitivi o spomladanskih delih, o oskrbovanju in negi balkonskih rastlin, enoletnic in posodovk. Predavala bo g. Ruth Pod-gornik - Reš iz Vrtnarije Reš pri Podvinu. Poudarek bo na novostih s tega področja. Predvsem bodo predstavljene novosti iz drugih vrtnarsko razvitih držav. Videli pa boste tudi, kako klasične rastline (pelargonije. fuksije) križamo z novejšimi sortami. Vabljeni v Dom krajanov v Preddvoru danes, v petek, ob 17. uri, torej na Valentinovo, kjer boste preživeli prijeten večer. Raj pod Triglavom Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica - kulturno-prosvetna sekcija vabi na predavanje z diapozitivi z naslovom Raj pod Triglavom. Preda- vanje bo v torek, 18. februarja, ob 18. uri v rojstni hiši Matije čopa v Žirovnici. Predaval bo Jaka čop. Everest, smuči pripravljam zate Dovje • Danes, v petek, bo ob 19. uri v Kulturnem domu na Dovjem predavanje z diapozitivi Dava Karnlčarja, našega ekstremnoga alpinista z naslovom Everest, smuči pripravljam zate. Gledališče Ifr Sapramiška Jesenice - V nedeljo, 16. februarja, bo ob 10. uri v Gledališču Toneta čuf arja na Jesenicah nova Vaša naša matineja. Tokrat so v goste povabili mlade gledallščnike iz Ljubnega, ki so pripravili pravljično igrico Sapramiška. Z vami bosta tudi tokrat Mira in Dedek in v gledališču so prepričani, da vam bo tudi nova pesmica, ki jo boste slišali prvič, všeč. Matineja bo v Gledališču Toneta čufarja ob 10. ure, v Kulturnem domu na Dovjem pa ob 14.30. Prepadi Dovje • Jutri, v soboto, bodo ob 19. uri člani igralske skupine Dovški oder ponovili satirično komedijo Marsela Gomboca - Prepadi za vse tiste, ki je še niso videli, in za tiste, ki bo si jo radi ponovno ogledali. Predstava bo v kulturnem domu na Dovjem. Drama gostuje na Loškem odru škofja Loka • Danes, v petek, ob 19.30 bo na Loškem odru gostovala SNG Drama Ljubljana s predstavo Drage Potočnjak Metuljev ples v režiji Borisa Cavazze - za abonma modri in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma rdeči in izven. Repriza komedije Žiri - Dramska skupina DPD Svoboda Žiri bo jutri, v soboto, ob 20. uri uprizorila E. Kishona Rodil se je očka v režiji Metke Debeljak. Gre za reprizo komedije z dvema novima igralcema v glavnih vlogah. Matilda Cerklje - V Kinodvoranl v Cerkljah bo danes, v petek, ob 19. uri KUD Osnovne šole Davorin Jenko ponovil mladinsko Igrico Ronalda Dahla Matilda. Obtoženi volk Kamnik - V razstavišču Veronika bo jutri, v soboto, ob 16. uri otroška gledališka skupina OŠ Stranje predstavila igrico Žarka Petana Obtoženi volk v režiji Mire Papež. Najlepša je moja Podbrezje - V Kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 19.30 igralska skupina iz Preddvora zaigrala komedijo Najlepša je moja. Prireditve Obzorje - Valentinovo Škofja Loka - V koncertno-plesni dvorani Superstar bo danes, v petek, na Valentinovo, od 21. ure naprej Igral ansambel Abzorje. Zbor upokojencev in članov KD Smlednik - Danes, 14. februarja, ob 16. uri se bodo na občnem zboru sestali člani Društva upokojencev Smlednik. Občni zbor bo v Domu krajevne skupnosti. - Pri Zormanu v Valburgi pa bo danes, 14. februarja, ob 19. uri občni zbor članov Konjeniškega društva Smlednik. Smučarski skoki (poleti) Gora pri Komendi - Skakalni komite na Gori pri Komendi oziroma Gorjanski skakalni komite v nedeljo, 16. februarja, ob 13. uri organizira tradicionalne smučarske skoke na 20-metrski Vrvovi skakalnici (po njihovem polete, saj vsak skok pomnožijo z deset). Tekmovali bodo z alpskimi smučmi, prijave tekmovalcev bodo sprejemali dve uri pred začetkom tekmovanja, pod šotom bo igral ansambel Gamsi, nagradili pa bodo najbolj izvirne navijače oziroma napise. Kulturni večer Koprivnik • KUD Koprivnik prireja jutri (sobota), 15. februarja, ob 19.30 v dvorani gasilskega doma na Koprivniku proslavo spominu dr. Franceta Prešerna oziroma ob slovenskem kulturnem prazniku. Na kulturnem večeru bodo nastopili pevski zbor Valentin Vodnik, recitatorji, citrar, harmonikar In drugi. Sankaške tekme Koprivnik - športno društvo Koprivnik-Gorjuše bo v nedeljo, 16. februarja, pripravilo sankaške tekme. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, prijave pa bodo sprejemali od 9. ure naprej. Start bo na Goreljku pred Sirarno, cilj pa na Kopriv-n)ku. Čajanka ■ „ K°*ri?« • Turistično društvo Kokrica K5 i 7' febmaJla- v kulturnem Domu na Kokrici prireja čajanko z naslovom Kako uporabljati duhovnost v praksi. Predavateljica bo Breda Bizjak, ki bo govorila o spoznavanju samega sebe, delovanju zakonov in energij univerzuma, zdravljenju šamanov z uporabo svetih rastlin. Prireditev za praznik Ljubno • V počastitev kulturnega Eraznika bo v domu TVD Partizan jubno danes, v petek, ob 19. uri prireditev z naslovom Janez Jalen med nami. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o življenju in delu Janeza Jalna. Predavanje o Izraelu Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v petek, ob 19.30 Iztok Trček od diapozitivih predstavil potovanje z jamarsko odpravo v Izrael. 0 Gvatemali Ljubljana • V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo v torek, 18. februarja, ob 19. uri slikovito potopisno predavanje z diapozitivi z naslovom Gvatemala. Deželo bo predstavil Tino Mamic. Razstave Grafike in kipi Žiri - V Galeriji Svobode Žiri bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo izbranih grafik in kipov kiparke In grafičarke Mihaele Žakelj. Razstavljena dela bo predstavil prof. Dušan Koman, kustos Loškega muzeja. Na prireditvi bo igral ansambel Air, kvartet kljunastih flavt iz Žirov. Hočete igrati z mano Javornik • Gledališče pri PDB Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela se bo predstavilo s komedijo Mlchaeta Acharda Hočete Igrati z mano. Predstavi so lahko ogledate danes, petek, in v nedeljo, obakrat ob 19.30 uri v dvorani v Kulturnem domu na Javorniku. Počitnice Več kot dovolj možnosti v prostem tednu S ponedeljkom, pravzaprav pa že z današnjim dnem, se za gorenjske osnovnošolce in srednješolce začenjajo letošnje zimske počitnice. V Kranju Zveza društev prijateljev mladine tudi tokrat pripravlja mlinček prostega časa, program raznovrstnih prireditev za vesele zimske počitnice. V kranjskih kinematografih bo tako od 15. do 23. februarja potekala počitniška matineja - vsak dan ob 10. uri v kinu Center in ob 16. v kinu Storžič. V pionirskem oddelku Osrednje knjižnice bo v sredo, 19. februarja, ob 16. uri ura pravljic, tokrat O goskicl, ki se ie učila peti. Za rekreacijo bo poskrbljeno na Gorenjskem sejmu, kjer bo od ponedeljka do petka od 10.30 do 12. ure in od 13.30 do 15. ure mogoče drsati za 250 tolarjev. V olimpijskem bazenu pa bo od jutri pa do nedelje, 23. februarja, prosto plavanje za vse učence in dijake od 8. do 17. ure. Cena vstopnice je 300 tolarjev. Plesna šola Urška vabi osnovnošolce in srednješolce v počitniške plesne tečaje, ki bodo potekali v dvorani OŠ France Prešeren na Zlatem polju od ponedeljka do petka (vpis pol ure pred začetkom, cena 2.500 SIT). Učene! od 1. do 4. razreda bodo začenjali pb 18. uri, učenci višjih razredov OŠ ob 19. in srednješolci ob 20. uri. Konjeniški klub Kranj organizira na Polici pri Naklem jahalne tečaje ter rekreacijsko jahanje od sobote, 15., do nedelje, 23. februarja. Cena sedemdnevnega tečaja je 7 tisočakov, jahalna ura stane 1.100 SIT. športna zveza pa bo v času zimskih počitnic organizirala prevozni smučarski tečaj na Pokljuki. Name njen bo tako začetnikom kot dobrim smučarjem, potekal bo od ponedeljka do petka, odhod vsak dan ob 8. ur izpred poslovne stavbe Sprotne zveze Kranj. Cena: 16.000 SIT. Zadnji rok za prijavo je danes, informacije po telefonu 0609 641 073. Prav tako od ponedeljka do petka bo potekala tudi zimska šola računalništva za osnovnošolce in sredn-ješoce. Cena deseturnega tečaja je 5.000 SIT, prijave in Informacije IPIŠ, tel. 211-237. OBVESTILO! Občina Preddvor obvešča občane, uporabnike lokalne ceste od središča Preddvora do Osnovne šole, da bodo zaradi gradbenih del od 14.2. 1997 pa do predvidoma 24.2.1997 potrebne začasne delne in popolne zapore cestišča. Občane prosimo za razumevanje in upoštevanje navodil Izvajalca gradbenih del. OBČINA PREDDVOR ŽUPAN Miroslav Zadnikar DISCOTEKA RADOVUI CA Danes po 22. uri nastop nove hravške pop zvezde ■MlKOLINi: MALI OGLASI 9 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552, 064/226-751_2 KMETOVALCI: Za generalno popravilo motorja na vašem traktorju, vam AGROIZBIRA Kranj ugodno nudi rezervne dele za vse vrste traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat, Torpedo, Tomo vlnkovič, IMT, kosilnice BCS - Acme, Lombardini. Najceneje vam nudimo tudi gume Barum in akumulatorje Vesna in Topla. Se priporoča Agroizbira Kranj, O064/324-802 2537 Prodam oljni GORILEC, etažno peč s priborom in cisterno za olje. 0431- 333 2608 Kupim posodo za mleko 25 I z dobrim zapiralom. 01421-535, od 8. do 9. ure 2725 Prodam sobno PEČ na olje in plinsko PEČ. 0326-270 2982 Ugodno prodam VIDEOKAMERO Sony, še v garanciji 6 mes. 0451-114, popoldan 2983 Prodam dobro ohranjen OLJNI GORILEC za centr. kurjavo. 042-23-36 3006 Prodam 200 I HLADILNI BAZEN, dobro ohranjen. O695-140 3013 BGOSTIŠČE TAVERNA ^ ■AKHUS /crjovka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh ' S TEM KUPONOM i MATE V MESECU JAINUAR + ff bflUAR 10% pOpUSTA Prodam dvobrazdni PLUG, PAJEK 4.5 m, SIL0K0MBAJN Mengele MB 220. Dorfarje 31, Žabnica_3035 Prodamo novo PEČ za centralno kurjavo za 50.000 SIT. Q718-476 Prodam PEČ na drva za ogrevanje vode v kopalnici z novim bojlerjem. 064-014 _mm Poceni prodam novo vodno bencinsko črpalko Tomos s priključki. 0714-803 3096 Prodam avtoradio z ojačevalcem in zvočniki. 0242-419 3122 Prodam likalni STROJ Mile Kordes. 0741-570 3139 Zamrzovalno SKIRNJO LTH 380 I, prodam. 0242-088 3150 Po ugodni ceni prodam nov BE-TOSNKI MEŠALEC na bencinski motor. O 332-321 3182 Ugodno prodam Epsonov TISKALNIK LQ 570. 0327-025 od 16-19 3185 Prodam elektro motor 1,5 KW in manometer za acetilen, vse novo. 057-841 32oe Pralni stroj GORENJE ter El NIŠ oba brezhibna, prodam. 0332-350 3211 Prodam ekspres PEČ za pico z oblikovalcem testa. O801-030 3213 Poceni prodam VIDEO PLEJER in dva para SMUČI. 0330-157 3235 Ugodno prodam NOV RAČUNALNIK IBM PENTIUM 133, 3 leta garancije. 0411-103 3248 Kupim pnevmatsko PIŠTOLO za žeblje - klanfce z kompresorjem. 0403-635 3250 FREZ0 V0GEL-N00T za odvzem silaže v stolpnem silosu, skupaj z 20 m cevi, prodam. 0061/627-046 3255 Prodam zamrzovalno omaro 6 predalov. O 52-134 3315 Za simbolično ceno prodam BTV 65 cm na daljinsko upravljanje. 053- 998 3317 Prodam nov tračni OBRAČALNIK 200, motorno kosilnico BCS 127. 0688-134 3321 Ugodno prodam PEČ Ferrotherm in radiator nizki 2 m. 0724-005 3329 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva VVamsIer neuporabljen. 0311-220 3339 Prodam prevozni bazen za mleko, malo rabljen 200 I. O621-293 3349 Ugodna prodam novo hišno centralno Aursvvold ETS 1400 FAX. 0310-854 3392 Prodam PUHALNIK za seno in rotac. kosilnico. Zg. Brnik 34 3402 Prodam TEHTNICO s pomično utežjo - 500 kg, tehtnico s krožno skalo 100 kg In 50 kg. 0451-765 3405 GRADBENO DVIGALO in kabino za traktor Zetor 25-11, prodam. 0715- 453 3414 *4 V PIZZERIJA NJAMY ČESTITA VSEM ZALJUBLJENCEM!_3152 Marko! Najini poti sta se srečali in naju združili - od takrat naprej sva nerazdružljiva, saj naju veže iskrena ljubezen in prijateljstvo - upam, da bo vedno tako ostalo. Tvoja Jana 3191 ANDREJ! Najlepša na svetu sta iskrena ljubezen in prijateljstvo! Da bi ta vez ostala še dolgo, dolgo med nama. Tvoja Nuša 3228 SLAVKO - naj bo najina ljubezen še naprej tako cvetoča kot najlepša vrtnica, ki nikoli ne ovene. Tvoja Jana 3229 ALEKSANDRI REŠ za 12. rojstni dan, ki ga praznuje danes, na dan ljubezni, želimo, da bi bila še naprej tako pridna v šoli in doma! Koroščevi in Dragonjevi 3254 Zdravko, ker si ti nekaj posebnega, ker si moj božji dar z neba, ti želim, da bi čimprej ozdravel. Tvoja Maja, ki te ljubi! 3278 GR. MATERIAL LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 0061/611-078 2774 SALONITKA nova 60x40 po reklamni ceni 360 SIT, prodam. 0221-872 ČESTITKE Dragi Joža! V življenju obstaja samo ena sreča, ljubiti in biti ljubljen! Tvoja Mojca 3109 Zelo, zelo te pogrešam, čim prej se vrni, da ti bom lahko povedala to in še vse ostalo..... 3110 Andreja Miki ljubezen je večna. Tvoj 3111 Oči odpri, okrog poglej, Simon in se nasmej! Opazuje te plavooka Tjaša 3113_ Rajko - prihaja pomlad in njen prihod bi rada doživela v tvojem objemu. Oseba iz šolskih klopi 3114 Ure, ki sem jih prebil s tabo Sandra, bodo ostale v mojem srcu za vedno. Aleš 3117 DRAGI GREGOR! Prejmi prisrčne čestitke ob dnevu ljubezni. Veliko sreče, zdravja, uspeha, veselja in naj ti sonce sreče skupaj z menoj razsvetljuje pot skozi življenje. Večno tvoja Sneža siae LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 vas vabi k vpisu v • Visoko upravno šolo • 3-letni program trgovske smeri prodajalec (možna prekvalifikacija) 3-letni program gostinska dela; smer natakar ali kuhar • Osnovno šolo za odrasle ali • Tečaje tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina za vse stopnje, francoščina samo prve stopnje) in novost 30-urni obnovitveni tečaj nemščine in angleščine 8 715-265 GLASBILA Prodam nov SYNTHESIZER CASIO KT 80. 0327-257, zvečer 3145 Prodam kasete, raznovrstno glasbo, 120 kaset. Grguraš, C. Ste Marin Aux Minex 2, Tržič 3268 OBLAČILA Obhajilni obleki - fantovsko zeleno in dekliško dolgo belo, prodam. ©422-575 3018 ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja pri Kranju (četrta hiša od znaka Hrastje na desno) tel.: 064/323-034 * Vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro KVALITETNIH ŽENSKIH HLAČ, za vse postave, tudi za bodoče mamice * šplchoze, tunike, otroške POLO majice ter otroške in Ženske pajklce IZOBRAŽEVANJE Instruiram (na vašem domu) MATEMATIKO, FIZIKO, KEMIJO za OS. Cena ugodna. 0328-232 od 18-20. ure 2171 NEPREMIČNINE ENOTA KRANJ SVET R.E. d.o.o. Ljub Ij ANA Enota Kranj Huje 55, 4000 Kranj TeL: 064 550 112 OBJAVLJAMO PRIHOD V DEŽELO KRANJSKO! Obljubimo, da bomo tudi za VAS vestno, strokovno in pošteno opravljali posle z nepremičninami, tako kot je že v: V LJUBLJANI, V LOGATCU, IN NA VRHNIKI. Prepričajte se in nas pokličite od 8.00 do 1 7.00, v Kranju 064 330-112, v Ljubljani 061 16-86-200 ali na Vrhniki 061 754-393. VESELIMO SE TUDI VAŠEGA OBISKA'! SUET NEPREMIČNIN JE PRI NAS UREJEN Prodajamo PORTUGALSKO PLUTO in LAK Loba za pluto in parket. 0241-687 2812 Prodam okrasno kroparsko OGRA-JO 310x165 cm. 0326-690 2989 Prodam PUNTE, mera po dogovoru. Kern, Čadovlje 4, Golnik sois Prodam fasadni oder H ELEMENTI 230 m2. 0632-281 3027 Prodam obžagan LES za ostrešje. Podbrezje, 0731-069 soee LATE za kozolec, prodam. 323 O403- 3085 Prodam snegobrane z montažo ali brez in korito za krmo kokoši z nerjaveče pločevine. O401-364 3099 Žica za elektroinštalacije P 1.5 ugodno po 12,00 SIT. 00609/624-329 3170 Prodam STREŠNIKE Kikinda in siemenjake ter suhe BOROVE PLOHE. Podbrezje 67 3193 Prodam kovinska garažna vrata, dvižna. 0461-771, popoldan 3212 Oddam več vrat in zastekljenih okenskih kril, lepo ohranjeno. O 624-336 3223 Kovinske protivlomne mreže za okna in vrata izdelamo po naročulu. 0451-129 3245 Zložljive podstrešne STOPNICE VVippro z dvojnim pokrovom po vaših merah. Jezerska c. 8, 0242- 772 3247 Poceni prodam suh smrekov LES za embalažo, deb. 50 mm in 25 mm. Pegam. Sv. Lenart 4, Selca 3288 Prodam harmonika viata 2 m široke, 2,5 m visoke natur. 0212-072 330B NOVA OKNA JELOVICA - vezana z žaluzijami 120x140 ugodno prodam. 0422-405 3314 Spolnost, partnerstvo, anketa. Raff, Hrib 28, Preddvor Inf. na 0064/451- 397_2859 Nudim pomoč pri učenju za OŠ. 0241-637 3012 instruiram angleščino za osnovne šole. 0 245-305, dopoldan 3018 Uspešno instruiram angleščino za vse stopnje. 0222-561 3177 Študentka matematike instruira matematiko za osnovne in srednje šole. O 226-334 3206 Profesorica poučuje harmoniko in nauk o glasbi otroke in odrasle. O 323-545 3322 KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Gregorčičeva 8, Kranj, 0211-248, ali 0471- 534 1347 Odkupujemo smrekovo hlodovino vseh kvalitet tudi lubadarice. Ver-ea.d.o.o., 0064/451-209,041-665- 360 1709 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BU-KOVO, BOROVO, JESENOVO, JA-VOROVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. BRAZDA,d.o.o., POLJSICA PRI PODNARTU 6, 0064/731-615 2087 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. 0061/864-071 ali 061/864-070 2811 Kupim kompresor od 100 do 200 I, rezervar. 0401-493 3014 Kupim lepe suhe JESENOVE PLOHE ali DESKE. ©688-076 3031 Kvaliteten LES za ostrešje, okrogli ali žagan, takoj kupim. 0710-100 3045 Kupim nad sto let stara notranja vrata in pohištvo. 0622-135 3071 Kupim AX 1.1, prvi lastnik, možnost dodatne opreme. 0451-551 3077 Kupim alpske SMUČI, dolžine 120 cm. 0422-553 3105 Kupim 50 I rabljen BAZEN. 0632-810 3118 Kupim traktorski nakladač za gnoj na kardan. 0691-126 3121 Kupim hišo na Gorenjskem. Pogoj ob glavni cesti. 0311-301 3137 HLODOVINO (TUDI SNEGOLOM) IN ŽAGAN LES VSEH VRST STALNO ODKUPUJEMO. UGODNE ODKUPNE CENE. PLAČILO TAKOJ! 0061/614-018 3144 Kupim motorno žago manjšo in drva hlodovino. 0431-292 3234 Kupim sadilec za krompir za TV. O061/611-277 3327 Kupim cepin, dereze do 5000, prodam ŠKODO I. 93, 35000 km. 0330-409 3337 Kupimo v starem delu mesta ali ob prometnici hišo, lokal ali parcelo za gotovino. Ponudbe pod Šifra: PLAČILO TAKOJ_3348 Odkupim smrekov celulozni les, lasten prevoz, plačilo takoj. O 491- 150 3386 Kupim smrekovo in borovo hlodovino. 0411-100 3393 ^e^iW nepremičnine KUPUJEMO - PRODAJAM STANOVANJA - HIŠf PARCELE 064/22 33 00. ii ODDAMO GOSTINSKI LOK^. okolici Šk. Loke z odkupom in* tarja. Lokal je novejše izgradi? vsemi priključki in lastnim par*? čem. Samo resne ponudbe! NEPREMIČNINE, 622-318, 623-1' V Pro; Ded cen; 823 Na »da II. n; h Kra, NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI W INŽENIRING d.o.o. Kranj, Poštna 3, tel:224 j LOKAL s parkiriščem 40 m2. pritličju, v obratovanju frizerski«' javnost oddamo v najem. Au? Kranj 0223-485 in 0609-643 2865__ RADOVLJICA OKREPČEVALNlJ 90 m2, odkup inventarja, "Js, DEM/mes, ODDAMO OTOĆE \ Pro 100 m2 proizvodno skladišč"! h|j0 prostora, ODDAMO KRANJ oKCJfOs v najem trgovski lokal m2, 8 DEM/m2, ODDAMO ......gttjSj LOKA v najem trgovino z živili,; toQ m2, 7 DEM/m2. možna tudi ^ ft0 dejavnost. DOM NEPREMlCN'J LOKALI 22-33-00, 0609/650-123 ODDAMO PREDDVOR piceri^ pa inventarja, izredni lokaciji, najemnina brez V Kranju prodamo novo, poslovno stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo za 220.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643- 493 354 ODDAMO na Bledu v bližini cca 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah, cena 7 DEM/m2. K 3 KERN. 221-353, 221-785_457 PRODAMO v bližini Kranja odlični vpeljan gostinski objekt (pizzerija, bistro in igralnica) s teraso. K 3 KERN, 221-353, 221-785 45« ODDAMO na Bledu 220 m2 v dveh etažah, primerno za fitnes ali podobno. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 1741 m2 poslovnih površin za PRODAJ %. SERVISNO dejavnost, 500 DEMj^ in odkup inventarja 16000 ^ (avdio-video, servis računaj opreme itd.), ODDAMO Kranj £ ca (6 km): 2 x 400 m2 sklafftjj proizvodnih prostorov. DOM NcfJ MIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 4B» Agent - Kranj Glavni trg 16, Kranj icL-064f223-485 #609/6$4 mmmiCmm AGENCIJATznJ^W Stroški našega posredp} ODDAMO v Kranju živilsko trgovino v obratovanju z odkupom inventarja. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 222- 785 1742 Prodamo STANOVANJSKO HIŠO s trgovskim lokalom v okolici škofje Loke. Atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. Samo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_1952 V Kranju, v Tavčarjevi ul. prodamo 45 m2 poslovnega prostora primernega za advokaturo ali podobno dejvnost za 85.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 2119 --1m Na Tomšičevi 13 oddamo PJV 4, za mirno dejavnost. 0227-03^, GOSPODARSKO POSLOPJ* dam v najem in GARAŽO v ■ 36 m2. 0245-002 RADOVLJICA LESCE z okoicO,, najamemo za daljši čas s Pr0,V lom delavnico ali poslovni ProS »n 50 do 100 m2 za mirno \$ dejavnost. STANIČ nepremični tel. fax 715-009 V\ ---"fn V Kamniku oddamo l«P°V jen,prijeten, že vpeljan Q°s, lokal, predplačilo najemnine in , up inventarja. Mike & Cornp-'' 503 RADIO IhT POSLOVNI VAL Z Vami vsak da* od 05. do 09. in od 15. do 21. *** Oddamo v najem poslovne prostore. 022-44-55 Mladinski servis Kranj 2606 Na Kokrici ODDAMO 130 m2 kletnih poslovnih prostorov, primernih za fitnes, frizerski salon ipd. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V HRASTJU ODDAMO dve proizvodno skladiščni dvorani, a 400 m2, v ŠENČURJU pa 100m2 delavnic v pritličju. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Blizu ŽABNICE je na voljo 2-krat 80 m2 nedograjenih poslovnih prostorov v dveh etažah, na PESNICI pa nov lokal, 80 m2, primerno za trgovinsko in pisarniško dejavnost. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ODDAMO 70 m2 v Zalogu, primerno za skladišče kmetijskih ali vrtnarskih pridelkov. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja oddajamo 130 rf12 v pritličju, z urejenim parkiriščem. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V pritličju hiše ob glavni cesti v Straiišču oddamo 130 m2 poslovnih prostorov za mirno dejavnost. Posebni vhod, CK, najemnina 10 DEM m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Oddamo prostore za GOSTINSKI LOKAL v Cerkljah in Radovljici, v Kranju za AVTOSALON in neživilsko trgovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. DELAVNICO 50 m2 oddarn. obrtni tok in sanitarije. Wu V 3097____ Kemično čistilnico in pr8"^ $\ ugodno prodam. Cena 10.UUW O069/22-322 KRANJ - ČIRČE oddarno darsko poslopje 400 mZ dlšče. staning, 242-754_ Gostinski lokal v centru Kjjfe J zaposli prijetno NATAKAR študentko za pomoč P% A pijače. 0331-65, od 8. 0°' rA 14. -16.ure_— „ r Ugodno prodamo PlS^/ OPREMO (stole, mizo omaro). O 223-678 PROSTORE za gojenje Q°b proam. O061/142-98-98 Ju Člane, stmpatizerje Liberalne demokracije Slovenije in občane Kranja obveščamo, da je vsak ponedeljek od 17. do 19. ure odprla POSLANSKA PISARNA na Kidričevi 4/a, Kranj, tel: 360-581, 360-580, 221-672 V Železnikih prodamo pisarniške Pastore v industrijski zoni v tretjem [|Ws. 112 m2 z urejenim parkiriščem, ^na po dogovoru. AGENT Kranj, ^485, 0609/643-493_3371 Ija Vodopivčevi ul. (Mohorjev klanec) ^amo 130 m2 poslovnih prostorov v ?• nad. z lahkim dostopom, primerno * pisarniške prostore, advokaturo ? 1650 DEM mesečno. AGENT franj, 223-485, 0609/643-493 3373 $ najem oddam skladišče, 150 m2. SjJSrnik 34_3401 ^( najem oddam 100 m2 poslovnega &>stora za skladišče ali obrt. 0461 - Pozori Zakaj plačujeta visoko najamnino za nepremičnine, če lahko odplačujete lastno nepremičnino? Povprašajte za obročni nakup nepremičnine z 20% lastno udeležbo na 10, 15, 20 let, vašo nepremičninsko agencijo. AŽMAN ROMAN iz Podbrezij 155 opozarjam Ažman Jožico Podbrezje 156, da jo bom v primeru odtujitve premičnin ali nepremičnin v Podbrez-jah 156 in v Medulinu Biskupije, PRED ZAPUŠČINSKO RAZPRAVO, sodno preganjal, prav tako tudi eventuelne kupcel ueo ESTAVRACIJA NAMA - Gostinstvo "Mlinaric" puclnski trg 4, Škofja Loka, fht 6xo-s66 ugodno nudimo MALICE in KOSILA ter ves ostali ALAKART, razpolago Imamo tudi velik prostor za zaključene skupine, ohceti In Del. «a« 7. do 22. ure, vikendi 7. do 24. ure VABUENIt urodamo BESNICA novo poslovno parkirišči. PRODAMO KRANJ 'SlOVNO HIŠO v centru In po-J"K> stan. hišo ob vpadnici, PRO-"O MEDVODE, okolica r#L....... d^CVSKI CENTER s parkirišči, ,fs|lM t£°DAMO PREDDVOR Kokra doli 22. ohranjeno lovsko vilo ob potoku, lwrr|2 uporabne površine na parceli '•SO m2 ali več, PRODAMO JESENE center poslovni prostor, 127 m2 .ftitličju. 2500 DEM/m2. DOM ^EMIČNINE, 22-33-00, 0609/ °-l23 2966 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK ter kupim otroški voziček Marala. 8801-005 solo Otroško posteljico z jogijem, prodam. Q242-088_3149 Prodam avtosedež, H zapenjanje, otr. posteljico z jogijem in trip-trap sedež. Vse skupaj za 15.000 SIT. 13241-484 3299 OD GRADOM mttntJA MI0 CHAD0M P/ LOČITE 4 - PLAČATE 3 PIZZE, DO 28.2/97 *tOLE SA OSTALO 1l0onl' 600 ss '■ 95, Povoženih Hrort- krn! odlično ohranjen, ugodno "S9^-©421-727, 725-668 3017 ^rod* %5j novo moško Rogovo kolo. v Sj^**^ 3100 , i []&^} MOTOR (400) in dvokolo 9 «»327-091 **STVO PRUSNIKd.o.o. !%>i 4000 Kmnj, ieL 064/340350 °DPRT0 VSAK DAN °d 9. do 22. ure LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 0061/611-0782663 Prodam stare kmečke SKRINJE in obnovim starine. O 451-372 3065 Prodam popolnoma nov kosmodisk. 0621-217_3091 TAPISERIJO "Zadnja večerja" 260x105 cm, prodam. Cena 6000 DEM oz. dogovor. Možna menjava. 0310-588 popoldan 3142 Invalidski voziček, skoraj nov, prodam. 0241-524, zvečer 3180 Ugodno prodam konjsko opremo komate. 0724-005 3298 Prodam slike, olje na platnu različni motivi, uokvirjene. 0725-591 3333 PRIDELKI TOMOS AVTOMATIK in BT OP"! T'sJ'PO Ohranlar, B241-262 3224 orsko KOLO, novo, „ ^"ig^rema. ugodno ^CS s «^*<^L?nranjen APN 4 IN TOMOS AVTO-^328-498_3304 f^VESTILA ar«i, 14.LC1 v Italijo in na 125? vsak teden. 0491-442 JfeSQVALNI IZLET ^ ^jpSi^sak teden. ^^črno PSIČKO MEŠANKO. tfeft^J* SPOZNAVNI VEČER 'eU ml. Naro-p.JJankovsakdanodio. do ?b»te\L^ d^datne Informacije Prodam KROMPIR ZA SAJENJE -lanski uvoz, sorte jaerla, fiana, roma-' no, dezire. Matijovc - Jeglič, Podbrezje 192, 073-11-44 2723 Prodam jabolka, krmilni in semenski krompir jaerla, desire, frisia. Jerala, Podbrezje 218, 0731-302 2992 SENO goveje, ballrano z dostavo, prodam. 0067/53-104, zvečer 3002 Prodam JABOLKA, cena za 1 kg je 50 SIT. 0738-813_3089 Prodam neprebran KROMPIR. Po-ženlk 8,Cerkije, 0422-579 3103 Prodam star hlevski gnoj. 0681-392 3172___ Prodajamo krmni in jedilni krompir. Večje količine, ugodno. 0401-423 3161___ Prodam več sort neškropljenih JABOLK in suho sadje. 0451-504 3192_ Neškropeljna JABOLKA, sadni KIS in ŽGANJE, prodam. 0725-254 3233 Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA po 10 SIT. 0411-610 3305 Prodam večjo količino KROMPIRJA po zelo ugodni ceni. 0491-269 3342 Prodam jesensko pridelan SEMENSKI KROMPIR sorte: klfličar - kresnik, carling ford, sante, jaerla in krmni krompir. 0730-170 3417 POSESTI V Lescah prodamo HIŠO popolnoma novo, 420 m2 parcele, z neozde-lano mansardo, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki. AGENT Kranj 0223-485 in 0609-643-493127 /FPOM NEPREMIČNINE telitax: 331-292, 331-366 Ribno pri Bledu prodamo neizdelano vseljivo HIŠO, 450 m2 uporabne površine, na 1650 m2 lepe parcele, mirna okolica, primnerno za večje družinsko stanovanje ali izgradnjo apartmajev ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa s kamljoni, cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 in 0609-643-493_i3i V okolici Kranja kupimo manjšo starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 136 KERN d.0.0. NEPREMIČNINE tel-: 221-353 Maistrov trg 12 hx:iwS ^000 Kranj V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo HIŠO, cca. 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450 000 DEM: AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493_143 V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4, v dveh etažah na 136 m2 zemljišča, z vso dokumetacijo, še nedokončno izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493_145 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500 DO 1000 M2. POSING d.o.o. 0224-210 In 222-076_1S2 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 450.000 DEM za znanega Interesenta. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_355 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_356 PRODAMO LESCE visokopritlično hišo 10 x 8 m cena 350.000 DEM, BLED-RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1.800 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221- 353, tel in fax 221-785 449 BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 453 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING d.o.o. 0224-210, 222- 076_511 Prodamo STAREJŠO HIŠO, HOSTA ŠKOFJA LOKA, voda, elek., hišna št. je v hiši. Starost hiše je cca 100 let. Parcela meri 1800 m2, možna nadomestna gradnja, prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE. 622-318, 623-117_1000 Blizu Bleda prodam starejšo, manjšo hišo. 0720-052 1599 Več hiš v okolici Kranja na različnih lokacijah, različnih dimenzij prodamo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493_2127 MIKE & Comp. prodaja in nakup nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. 0226-503_2129 Pri Poljanah prodamo hišo v lil. grad. fazi skupaj s staro kmečko hišo, še vseljivo, parcela je 1200 m2, dovoz asfaltiran ter v okolici Gorenje vasi parcelo 5200 m2 z gradbenim dovoljenjem, ter več vikendov. Mike & co.. 226-503 2141 KRANJ prodamo zgodnji del hiše z vrtom, etažna CK, vslejivo 10/97, prodamo tudi samostojno hišo na parceli 500 m2, ter vrstno hišo. Mike & Co., 226-503 2142 V Tržiču prodamo stanovanjsko hišo - dvojček, CK na olje, telefon, dobro vzdrževano, na parceli 770 m2, možna menjava za stanovanje z doplačilom. Mike & comp., 226-503 i POKLJUKA prodamo leseno brunarico in apartma, dovoz urejen, sončna lega, lep razgled na okoliške hribe, blfžina smučišča. Mike & Co., 226- 503 2144 Prodamo zazidljivo parcelo Žiri, velikost 1.092 m2, cena 60 DEM/ m2, ZAZIDLJIVO PARCELO ADER-GAS 1220 m2, cena 60 000 DEM, ZAZIDLJIVO PARCELO Tupaliče 2.000 m2. K 3 KERN. 221-353, tel. in fax 221-785 2291 Prodamo stanovanjsko HIŠO v Kranju na atraktivni lokaciji. Hiša leži na sončni parceli, vsi priključki, garaža, stanovanjske površine 153 m2. Starost hiše 35 let. Samo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE, 0623-117,622-318 2444 Na Gorenjskem v okolici škofje Loke, Kranja, Bleda ter Lesc prodamo ve6 eno oz. dvodružfnsklh Hls različnih cenovnih razredov. Samo resne ponudbe na PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 Prodamo KMETIJO z velikim obsegom zemljišča, z vsemi priključki, lokacija pri Žlreh, ugodna cena. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 1951_ Ribno pri Bledu prodamo 600 m2 zazidljive parcele na mirni lokaciji za 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_2121 Zg. Gorje pri Bledu prodamo stanovanjsko nišo takoj vslejivo na 1000 m2 zemljišča, hiša stara cca 50 let z vsemi priključki, z CK, primerna za mirno poslovno dejavnost, prodamo za 215.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 aH 0609/643-493 2123 VIKENDna Orlih, na 1000 m2 zemljišča, lepa lokacija komplet ograjena parcela z potrebno obnovo lokac. in gradbeno dokumentacijo z vodo in elektriko na parceli, prodamo za 83.000 DEM. AGENT KRANJ 223-485 ali 0609/643-493 2124 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026 V Kranju prodamo starejšo hišico, delno podkleteno, kmalu vseljivo na parceli 298 m2, za 150.000 DEM in adaptirano hišo na parceli 500 m2 za 170.000 DEM. mike & Com., 226-03 2632_ V Škofji Loki ali bližnji okolici kupim zemljišče za gradnjo ali stanovanjsko hišo. Kupinina takoj. 0622-851 2633 V Kranju oddamo stanovanje 130 m2 v pritličju hiše, 2 ss s telefonom in CK, 3 ss s telefonom in CK; ŠENČUR gornji del hiše, LBE 2 ss z opremo, ŠKOFJA LOKA 2 ss v bloku z opremo. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785_2690 Hišo z gospodarskim poslopjem na Šenturški gori, na 400 m2 zemljišča, hiša stara cca. 20 let brez centralne kurjave prodamo za 135.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 2866 KOROŠKA C. 5, TRŽIČ TEL: 064/52-233 Prodamo STAREJŠO HIŠO v Kranju, cena 135 000 DEM, KRANJ (Orehek) - polovico HIŠE, garažo In drvarnico, cena 115 000 DEM, v Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno HIŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K3 KERN d.o.o. 0221-353 in 0/fax 221-785_m* PRODAMO ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, PRODAMO BLED ZASIP, dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, PRODAMO KRANJ BITNJE: dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2956 PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO na parceli 450 m2 del dvojčka z garažo, 160 m2 bivalne površine, PRODAMO KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM, PRODAMO Kranj Drulovka vrstno hišo v IV.gr. fazi, 160.000 DEM In dokončano dvostanovanjsko hišo, PRODAMO KRANJ CENTER poslovno stanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2957 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vabi v naslednje tečaje Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev LICENCE ZA PREVOZE V CESTNEM PROMETU začetek - 17. februar 1997 TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV začetek - 17. februar 1997 TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV začetek - 24. februar 1997 Prijave in informacije - telefon: 620-080 KUPIMO v Kranju ali okolici samostojno hišo z vrtom do cca 170.000 DEM in kupimo tudi polovico oz. del hiše z malo vrta. Mike & Co., 226-503 PRODAMO KRANJ atrijsko vrstno hišo z vrtom na lepi lokaciji, 2 garaži, 361 m2, uporabne površine, PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v Izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, PRODAMO PREDDVOR okolica maj-ši vikend na parceli 300 m2, 88000 DEM. PRODAMO KRVAVEC 1ss, cca 45 m2, apartma v hotelu prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_gw KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem VIKEND ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2959 PARCELE PRODAMO PREDDVOR (okooica) lepo parcelo 1200 m2, z gradbenim dovoljenjem, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_296o PRODAMO pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOĆE Industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA CENTER zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700 m2, 150 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2961 BAŠEU PREDDVOR prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo 200 m2 stanovanjske poršine na parceli 708 m2 za 133.000 DEM. STANING 242-754_3129 NAKLO prodamo 1 nad. kmečko hišo 20x10 m z 464 m2 parcele na lepi lokaciji primerni za poslovno dejavnost za 90.000 DEM. STANING 242-754 3130 NAKLO CEGELNICA prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo na parceli 650 m2 za 280.000 DEM. STANING, 242-754 3131 Takoj KUPIMO VEĆ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in Škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Prodamo čudovito VRSTNO HIŠO, večetažno, zelo prostorno, z lepo parcelo, luksuzen stil. Samo resne ponudbe na PIA NEPREMIČNINE, tel.: 623-117,622-318 PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo. DOM NEPREMIČNE. 22-33-00. 0609/650- 123 2962 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večja parcela za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2963 Prodam GARAŽO V GARAŽNI HIŠI v Vrečkovi ulici na Planini. 0222-154 3023 Kupim vikend na Gorenjskem ali zazidljivo parcelo. 0066/770-806, zvečer 3055 V Kranjski gori pod Vršičem prodam 2 ha mešanega gozda 1,5 DM/m2. 084-394 3072 KRANJ ALI OKOLICA KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO. STANING, 242-754 3135 PARCELO v okolici Kranja 750 m2 predvideno za gradnjo, ugodno prodam. ©411-943 3295 Podljubelj prodam zidan čebelnjak s sadovnjakom na cca 2000 m2. 058-754 3331 BLED kupimo 1/2 stanovanjske hiše ali trisobno stanovanje v hiši za gotovino za našo stranko. STANIČ nepremičnine, tel.fax 715-009 3300 V Struževem prodamo cca 50 let staro hišo potrebno prenove na lepi sončni parceli 900 m2 celotne ograjenega 160.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_3372 BAŠEU PRI PREDDVORU prodamo samostojno hišo v III. gr. fazi, 700 m2 parcele. Cena 130.000 DEM. POS-ING, 222-076 3382 MOJSTRANA prodamo dvostanovanjsko hišo na lepi lokaciji, vel. 10 x10 m, parcela 600 m2, ČK. tel. 2 garaži, takoj vseljiva. Cena 220.000 EM. POSING 222-076 _3383 Prodamo v Žiganji vasi hiša v 3. grad.fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2, na Drulovki, vrstno hišo v gradnji, spodaj že končana, 160.000 DEM, 400 m2 sveta. K 3 KERN. 221-353, tel. In fax 221-785 3399 SVET R.E. d.0.0. Huje 33, j 4000 Kranj NEPREMČNINE ^064/330-112 ENOTA KRANJ 10x064/330-112 POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: v STRAHINJU: prodamo polovico hiše, pritlični del, parcela 636 m2, možna tudi menjava za stanovanje v KRANJU: hiša s prizidkom, parcela 479 m2 v KRANJU: starejša hiša na Primskovem, parcela 300 m2 v DUPUAH: starejša hiša z gospod, poslopjem, parcela 600 m2 v KRANJU: 1 SS 42 m2 v bližini Kranja v RADOVLJICI: 2 ss 50 m2, v 2. nadstropju v KRANJU: 2 SS 65 m2 na Drulovki v 1. nadstropju v KRANJU: 2 SS 68 m2 na Planini v 7. nadstropju ADERGAS pri Cerkljah: zazidljivo parcelo 1.200 m2 pod AMBROŽEM na Krvavcu: NOV VIKEND, parcela ■ 800 m2 K3 KERN, d.o.e., tel. 064/221-353, tel. In ffax. 221-785 Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400 - 600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PRIMSKOVEM prodamo starejšo, visokopritlično hišo, na 300 m2 veliki parceli, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V LESCAH prodamo novo visokopritlično hišo z neizdelano mansardo in fasado, za 350.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja. Naklem, Preddvoru. Šenčurju, Cerkljah ali Hrastju, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. KRANJ BRITOF prodamo novejšo enonadstropno hišo - dvostanovanjsko na parceli 600 m2. STANING 242-754 3132 TRŽIČ prodamo ali zamenjamo dvojčka 112 m2 stnaovanjske z 800 m2 parcele za 160.000 DEM. STANING 242-754 3133 ŠKOFJA LOKA - HAFNERJEVO NAS. ODDAMO v najem hišo s C. K. in tel. mes. najemnina 700 DEM. STANING 242-754 3134 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". «421-498 TRIO ali DUO igra za ohceti, obletnice in druge zabave. 0731- 01 5 3273 GOSTIŠČE Retnje pri TRŽIČU Tel.:064/58 458 uas uabl na DNEVE RIBJE KUHINJE do 29.3/97 OSAH Dflfl, razeo nodofle in poncKteflha DUO KARINA Igra na porokah, zabavah, v lokalih. 0225-724 331» POSLOVNI STIKI DELNICE Uniona, Petrola, Radenske, Etola Save, Droge, Kolinske serije B,G, odkupujemo za gotovino. 0 061/133-05-37_3028 DELNICE Uniona, Save, Petrola, Droge, Kolinske, Radenske; B in G kupim. Gotovina takoj. 0061-133- 05-37 2433 ODKUPUJEM DELNICE znanih slovenskih podjetij - serijo G in B ter pobiram CERTIFIKATE. 0O64/-714-686 od 9-18. ure 200» Prodam suha mešana DRVA. 0401- 366 3123 HALOGENSKA PEČ nova 20.000 SIT in GORSKO KOLO na 18 prestav, 10.000, prodam. 0222-763 3167 Prodam nov moški dežni PLAŠČ, dve zložljivi postelji. 057-442 3162 Prodam suhe BUTARE. 0460-055 3310 Prodam 3 m kostanjevih DRV. Podbrezje 98, 0 731-438 3355 Prodam bukova DRVA, po potrebni tudi razžagam in dostavim. 0627-789 341 e STAN. OPREMA KUHINJKSO OPREMO, PLINSKI ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK na drva, MIZA, SEDEŽNO GARNITURO in REGAL za dnevno - ugodno prodam. 0065-808-287 2351 Podarim dobro ohranjen kavč. Bertoncelj, Na trati 22, Lesce 30se Poceni prodam ohranjeno garderobno, knjižno omaro, pisalno mizo, zakonsko posteljo. 084-062 3076 KAMINSKA PEČ prodam tip Loka-term s keramiko. 0685-061 3081 Prodam konjsko opremo in razno staro pohištvo, stoie mize in men-tergo. 0 731-257 3106 Prodam dva rabljena JOGIJA. 0422-303 sise Ugodno prodam 4 kuhinjske elemente, oranžen ultrapas, štedilnik 4p+2e, pomivalno korito. 0242-536 3271_ Prodam raztegljiv kavč in 2 fotelja za 10000 SIT. 0422-742_3302 Prodam kotno sedežno garnituro s foteljem. 0323-564 3312 Prodam MIZO s šestimi stoli,m asivna bukev. 0712-523 3330 Poceni prodam ohranjen KAVČ raztegljiv, dva fotelja. 0311-115 3341 Prodam KUHINJSKO TUŠ PIPO (3 cevke - Armal). cena 10.000 SIT. 0226-351 3367 Ugodno prodam dobro ohranjen KAVČ. 0242-284 3385 G S rnn" mobilni telefon Panasonic Talafaka KX-F1100 8X78 na navadni papir s telefonom In tajnico Tel.: 080-1590 KLIC INFORMACIJE TE UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, Id.: 064 222468 PE KR : Ljubljanska 1, tel./fax: 064 222-150 . PEU:Brilejeval2,tel./fax:061 1590-232 telefon trade reU:BTC-halaA,tel./fax:061 1852-710 Odkupujemo DELNICE Lipa Bled oznaka G. 0715-096_3203 DELNICE Petrola, Krke in ostale odkupujemo z gotovino. 0311-087 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 ŠPORT Prodam tri pare drsalk, en par novih dekliških In dva para rabljenih. 0 731-257_šio« TURISTIČNO IN TERENSKO JAHANJE nudimo na Rancu Okoren. 0061/868-094 3422 STORITVE VVIENERSTADISCHE ZAVAROVALNICA vam vrača odkupne vrednosti letnih premij. 0411-384_3210 Odkupujemo delnice Save Kranj B in G oznake, Uniona, Petrola in Krke ter ostale. 0310-537 3282 CERTIFIKATE še lahko vložite (tudi ostanke). 0062/631-164, po 16. url 3311_ RAZNO PRODAM Prodam STOJALA za obleke. 0451-313_1913 Prodam mešana suha drva v klaftrah. 0421-751, Lahovče 32, Cerklje _3029 Poceni prodam otroško posteljico z jogijem. m 714-665 V€D€Ž€VflJ€ - TfIROT Poceni prodam mehka drva in žagan les. Podbrezje 150, 0731-069 3062 Prodam suha mešana DRVA. 0451-334 _3086 Prodamo novo avtoprikolico za 500 DEM, 10 I bojler za 5000 SIT In starejši pralni stroj za 5000 SIT. 0718-573 3094 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI - od A do Ž IZDELAVA. STORITVE in USLUGE. 0332-260 ies VEDEŽEVANJE z 20-letnimi izkušnjami 090*44-12 tel. posr. A. U. S. P. 78 SIT/0,5 min Žaluzlje, rolete, lamelne zavese.plise naoknice, komarniki ter sereen senčila. Izdelava, montaža, popravila. Pestra izbira barv. Možnost plačila na obroke. 0061/13 22 001 ali 061/ 662-270_623 CISTERNE ZA KURILNO OUE~ nerjaveče ali železne izdelamo po meri ali v vašerrfprpstoru. Izdelujemo tudi NERJAVEČE BOJLER JE -kombinirane po želji naročnika. 0064-806-069, 0609-635-262 675 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je enostavna, posnetki pa odlični 0222-055 769 Po Izredno nizkih cenah vam nudimo MEDICINSKI SOLARIJ, STROKOVNO PEDIKURO, NEGO OBRAZA za zrelo In mlado kožo. Ugodno! Kozmetični studio Ksenija 0328-169 'Obdelava mansard (predelnih sten, stropa - v KNAUF sistemu), ter Armstrong stropov. 0064/491-425 ali 224-373 _222 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 00324-698 od 9-17 h. čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS ALU ŽALUZIJ, ROLET, LAMELNIH, PLISSE IN ROLO ZAVES. LEKERO -KOKRICA, 0245-125, 245-124, del. čas: od 7-20. ure 490 STK0.9\0 r/nrio\\x.u- estrUtov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 Hitro in kvalitetno vam po ugodni ceni izdelamo predelne stene, vetrolove, stropne in stenske obloge, obnavljamo okna, vrata in vse vrste pohištva, katerega Izdelamo tudi po naročilu. 0 in fax: 242-689 1417 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI, OKO-LICA OD "A - Ž" - izdelava, storitve, oprema in usluge "na ključ". Tel. in fax 064/332-260 1475 ČISTILNI SERVIS HRIBAR BLESK, d.0.0. Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na nov naslov: Savska 34 Kličite nas na nov« telefonske številke: (064) 225-204% 225-210 Se priporočamo! TV, VIDEO, GLASBENE STOLPE VAM POPRAVIMO V SERVISU OR-BITER, JEZERSKA C. 22, KRANJ, PRIMSKOVO POOBLAŠČENI SERVIS SAMSUNG. GORENJE - PO-PRAVILA NA DOMU. 0241-493 1519 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. 0061/ 627-356 1843 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža In servis. 0211-418,714-519 1722 POLAGANJE VSEH VRST PARKETA in brušenje z najnovejšimi stroji za parket - kvalitetno in s konkurenčnimi cenami. 0061-627-509 1851 Nudimo ažurno, kvalitetno In strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, 0222-754 1927 DIMNIKI: če je vaš dimnik dotrajan, nas pokličite. Sanirali ga bomo aH izdelali novega iz nerjaveče pločevine. 0063/702-480 aH 0609/615- 205 2096 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839 2324 TV.VIDEO, STOLP, AVTORADIO, SAT.SPREJEMNIK in ostalo elektroniko vam popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center). 0222-004 2339 RAČUNALNIŠKE MONITORJE popravimo v PROTON servisu. Bleivveisova 2 (kino Center). 0222-004 2347 ZIDARSTVO - fasade, notranji ometi, tlakovanje dvorišč z materialom aH brez. 0061/817-727_2M9 KERAMIKO, PARKET POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, UGODNO. Tarie, 0323-585 2421 OLJNE GORILNIKE , avtomatiko, peči, cisterne dostavimo, montiramo in izvedemo meritve izkoristka. Beta-S, d.0.0., tel. fax 874-059 2583 SANACIJA HIŠNEGA DIMNIKA - v enem dnevu! Koren Jože, Čopova 1, Žalec, 0063/715-526 2791 Specialistična dermatološka ordinacija dr. Predrag Afekelt, Ljubljana, Vodovodna 34, zdravBenje kotnih obolenj, krčnih ŽB, z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugft Kolnih izratttov in kozmetična derniatokirurpHa. Tel.: 061/445-080 od 17. do 21. ure. MIŠO s.p. KRANJ Tel.: 064/326-612 m: 0609/641-034 • montaža In servis senči! rolete, žaluzlje, lamelne zavese • montaža: talnih, stenskih In stropnih oblog • suhomontažna prenova oken in vrat • brušenje in lakiranje vseh vrst parketov • Izdelava in servis pohištva • polaganje laminatnlh parketov Imate težave? Svetujem vam pri poslu, pomagam vam v težkih situacijah, vedežujem vam iz ciganskih kart - samo osebno! Vse težave bomo rešili skupaj! Pokličite! Naročite se lahko vsak dan na 0061/ 1404-310 3007 KOVINSKE ZAŠČITNE IN OKRASNE MREŽE, STOPNICE HENKE - zavite, zložljive, okrogle...0064/806-026 3024_ ČIŠČENJE in obnova namazov na talnih oblogah ter politura pohištva. LESKET 211-338_3025 VODOVODNO INŠTALATERSKA DELA V HIŠI, PREDELAVA KOPALNIC IN RAZNA DROBNA POPRAVILA VAM IZDELAMO MOJSTRI Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI. MATERIAL JE BREZ DAVKA. 0211-128 (tajnica, kličite od 6-8. ure) 3047 Deklaracije in črtno kodo izdelamo takoj. Tel. in fax 064/634-665 3070 KOMBI PREVOZI in manjše selitve po ugodni ceni. 0621-609 soes če potrebujete elektroinstalacijo v hiši, stanovanju, poslovnem prostoru, pokličite 084-397 3102 Popravilo vseh TV aparatov, TV Gorenje tudi na domu. 0331-199 3115 Kvalitetno BRUŠENJE KUHINJSKIH in MESARSKIH NOŽEV. Draksler, 0332-338 3156 VODOVODNE INSTALACIJE - hitro in kvalitetno. Košnik S:P: 0332-061 3160_ Popravilo in napeljava vodovoda Silvo Potočnik.s.p., Sv. Duh 74, 0634-224_3171 ROLETARSTVO NOGRAŠEK NUDI ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. 0064/621-443, zvečer3i75 Nastavitev in popravilo TV ANTENfA KANAL sedaj samo Krim. 0246-657, 57-420 3176 VEDEŽEVANJE PRALNE, POMIVALNE STROJE popravljam. 0331-450 od 7-8 h. čez dan 0609/634-088_3187 0685-444 SERVIS PRALNI STROJ - BOJLER - ELEK. APARATI! 0685- 444 3214 KOMBI PREVOZI oseb in tovora po Sloveniji in tujini. 0491-373 3222 TV ANTENE, montaža, servis, dograditev (POP, A, TV 3) kanala. 0225-255 3307 Opravljam manjša šivilska popravila. 0325-828 3324 ELEKTROINŠTALACIJE in montaže vseh vrst izvaja s.p. Milan, 0311- 530_3384 MAGIČNE ZAŠČITE za ljubezen, posle, osebne in hišne! Prisluhnite in se prepričajte sami. Vse dodatne informacije vsak delavnik po telefonu 061/1404-310 od 10. do 18. ure 3411 Montaža stropov, sten ter predelnih sten, opaž aH gips plošče. 0431- 098_3421 IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - jogijev. 0064/411 -808 36414 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. S 738-333 ali 0609/628-616 KUPIMO KRANJ GARSONJER* gotovino. DOM NEPREMIČNINE 33-00, 0609/650-123 ODDAMO ŠKOFJA LOKA: I vanje 150 m2 v hiši z vrtom In p* 900 DEM/mes, ODDAMO K* Planina II garsonjero, 29 m2, op* leno, 400 DEM/mes, ODO' KRANJ okolica, 3 ss v hiši s p0 nih vhodom, garažo in vrtom,, tel.. 600 DEM/mes. DOM N0 MIČNINE, 22-33-00, 0609/650-1' 2054 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 STANOVANJA V Kranju nujno kupimo več 1 ss stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane interesente. AGENT Kranj 0223-485, 0609-643-493 123 NAJAMEMO KRANJ 3 ss, neop] jeno, s CK in telefonom, NAJAM8 KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, 1 400 DEM. DOM NEPREMIĆN 22-33-00, 0609/650-123 _'M Menjava na Jesenicah 2 ss 70 menjamo za 1 ss tudi na Jesef* RADOVLJICA 1 ss, 49 m2 mei? za Kranj, v šorlljevem naseljij;, KERN d.o.o. 0221-353 in # 221-785_ ' Prodamo RADOVLJICA 2 ss 1 cena 78 000 DEM, 2.5 ss po na Gradnikov! z opremo, cena »r, DEM, BEGUNJE - Zgoša v Pff HIŠE 60 m2, cena 55 000 Dfc_, KERN d.o.o. 0221-353 in *r 221-785__I PRODAMO KRANJ Planina H 37,5 m2, 70.000 DEM, vseljivo t* PRODAMO KRANJ Planina I 1J 39,5 m2, 75000 DEM, oprer* kuhinja v ceni, PRODAMO Ifl Šoriijevo naselje 2 ss, 54 m2/lV,5 kopalnica, parket, 87000 DEM. 3 DAMO KRANJ Planina III ATRji 2+2, 92 m2, obnovljeno. DOM PREMIČNINE, 22-33-00, " 123 Dvosobno stanovanje vsaj v nadstropju ne višje od tretjefl* 85.000 DEM kupimo za znaj* Interesenta, po možnosti na PIJ z vsemi priključki. AGENT Kranj.*1 485 ali 0609/643-493 GELD Vam nudi kvalitetne stopnice d.o.o. Naročila in prodaja! t Izdelava kovinskih mj t stopnice r0 Cveto Roži*' GELD, d.0.0. Janeza Šmwfl 4270 Jeseni Slovenija tel.: 064 " fax: 064 V Šenčurju zamenjamo 1 ss stanovanje, 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enake kvadrature v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj 0223-485 aH 0609-643-493 134______ 2 ss stanovanje s kabinetom na Planini III, 70.90 m2, v petem nadstr., lepo vzdrževano, obrenjeno na sončno stran, z balkonom, z vsemi priključki, takoi vseljivo, prodamo pod nujno za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 135 V Kranju prodamo večje 2 ss stanovanje, 62 m2, v prvem nadstr., z dvigalom, z vsemi priključki za 103 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 in 0609-643-493 144 AVIO-ovdio-olammobitel-SVSltM Stružnikoua 19 mobitel pooblaSčen servis za prodajo In montažo 4208 ŠEHČUR Tel, Fax: 064/411 016 ERICSSON GSM: 4 3 NOKIA Connectino Peohi Kranj - PLANINA, PROD^ stanovanje, 95 m2, 135.()O0Vr/ 2S stanovanje, 65 m2, 105.0^ in pol sobno stanovanje za *[ » kupca, lahko vseljivo kasne)«' NEPREMIČNINE, 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2$i vanje, 61 m2, za 97.000 D™ NEPREMIČNINE. 330-112. V Strelišču ODDAMO &/jL vanje v pritličju hiše, 130 m* glavni cesti, neopremjjeno na 700 DEM. SVET Nr" 330-112. V ŠKOFJI LOKI prodamo 2|,j van|e v 8. nadstropju, 47,5 "Lj t opremljeno, telefon, CK, KAM on, cena 75.000 DEM. SVE" n MIČNINE, 330-112. Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. 0422-193 2868 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerjl...0242-037 3232_ Želite nekaj novega, vabimo vas v frizerski salon. 083-760, Jesenice 3236__________ VLEČNE KLJUKE EVROKLJUKE izdelava in montaža. 0633-506 3246 VEDEŽEVANJE Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI 090 4127 TEL POSR. A.U.S.P, 1r>(>Sir/min Delam vsa gradbena dela in vse vrste fasad s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na obroke. 00609/622-946_3291 SLIKOPLESKARSKA DELA, ples-kanje napuščev, izdelava fasad, izdelava bavalita, valita, obnova oken in vrat. Kvalitetno in poceni. Plačilo tudi na več obrokov. 052- 136 3294 PRODAMO KRANJ Planina lil ATRIJSKO 2+2, PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp 74 m2 brez CK, 105.000 DEM, PRODAMO ŠKOFJA LOKA Podlubnik I, 3 ss, 75 m27VII, obnovljeno, 117.000 DEM. PRODAM ŠKOFJA LOKA, 3.5 ss, 38 m2, 35m2 atrija, obnovljeno, PRODAMO KRANJ šoriijevo nas. GARAŽO za 11.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2962 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_ess PRODAMO 1 ss Planina Kranj, v izmeri 39,50 m2, vsi priključki, balkon, kuhinja ostane opremljena, 2. nads. starost 8 let. Prodajna cena je 75000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev junija 97. Prvi del kupnine 30.000-40.000 DEM, ostalo op prevzemu ključa. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_M2 Prodamo 2 ss v Kranju na Gogalovl ul. Planina, v izmeri 65.12 m2, vsi priključki, garažni boks, 6. nad. prodajna cena 105.000 DEM, v upoštev pride tudi menjava za starejše 2,5 sobno stanovanje. PIA NEPREMIČNINE. 623-117, 622-318 963 Dvo in pol sobno stanovanje prodamo - Trg Rivoli Kranj, v izmeri 75.3 m2, vsi priključki, 2. nads. cena 120.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 964 V Frankovem naselju p stanovanje, pregrajeno v m2. CK, zastekljen balkof DEM. Kupimo več različno velikih stanovanj v Kranju ali okolci, tudi v Škofji Loki in na Jesenicah. Mike & Co., 226-503_2139 V najem vzamem dvo ali tro sobno STANOVANJE v Kranju. ©0609/625-267, 0609/625-268_2462 Prodamo na Zlatem polju 3 ss 71 Ti2, pritličje, balkon, CK se napeljuje, 90.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 Sp.Gorje pri Bledu prodam 2 ss 49 rn2 + balkon, tt 725-549_2733 V Kranju prodamo GARSONJERO 28 m2, z vsemi priključki, brez balkona, v petem nadstr., prepis možen takoj, vselitev po dogovoru, cena 55 000 DEM. AGENT Kranj »223-485 ali 0609-643-493 2864 Prodamo takoj vseljivo 3 ss, 85 m2, I. nad., etažna CK na olje, telefon, opremljena kuhinja, v celoti adaptirano, uporaba 100 m2 vrta, 125.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 2628 Prodamo pri Vodovodnem stolpu 3 ss, 71 m2, 4. nad., CK se napeljuje, takoj vseljivo, prodamo za 100.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 2629 Dvosobno pritlično stanovanje na Drulovki z velikim atrijem, končno, z CK in vsemi ostalimi priključki, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj prodamo za 125.000DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 2636 V bližini Bohinja oddamo 2 apartmaja v 7 let starem vikendu. K 3 KERN, 221 -353, tel. in fax 221 -785 2691 TRŽIČ RAVNE ODDAMO 1 ss 34 m2, delno opremljeno, 350 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2967 V najem oddam opremljeno 1 ss STANOVANJE na relaciji trg rivoli v Kranju. Podrobnejše inf. na ©311-457 po 15. uri 2997 Prosim dobre ljudi, da mi pomagajo najti stanovanje ali sobo v Kranju ali okolici. Hvala. ©441-135 3009 Prodam 2,5 ss, Planina III., 5. nadstropje, v izmeri 75.3 m2. Vsi priključki, cena 130.000 DEM. «326-679 3020 Prodam 2.5 ss stanovanje (53.86 m2) komplet opremljeno, Podlubnik, Šk. Loka. © 622-833 3033 ATEJA Kranj ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22.30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00 OSLIČ GIBANICA TEL.:222-800 PIZZE SOLATE ZREZKI KALAMARI PIŠČANEC OCVRH SIR KANELONI POSTRV peCeNICA PUAČA DOSTAVA HRANE HITRO IN POCENI I Prodamo 2 ss, Sp. Gorje pri Bledu, v Izmeri 49 m2, etažna centralna, tel. ftl. stanovanje je v dvonadstropnem bloku, prodajna cena 62000 DEM. Prepis možen takoj, vseljivo po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, g23-117, 622-318_988 .Prodamo enosobno stanovanje v Škofji Loki Parizanska c. v izmeri 37.60 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, 4. nad., delno opremljeno, Prodajna cena 75000 DEM. PIA Nepremičnine, 622-31 a, 623-117 •93 Prodamo 2 ss v škofji Loki Podlub-n'k v izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. IJf-ds., zastekljen balkon, staro cca l8 let, prodajna cena 95.000 DEM. «£ePls možen takoj, selitev avgusta I'- PIA NEPREMIČNINE, 623-117, °g2-318_»w ^Kranju kupimo več 1 ss stanovanj £p možnosti na Planini ali bližnji polici do 70.000 DEM. AGENT ^anj ©223-485 ali 0609-643-493 KRANJ Planina III prodamo 2 ss stanovanje 61.70 m2, lepo vzdrževa-no za 103 000 DEM. ©224-210 2873 KRANJ Planina I prodamo 4 ss, 2 + 2 kabineta, 92.20 m2, stanovanje, cena po dogovoru. ©224-210 2877 Ugodno prodamo KRANJ 3 ss 75 m2, v pritličju, cena 105 000. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in ffl/fax 221-785 2890 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partitanska ul. 6.4290 TRŽIČ telJfax: 50-502, mobitel: 06091646-902 nepremičnine 064 22 33 00 podamo 3 ss v Škofji Loki Podlub-DrLv izmeri 75 m2, 3. nad., vsi £.'K|iučki. zastekljen balkon, prodaj-vL?ena 125.000 DEM. Prepis in lOTev možna takoj. PIA NEPRE-""'CNINE, 623-117, 622-318 999 yjL KRANJU IN OKOLICI TAKOJ A7.JAMEMO GARSONJERO, 1SS dL' 2 SS STANOVANJE. POSING ©224-210 in 222-076 512 i^RANJU, ŠK.LOKI, RADOVLJICI, KiibEAH "N MEDVODAH TAKOJ SS .iM0 GARSONJERO, 1 SS, 2 EJN VEČ SS STANOVANJE. POS-^^0.0. ©224-210 in 222-076 813 r^Kuj* starejše stanovanje pa ga ne *arw' ali Di 9a radi prodali pa vas cena- pokličite AGENT Kranj, »s h^85 ali 0609/643-493 pogovorili i^rno o najboljši možni variatni. tL, trisobnih stanovanj v Kranju po nuir£0stl v nizkih blokih kupimo pod rtieaTL deljivo po možnosti čez tri tto'SSS£LAGENT Kranj, 223-485 ali l?43-493 1732 snosnkanl^L _1950 MlF^^NJU PRODAMO 3 SS V KiojLr^pLICI 71 m2, v IV. nadstr. §A sMy°' bližina VODOVODNE-irS brez c*. za 100.000 $43-493 NT Kranil 223"485- o609' pj^----_____2120 Pad. anrl? 2 sobno stanov. 68 m2, IV balkon, 100.000 DEM. S^JL22^226-503_2131 Srlh0 2 ss 72 ™2 in 40 m2 MiSvmansardno, CK, 115.000 • ■V'IKE & Comp., 226-503 2133 3 sobno komfortno STANOVANJE 74 m2 v Škofji Loki prodam za 115.000 DEM. ©635-032 3046 Sprejmem dve dekleti na stanovanje, z uporabo kuhinje in kopalnice. ©324-432, med 18. in 20. uro 3052_ STRAZlŠČE prodamo 3 sobno stanovanje 59,6 m2 za 85000 DEM. STANING 242-754_3127 GOLNIK oddamo 2 sobno stanovanje v individualni hiši za 400 DEM/ mes. STANING, 242-754 3128 Staning 064 242 754 Kranj I'i < >il.ij.......lil kii|>ni< mi> za vas stanovanja hišo parceli-\ i K t iuIc poslovni- prostor«.* Prodam 1 ss v Tržiču, 43 m2, v bloku, 3. nadstr. Stanovanje je popolnoma obnovljeno. Cena 1300 DEM/m2. ©52-136_3231 Na Jesenicah ali v okolici najamem garsonjero ali 1 ss. ©061/454-794, zvečer 3256 Kupim starejšo garsonjero v Kranju, lahko potrebno adaptacije. 0715- 295_3272 RADOVLJICA - PRODAMO DVOINPOLSOBNO 61 m2 za 89.000 DEM, ŠTIRISOBNO 84 m2 za 135.000 DEM In VEČJE MANSARDNO STANOVANJE 92 m2 za 90.000 DEM. NEPREMIČNINE "OZIRIS", «267- 535 3279 mam HEPREMICNIHAM Partizanska nt. 6, GORENJSKE 4000 Kranj NEPREMIČNINE MJhoc 064/22 U 71 *JA nepremičnine, ^NSnica Škofla Loka, Imovna higa, Kapucinski r^7ttel.:064/62$-117t 064/622-318 ^irn?'!?7' uL in na Zlatern polju cS-503 Ss' Ootovina. Mike 8 Co., kT"—— 2137 NlS slanina II 2.5 ss. 85 m2. * 0 Za riv i|em Prodamo ali menja-°o. PaSSS"!88 stanovanja. Mike ' «6-503 KRANJ - PRODAMO ENOSOBNO 42 m2 za 75000 DEM, DVOSOBNO 65 m2 za 97000 DEM in TROSOBNO ATRIJSKO STANOVANJE 91 m2 za 160.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS. ©267-535_3280 Prodam 1 ss v Tržiču 43 m2, v bloku, 3. nadstr. Stanovanje je popolnoma i obnovljeno, cena 1300 DEM/m2. «52-136_3293 RADOVLJICA: prodamo enosobno stanovanje 46 m2, CK, KTV, brez telefon v IV.nads. v bloku opremljeno, staro 13 let. Cena po dogovoru. STANIČ nepremičnine. tel.fax 715-009_3357 RADOVLJICA prodamo 2 ss s kabinetom 61 m1, CK, KTV, telefon zelo lepo, cena 93000 DEM. STANIČ nepremičnine, tel.fax 715-009 3358 RADOVLJICA prodamo 3 ss 70 m2, KTV, telefon, CK v stanovanjski hiši, cena 110.000 DEM. STANIČ nepremičnine, tel.fax 715-009 3359 KRANJ PLANINA I: 1 ss preurejeno v 1,5 ss, 45 m27IV, 1950 DEM/m2, prepis in selitev takoj. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3183_^^^^^ ODDAM 50 arov VRTA in SOBO s kuhinjo in kopalnico. «472-621 3197 Menjam starejše stanovanje za starejšo hišo do 70.000 dem. «223-182 3204 V Tržiču na Deteljici prodamo 2 ss, IV. nads., CK, telefon, balkon, takoj vseljivo za 70.000 DEM, 1 ss opremljeno, 3 ss, CK, lil. nads. za 61500 DEM; GARAŽO v garažni hiši za 9000 DEM; 3 ss menjava za 1 ss z doplačilom; 2 ss s kabinetom menjamo z doplačilom do 10.000 DEM za 3 ss; V Kranju nebotičnik 4 ss 8. nads., takoj vseljivo, 150000 DEM. Ob tem možnost nakupa garaže s popustom. Planina III 3 ss s kabinetom, III. nads. nizek blok, 135.000 DEM. PRI-MO.d.n.o, «50-502, 0609/646-902 JESENICE prodamo večje enosobno stanovanje 47 m2 etažna CK, KTV, telefon vse za 35.000 DEM, lahko v dveh obrokih. STANIČ nepremičnine, tel.fax. 715-009 3362 LESCE oddamo v najem luksuzno opremljeno stanovanje 68 m2, CK, KTV, telefon vrt. Stanovanje primerno za tuje poslovne predstavnike. Cena najema 900 DEM. STANIČ nepremičnine, tel. fax 715-009 3363 RADOVLJICA prodamo enosobno stanovanje v vila bloku, CK, KTV telefon. Cena 60.000 DEM. STANIČ nepremičnine, tel.fax. 715-009 3364 KRANJSKA GORA takoj za gotovino kupimo več garsonjer za naše stranke v bloku ali v hiši. STANIČ nepremičnine, tel., fax 715-009 3365 BLED: prodamo garsonjero v alpskem bloku 35 m2, CK, KTV, telefon, primerno za stanovanje ali za vikend. Cena po dogovoru. STANIČ nepremičnine, tel.,fax 715-009 3366 Pri Vodovodnem stolpu prodamo 4 sobno stanovanje 84 m2, I. nad., balkon. Mike & comp., 226-503 3368 Enosobno stanovanje 50 m2 z vsemi priključki na Tuga Vidmarja, v V. nadstr. prodamo za 88000 DEM ali zamenjamo za dvosobno starejše lahko brez CK do 75.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/ 643493 3370 V škofji Loki zelo ugodno prodamo dve 3-sobnl stanovanji z vsemi priključki, sončne lege, prepis takoj prt obeh. Stanovanje v Podfub-niku vseljivo takoj, na Partizanski vseljivo v desetih mesecih. PIA Nepremičnine, tel. 623-117, 622-318 Kranj Planina I prodamo 3 ss 84 m2, komfortno. Vsi priključki. Cena 128.000 DEM. POSING. 222-0763374 Kranj Zlato polje prodamo 3 ss 61,50 m2. Etažna ĆK, tel., SAT, cena 110.000 DEM. POSING, 224-2103375 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 ss 38 m2, komfortno. Cena 65.000 DEM. POSING, 224-210_3376 Kranj Planina II prodamo 2,5 ss 70 m2, komfortno, cena 107.000 DEM. POSING, 224-210 3377 V Šorlijevem naselju ali drugje v Kranju KUPIMO VEČ STANOVANJ različnih velikosti za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Kranj Mohorjev klanec prodamo 3 ss 80 m2, etažna CK, adaptirano, cena 90.000 DEM. POSING, 224-210 3378 KRANJ Center prodamo 2,5 sobno meščansko stanovanje 64 m2. Celotna hiša je obnovljena, cena 100.000 DEM. POSING, 224-2103379 KRANJ Planina I prodamo 2 ss 63,40 m2. Adaptirano, cena 99300 CEM. POSING, 222-076_3380 Kranj Planina I prodamo enosobno stanovanje 39,50 m2. Vsi priključki, cena 75000 DEM. POSING, 222-076 3381_ Prodamo KRANJ 1 garsonjero 22 m2 v centru mesta, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 3396 Prodamo Izola 2 ss 72 m2 v I. nads., z garažo, vrtom in letno kuhinjo, prodamo za 120.000 DEM, BLED 1 G 27 m2 v alpskih blokih, BLED 2 ss 70 m2 v visokem pritličju, CK, JESENICE 3 ss 75 m2, cena 75000 DEM, 2,5 ss 68 m2, cena 68000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 3397 V PODLUBNIKU KUPIMO 2,5 ali 3-SOBNO STANOVANJE ZA ZNANEGA KUPCA. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 2594_ AX CABAN 1.1, I. 94. metalno siv, prodam. «421-473 2776 CITROEN BX 15 RE, I.88, prodam. «51-815 2810 Prodam ohranjen NISSA MICRO 1.0 LX, I.93, reg. celo leto. «802-582 2849_ Prodam FIAT 126 P, 1.88, reg. do julija 97. «327-279_2902 GOLF JXD, I. 87, dobro ohranjen, prodam. «64-361 2910 Prodam R 5, letnik 1990, reg. 7/97, 5 v, rdeče barve. «312-494 2985 CITROEN GS PALLAS I. 77, reg. do maja 97, prodam. «212-967 2987 Kupim FIAT TIPO I. 94 od prvega lastnika. «422-547 3042 Prodam JUGO 55, I. 91, reg. do 1/ 98. «422-547 3043 Prodam GOLF JXD, letnik 1990. «311-013 3049 HYUNDAI 1.5 GLS, 90/10 metalik, 85000 km, vsa oprema odlično ohranjen, prvi lastnik. «325-077, 041 662-698 3053 Prodam Z 128, I. 88, rdeče barve, prvi lastnik, registriran. Lipica 4, Šk. Loka, po 15. uri 3054 GOLF GLD I. 85, reg. 6.12.97, cena 4500 DEM. «714-311 3058 Z 128, letnik 1984, reg. do 7.3.97, motor 20.000 km po generalni, ugodno prodam. «59-206 soeo Prodam JUGO 45, letnik 1990, 67000 km, odlično ohranjen. «422- 086 3063 Prodam R 19, letnik 1989/11. «245- 280 3067 Prodam FORD MONDEO 3/94 (KLIMA, abs). «22-70-23 3069 GOLF D 88, prodam, cena 8000 DEM. «714-902 3073 GOLF JXB, 1.90, reg. do 1/98, garažiran, 75000 km, servisna knji- ?a, odlično ohranjen. «66-755, 5.30 do 16. ure 3074 R 4 GTL, I. 91, reg. do 2/98, rdeče barve, reg., prodam. «472-241 3075 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI IS Menjava apartman na Bledu vel. 27 m2, menjamo za apartman na morju; 1 ss v Radovljici menjamo za 1 ss v Kranju. K 3 KERN, 221-353, tel. fax 221-785 3398 Prodamo 3 ss manjše stanovanje v Škofji Loki, v izmeri 55,16 m2, vsi priključki, etažna CK, priključki, garaža, balkona ni, oprema stvar dogovora. Stanovanje je starejše, prepis možen takoj, vseljivo junija 97. Prodajna cena 75.000 DEM. PIA NE-PREMIČNINE, 622-318, 623-117 3407 VOZILA DELI OPEL COMODORE 2 komada, iz karamboliranega je mašina prestavljena v dobro školjko, demontirajte vse uporabne dele z karamboiirane školjke za rezervo. «632-959 2842 "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rez.deli, odkup avtomobilov. «692-194 2973 Prodam Michelin 155/70 v garanciji, kljuko za CLIO, elektro motor 4 KW s prirobnico. «801-005 3011 UR6KA (več kot pleana ada) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, In na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce -EP 064/411-581 Prodam VOLVO diesel, letnik 1987. Ul. Antona Kodra 7, Cerklje, «421- 273 2988 Prodam Z 101 letnik 1984 in FIAT 126 I. 88, oba zelo dobro ohranjena. «332-289 2993 Kupim R 5 prvi lastnik. «332-410 2995_ Prodam HROŠČA, I.72, lepo ohranjen. «225-859 2998 ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL:064I31L965 Prodam TIPO 1.4 IE. I. 95. «0609/ 636-644 3080 Prodam NISSAN MICRA I. 86, prvi lastnik. «633-317 3083 Prodam GOLF 1.3,1.89,100.000 km. dodatna oprema, bele barve, cena 8500 DEM. «66-997_3084 Prodam R 5 letnik 1986 in otroški avto sedež. «76-543 3067 Prodam LADO SAMARO 1500,1. 93/ 94, reg. do 2/98. «451-441 3088 Prodam TIPO 1.4 S, I. 93, HYUNDAI PONY HB 1,5 LSI I. 94. «411-860 3093 Prodam Z 850, neregistriran, I. 83. «53-353 3096 FORD ESCORT 1.6 16 v, I. 10/94, 47000 km, karavan, prodam. «0609/646-652 3101 Prodam GOLFA GTD, I. 87. «491- 281 3107 Prodam osebni avto MARUTI SUZUKI, metalno sive barve, I. 93, prevoženih 25 000 km, reg. do 12/ 97, cena 6 000 DEM. «725-5823119 Prodam ALFO 33 1.5 E.I., letnik 1991, 57000 km. «731-325 3120 Z 101, letnik 1989, prodam. «461- 786 3126 Ugodno prodamo R 19 GTS I. 90, TRAFIC FURGON povišan I. 93, AX ALURE 1.1 I.93, CLIO RT 1.4 5 v I. 93, CLIO RT 1.4 3 v I. 94, LADA SAMARA 1300 S 5 v I. 92; LADA SAMARA 1.31. 93, CITROEN ZX 1.4 I. 93, R9 GTL I. 87. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. «422-522, RENAULT Preša Cerklje 3143 QMI - PTFE Teflonski dodatek olju * do 88 % manjša obraba motorja * trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO d.o.0., Mestni trg 27,4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 R 18 prtljažnik 50, voznikova vrata 80, zavorna glava 100 DEM, Z 750 zadnja stena. «311-494 3164 Prodam gradbeno rabljeno PRIKO-LICO. «491-055__3225 Prodam nov AVTOPRTUAŽNIK za polovično ceno 5000 SIT. «712-374 3316 GUME MISCHELIN s platišči 4 kom. 185x75 R 16 M+S 4, cena 50.000 SIT. «421-354 3387 VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica pri Naklem, »471-340 ali 312-255 915 Karambolirano vozilo kupim. ©061-344-929 ali 0609-614-013 1879 Odkup, prodaja vozil in prenos lastništva. «325-981_2399 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZIL - KONKURENČNE CENE. STARO ZA STARO. KREDIT. «323-298, 0609/643-202_2449 Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, Atsa z dveletno garancijo že od 4.390,00 SIT dalje, nudi AGROIZ- ?IRA Prosen Slavko, Smledniška 17, irče, ffi 064/324-802 2538 Prodam KATRCO, 1.84, odlično ohranjena. «224-715 3001 Po delih prodam R 18 TU motor, 5 menjalnik in ostale dele. «224-652 3008_ Prodam LADO SAMARO 1500, 5 v, temno rdeče barve, I. 94, prva reg. junij 95, cena 8500 DEM. «686-216. popoldan 3019 Prodam osebni avto HONDA ACORD. 2.0 EX 16 V, letnik 1993, reg. do 5.2.98, prevoženih 85.000 km, vsa dodatna oprema razen klime. Cena 14.500 DEM. «064/ 57-901 3030 HONDA PRELUDE, I.86, reg. do 10/ 97 In Z 101. I.80, reg. do 5/97. «860-038 3032 Prodam R CLIO 1.4 RT, 1.91, reg. do 10/97, 5 V, metalno srebrne barve. «460-079 3034 Prodam VISO RE 11 82, odlično, prvi lastnik. «227-104 304i ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 Prodam lepo ohranjen HROŠČ 1300 In BMW 525 24 valjni motor, usnjeni sedeži, veliko dodatne opreme. «241-469 3146 R 18 TU, I. 87, 156.000 km, prvi lastnik, prodam. «50-204 3147 Prodam GOLF letnik 1981, reg. celo leto. «328-958 sue Kupim LADO SAMARO RIVO karavan, do 10 let staro. «061/1263-400, 0609/614-484 3151 R 18. I.80, neregistriran, cena 650 DEM. «461-507 _ 3153 JUGO 45, I.89, odlično ohranjen, prodam. «228-068 3154 Prodam avto OPEL VECTRA 16 GL, 1.91 «58-800_3157 Prodam JUGO SKALA 55. 1.90, 60 000 km, garažiram, v zelo dobrem stanju. «242-430 3161 R 19 TS 1.4, EGERGY, metalno zelen, I.89, prodam za 8 500 DEM. ©78-617 _ 3163 Prodam CITROEN GS, I. 79, odlično ohranjen, karavan, reg. do 7/97. ©621-398 _ 3165 Zelo poceni prodam Z 101, letnik 1986, neregistrirano v voznem stanju. ©331-840 3,74 Prodam IMV KOMBI reg. do julija. ©411-227 3178 OPEL REKORD, I. 80, registriran, ugodno prodam ali zamenjam. 13327-089 3179 Prodam GOLF diesel, I.90 in JUGO 45, I.89. »461-563_3188 Prodam GOLF diesel, 1.88, garažir-an, modre barve, cena po dogovoru. O431-390 3189 Prodam VW HROŠČ, I.73, metalik zelen, restavriran. »451-209 3194 Prodam VW JETTA, I.87, bele barve, ohranjen. »451-325 3195 Prodam JUGO 45,1.88. Češnjevek 3, Cerklje »421-540 3200 GOLF DIESEL, I. 89, JUGO 55, 5 p, I. 88, oba ohranjena, ugodno prodam. »715-096 3201 FIAT TIPO 2.0 16 V, 150 KM, bel, letnik 1993, reg. 8/97, dod. oprema, prodam za 14600 DEM. »061/132-62-14 ali GSM 041 661418 3202 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LX, I. 93, 60 000 km. »411 -896 3205 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1988, prevoženih 89000 km, garažiran za 5500 DEM. »57-841 3207 Prodam R 4 GTL, I. 89, cena po dogovoru. »324-485 3209 Prodam dobro ohranjen R 4, I. 89, reg. do 7/97. »211-182 dopoldan, po 17. uri 242-567 3216 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, I. 86, 35000 km. »312-312 3217 Ugodno prodam FIAT 128, reg. do 2/ 98. 076-843 3219 Kupim ohranjen GOLF diesel od letnika 1990 dalje. »64-429 3221 Prodam GOLF JXD, I. 89/90, reg. celo leto, nujno. »461-166 3226 Prodam R 5, letnik 1990, celo ali po delih. »323-291 3227 AVTO K LE PAR ST V O -AVTOLICARSTVO, AVTOVLEKA NON - STOP! JAKŠA, tel.: 064/241-168 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: GOLF I. 89, 90, 92, MERCEDES benz 240 D, I. 81. BMW 315 1.81, VISA 11 RE, I. 85, AUDI 80 CC TD I. 86. Z 128 55 SKALA I. 89. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. »224-029 3238 Prodam R 5 CAMPUS. I. 12/89, lepo ohranjen. »714-507 3239 FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. »226-343 3240 Prodam JUGO 45, I. 88, tovornjak MB 1213 I. 89, Lancia Prisme 1600 I. 86, motorno kolo Suzuki Bandit, novi. česen, Pipanova 76, Šenčur 3242_ JUGO 45, letnik 1989, registriran do oktobra 97, prodam. »633-506 3243 Varčevanje kurilnega olja doma in kuriva v vašem vozilu. »451-129 OPEL ASTRA KARAVAN 1.4. I. 94, z dva GOLFA bencin, I. 81 in I. 87. LANCIA DEDRA 2.0 IE, I. 89, KOMBI TRAFIC 8+1 diesel, I. 82, prodamo. Možna menjava, možnost kredita. »242-296 3253 Prodam NISSAN MICRO 1.0 letnik 93, reg. za celo leto. »633-918 3263 KADETT1.3 S, I. 87, dobro ohranjen, prodam. »421-191, po 15. uri 3264 VW CADY, I. 84, reg. 2/98, prevoženih 116.000 km. »312-470 3266 Prodam JUGO 45,1. 88, reg. »222- 574 3267 Prodam AVTO MAZDA 323 Sedam, letnik dec. 1987, cena 7500 DEM. »472-728 3269 Prodam R 18 TU, I. 83. »328-042 3270______ Zastava Polv I. 90, reg. do julija, ohranjen, prodam. »312-119 3275 JEEP MAHINDRA veteran, dobro ohranjen, cena ugodna. »631-459 3277_ Prodam HONDO CIVIC 1.4, 16 v, I. 91, z veliko dodatne opreme. ©422- 603 3281 Prodam Z 101, I. 86. »421-2633284 JUGO KORAL 45,1. 89/90, reg. do 1/ 98, proam. »323-960 3286 Prodam JUGO 45, I. 88, prva barva, zelo ohranjen. »403-282 3287 Prodam R 4 GTL, I. 88, rdeče barve. »622-286 3289 BMW 315 I z motorjem 318 I, generalno obnovljen, ugodno prodam. »53-765 3290 JUGO 55 KORAL, I. 89, lepo ohranjen, prodam. »332-798 3296 Prodam CITROEN BX 16 TZS, letnik 31, zelo ohranjen. »421-433 3300 PEUGEOT 106, 1.95, prevoženih 17.000, dobro ohranjen, lita platišča, Drodam. ©0609/643-054 3301 Prodam JUOG 45 A, I. 87, bele oarve, dobro ohranjen. Ogled v soboto Mlaška c. 8, Mlaka pri Kranju 3303 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do novembra. ©323-820 3313 Prodam obnovljen JUGO 45 KORAL I. 88. ©472-600 3326 Prodam R 4 letnik 1989. ©461-561, po 17. uri 3334 Prodam ISUZU ASKA 05, I. 91, kot nov, vsa možna oprema, cena 10.000 DEM. ©51-514 Silvo 3330 oBKOVa RENAULT POOBLAŠČENI AVTOKLEPAR AVTOVLEKA-AVTOKLEPARSTVO Bojan Žepič, s.p. Retnje 45, 4294 Križe tel./fax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 Opravljamo pogodbena dela za Zavarovalnico Triglav, Adriatic, Tilia in Slovenica Prodam JUGO letnik 1990. 052- 233 3346 101 GTL 55. letnik 1986. reg. 8/97, cena 1200 DEM. ©632-327 3350 GOLF GT I. 86. ALU PLATIŠČA, alarm, metalik, športen vreden ogleda. Cena 8000 DEM. ©332-208 3351 JUGO 55 KORAL letnik 1990, rdeč reg. do 2/98, prodam za 3900 DEM. 0327-940 3352 < Prodam FORD ESCORT 1.8 CLXD, rdeč, 60.000 km, star 4 leta, cena 1390.000 SIT. ©58-195_3353 Prodam JUGO SKALA 55. letnik 1989. ©331-738_3354 Prodam R 4 GTL. letnik 1990. metalne zelene barve, registriran celo leto, cena 3700. 0241-156 3356 JUGO SKALA 55 letnik 1990 in JUGO GLX, I. 87, ugodno prodam. 0421-354 3368 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec) EPSON PACKARD M?™ &S3M *), Kranj D L I N Wtm9mmmmmimmm PLAČANO DELO PRODAJALCI & ZASTOPNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! Vabimo vas, da se nam pridružite! Slovenskemu trgu boste samo vi za nas prodajali izbrano slovensko in svetovno strokovno literaturo. Pokličite nas po tel.: 061/132 52 55 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro! PRODAJA KNJIG JE ŠE VEDNO ODLIČNO PLAČANO DELO! KOKERŠPANJELA MEŠANĆKA *J in rjav 6 tednov, prodam. 0242-0* 3169__^ RJAVE JARKICE. stare 7 tedr*} prodam. Oman, Zminec 12, 475__ Oddam PSE male rasti, mešani*. «491-373_ ^ Prodam 3 teden staro teličk" simentalko in jedilni krompir- jj Bitnje 18. Žabnlca__ Prodam 8 dni starega Bl^ simentalca. 0 720-203 Zaposlimo za določen čas uslužbenca za delo v menjalnici. Pogoji: srednja ali višja izobrazba, starost do 27 let. Pisne prijave pošljite na naslov: VVILFAN, d.o.o., Slovenski trg 3, KRANJ. Prgavi priložite fotokopijo spričevala in tel. številko, kamor vas lahko tudi pokličemo. Po telefonu ne dajemo nobenih dodatnih informacij. Honorarno zaposlimo žensko z izkušnjami v knjigovodstvu za nekaj ur dnevno. 0331-552, dopoldan339i ŠOFER z izkušnjami v mednarodnem prometu Išče zaposlitev. 0634- 774 3323 Zaposlimo delavko, ki obvlada delo na računalniku in splošna tajniška dela. Možnost nastopa dela je takoj. ©736-325 ali 715-009 3406 Zaposlimo dekle za delo v šanku. Roma Klub Tržič, ©0609/641-016 3413 Kupim TELETA simentalca 40 Luže, ©431-483 ŽIVALI S 1. marcem bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske rjave jarklce). Žabnica 39, zbiramo naročila ©311-767 2285 Prodamo KRAVO staro 4 leta simentalko. ©723-647 2803 Prodam MESO od mlade krave v manjših količinah. 0451-457 2984 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu ali po izbiri. Podbrezje 218, 731-302 2991 Takoj zaposlimo ŠIVILJO ali KR0-JIUO. Pogoj minimalno 5 let delovnih izkušenj. Bolero Oblak, Zasavska c. 60a, Kranj. Tel.: 33-23-77 Ste pripravljeni dodatno zaslužiti z enostavnim delom na domu 40-50000 SIT mesečno. Za brezplačne informacije pišite na naslov: Darja Kožamelj, Gor.vas. Reteče 36 a, 4220 Škofja Loka 3325 VARILCA za TIG varjenje zaposlimo ali fanta za priučitev. 0411-663 3390 RADIO 104.5 Ml jI 105.9 -mir- 107.3 U IIII V 107.5 OGNJIŠČE Prodam TELIČKO sim. staro 10 đt Velesovo 25. Cerklje___^> Prodam dva BIKCA črnobela, 10 dni. ©401-585___jI Prodam TELIČKO sim. staro 14 $ Kokalj, Sr. Bitnje 19, Žabnica Poceni prodam MESO mlade Sgjjj di, krmljeno z domačo hrano, P% paša, brez maščobe. ©64-323^» Kupim 10 dni starega BIKCA ^ ©682-526____y Prodam POSODO Iz stekl< vlaken, prostornina 14 m3. oWta z jeklenimi cevmi, primerna za ^ ali rezervar vode za napajanje ^ v planinah. ©78-795___^ > Kupim BIKCA simentalca, star^ 10 dni. ©460-022___, ' Prodam tri breje bele KOZE. 025_______7 Prodam KOBILICO norik. iJ9 leta, lepe narave, primerna za ja% ali kmečka dela. ©872-612__^> Prodam PRAŠIČA za zakol. Zfldr^ 17, Duplje_____^ Prodam mladiče ROTVVAIL^ PRIVATNO PODJETJE redno zaposli PRODAJALCA ali PRODAJALKO v Kranju in v Begunjah. Informacije lahko osebno v Discontu LISKO na Planini ali po telefonu: 225034 ♦si. 152-11 26 f.x. 152-13-62] Kupim bikca simentalca, težkega od 200-300 kg. ©061/841-108 3138 Prodam dve TELIČKI, stari 3 tedne ali menjam za bikca. 0422-112 3140 Prodam TELIČKO Charolai, staro 10 dni. Mošnje 7, Radovljica 3141 Prodam TELICO po telitvi ali mlado KRAVO. Sp. Upnica 18, Kamna Gorica 3158 Prodam 240 kg težko TELICO simentalko. Visoko 29, 431-511 3168 0332-083 Prijazne KUŽKE oddam do*>% ljudem. O471-638____^ Prodam JAGNJE (cca 25 W> 10.000 SIT. ©411 -807 ___* Prodam KUNCA francoski sive cepljene. ©461-121 Prodam črnobele TELICE. kontrola. Bašelj 16. Preddvor Prodam BIKCA simentalca, t^V okrog 300 kg. ©66-257 Prodam en teden starega frizijca. ©77-641 _____^| Prodam OVNA za pleme. 422 3104 izbiri- *J Prodam BIKCE po izo' *■ afja Loka Podlubnik 137, Skotja Perzijsko muco z rodovj, J želvovinaste barve, 9™°*"! y darim. ©421-442, poP°]gf><^ ODDAM PSIČKO - nemška o" ^ ©686-042 GflNTflR Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel,'fax:064/471-035 PRODAJA IN , MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^7) V fcvj: AVTOMOBItSKIH £ ^" 81AZHCEV ^MONROEF amortizerji Prodam 5 mesecev brejo črnobelo KRAVO. Jezerska c. 92 A, Kranj 3345 Prodam visoko brejo TELICO ali genjam za jalovo goved. 0802-751 Prodam PUJSKE težke 25 -30 kg. ^720-155_3412 Prodam 130 kg TELIČKO sim. za jadaljno rejo ali zakol. 0471-237 Prodam KOBILICO šeko, primerna *a otroke in prevozni molzni stroj. ^431-054 3418 Prodam TELIČKO simentalko in KP.OMPIR cvetnlk. Jenko, Potok 3, Komenda, IH061/841-475 3125 Prodam KRAVO simentalko, prvo tele, enoletno teličko, polovico teleta meso. 0695-527_33ie Prodam večje število plemenskih ovc, A kontrola in jagneta za zakol. 0736-603 3328 Prodam TELIČKO simentalko težko 100 kg. 0738-336_3332 Kupim TELIČKA simentalca do 10 dni starega. 0061/614-695 3335 Prodam dva TELETA sim., stara 2 meseca, za rejo ali zakol in več jagniet za zakol. Korošec, Koprivnik 63, Boh. Bistrica_3340 Prodam tretjič brejo KRAVO sim. dobro mlekarico. 0723-202 3343 Našli smo črno PSIČKO MEŠANKO. 9 411-904 Prodam TELIČK, starega 10 dni. 0421-456 3274 Prodam ali menjam telico sim. 230 kg za bikca sim. 0061/824-156 3283 Prodam očiščene KOKOŠI za juho. 0246-592, Mlaka 3285 Prodam črnobelega BIKCA, starega 10 dni. Visoko 39 3292 Prodam TELIČKO simentalko križanko, staro 5 tednov. 0422-582 3297_ Prodam BIKCA sim. star tri tedne. 0411-610 3306 ZAHVALA Prezgodaj si nas zapustila; utonila si v hladni - večni mrak. Nenadna smrt te kruto je zlomila, hudo pogrešal te od nas bo vsak! Ob nenadni smrti naše JERICE GASER se zahvaljujemo vsem, ki ste ob zadnjem slovesu sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospe Marti Hafnerjevi in gospodu župniku. VSI NJENI ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče ANTON GRACELJ Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene žalne besede, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in medicinskim sestram, ki so mu lajšali bolečine ter gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit Konfekcije FRANC RUTAR rojen 1916 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v torek, 11. februarja, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 70. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in tast OTMAR RAHNE iz Voklega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vaščanom za vso pomoč ter izraženo ustno in pisno sožalie, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo vsem gasilskim društvom, podjetjem Elektro Kranj, Sava Vist, Iskraemeco. Hvala gospodu župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostmke in podjetju Navček. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Voklo, 7. februarja 1997 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Velo VIKTOR CILENŠEK rojen 1931 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v sredo, 12. februarja, ob 14.30 uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Nič več ni sten, ne senc in ne zaves, povsod je luč, povsod je blišč nebes. Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta STANETA HABJANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Habjanu za zdravljenje v času bolezni, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V** ZAHVALA Ni še dolgo, v našem krogu zdrav si bil še in vesel, večni sen zdaj spavaš v Bogu, hladni grob te je objel. Ob bridki izgubi mojega dragega moža, brata, svaka m našega strica, predvsem pa dobrega prijatelja FILIPA LAVRIŠA 1909-1997, s Podreče 38 se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred. Moškemu lovskemu pevskemu zboru Medvode za ubrano zapete pesmi, predstavnikom Lovske družine Sorsko polje za lovski pogrebni obred, gasilcem PGD Mavčiče za častno stražo in vsestransko pomoč, predstavnikom Čebelarske družine Smlednik in predstavnikom ZB Mavčiče. Hvala govornikom g. Jožetu Zorcu v imenu ZB, g. Jožetu Stenovcu v imenu PGD Mavčiče, predstavniku LD Sorsko polje in nenazadnje tudi hvala g. Stanetu Zupanu iz Navčka. Žalujoči žena Amalija, sorodniki in prijatelji ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, stare mame, sestre in tete CECILIJE DOLENC iz Zg. Luše se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, g. župniku z Lenarta za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla ter pogrebni službi Akris. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, praded, tast, boter, stric in bratranec VINKO KOKALJ st. p.d. Markovčev ata z Brezij pri Tržiču 40 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti na pokopališče v Kovor. Hvala tudi vsem, ki so namesto cvetja prispevali v dar za cerkev. Hvala g. župniku Ivanu Kosu za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Pueri Canturum za lepo petje in izvajalcu Tišine. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Milanu Valjavcu za ganljive besede ob odprtem grobu, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Brezje pri Tržiču in Občinski gasilski zvezi Tržič ter vsem praporščakom za poslednje slovo in spremstvo ter Komunalnemu podjetju Tržič za pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožefa, otroci Mira, Ivan, Vinko in Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo Brezje pri Tržiču, Naklo, Podhom, 29. januarja 1997 ZADNJE NOVICE Gorenjski glas že deset let organizira tradicionalne Glasove preje, na katerih se predstavljajo znani Slovenci in Slovenke, od politikov do umetnikov. Gorenjski muzej pa je institucija, ki že dolga leta na svojih razstavah predstavlja Prešernove nagrajence. Zato smo se odločili, da bo Glasova preja z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci v Gorenjskem muzeju. Predstavili se nam bodo Emerik Bernard in Niko Grafenauer, letošnja nagrajenca z veliko Prešernovo nagrado in Alojz Ajdič, Gorenjec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada. Emerik Bernard Niko Grafenauer, Alojz Ajdič GLASOVA PREJA s Prešernovimi nagrajenci bo v petek, 21. februarja 1997, ob 19. uri v Modri dvorani gradu Kieselstein v Kranju. Pogovor bo vodil Jože Dežman. Prosimo Vas, da Vašo udeležbo potrdite na uredništvo Gorenjskega glasa (tel. 223-111) ali v Gorenjskem muzeju (tel. 221-071). Sponzorji: Gorenjski muzej Kranj, Arvaj Kranj, Aura Kranj Naša dobrodelna akcija Na pol poti do posebnega vozička Za Janeza Čarmana zbranega že 1.290.000 tolarjev denarja. Za drag invalidski pripomoček potrebuje še enkrat toliko. Škofja Loka, 14. februarja - Zgodba petošolca Janeza Čarmana, učenca osnovne šole na Trati, je očitno ganila srca naših bralcev. Za nakup posebnega vozička, prilagojenega za vožnjo po šolskih stopnicah, so zbrali ze več kot milijon tolarjev. Prispevajo posamezniki in firme, največ nakazil pa prihaja iz Reteč, od koder je deček doma. Račun, ki ga je Rdeči križ Škofja Loka pred novim letom odprl za Janeza Čarmana, se pridno polni, tako da bo deček po zaslugi radodarnih ljudi kmalu prišel do svojega pripomočka. Zapišimo tokrat imena darovalcev, ki jih še dolgujemo bralcem: Marjana Volčič, Reteče (2000), Tončka Prezelj, Železniki (2000), KEM-PRO Škofja Loka (15.000), Sekcija frizerjev, Škofja Loka (10.000), žepnina Andreje, Tanje, Alenke in Matjaža, Kranj (4000), Marta Kejžar, Reteče (20.000), Krajevna skupnost Reteče (30.000), Januška Strojan, Škofja Loka (20.000), Frančiška Rant, Škofja Loka (5000), Corona Reteče (40.000), N.N., Ljubljana (2000), Ištvan Janečko, Reteče (5000), Pavle Pokrn, Škofja Loka (5000), Manica Avguštin, Reteče (3000), Donit Filter Medvode (75.000), Donit Stranske dejavnosti, Medvode (50.000), MGM - Kalan, d.o.o., Vodice (10.000), podjetje iz Škofje Loke (10.000), N.N. Reteče (5000), Vera D. Škofja Loka (10.000), Rdeči križ Reteče, prispevki krajanov in iz Članarine (154.500), Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim (30.000), Rudi Kožuh, Škofja Loka (5000), Nadko Lotrič, Selca (10.000), Orešnik, Ziri (20.000), Danica Gasser, Sonca (5000), Ana Zupane, Predoslje (2000), Rebec, Škofja Loka (5000), N.N. Kranj (1000), Slikopleskarst-vo Debeljak, Golnik (5000). Denar za Janezov pripomoček še vedno lahko nakažete na račun RK ŠKofja LOka, številka 515100-678-80807 (sklic na številko 00 1997 - 1). Vsem dosedanjim darovalcem in tistim, ki boste še prispevali, v imenu Janezove družine iskrena hvala. • D.Ž. Računalniški engineering d.0.0. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Hatik 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microioft HOT UNE:064 331 020, MS.P0MOCAEUNET.SI Do 28. februarja zbiramo prijave za OTROŠKI RAČUNALNIŠKI TEČAJ - pomladanski termin Odvetnikova odvetnica zahtevala izločitev tožilcev Obtožena divje privatizacije Še preden se je obravnava sploh začela, je bila že prekinjena preložena za nedoločen čas. Kranj, 14. februarja • Zagovornica obtoženega odvetnika Rada Kuharja je namreč zahtevala izločitev okrožnega državnega tožilca Staneta Boštjančiča in vodje tožilstva Andreja Polaka. Včeraj naj bi se na okrožnem sodišču v Kranju začelo sojenje Valentini Ločniškar, direktorici brivsko-frizerskega salona Nada v Radovljici, obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po starem kazenskem zakoniku. Z njo je na stol za obtožene sedel tudi odvetnik Rado Kuhar, ki naj bi ji pri tem kaznivem dejanju pomagal. Vendar pa je bila obravnava, na katero je predsednica senata, sodnica Danica Koren včeraj povabila tudi petnajst prič, že na začetku prekinjena in preložena za nedoločen čas. Zagovornica Rada Kuharja, odvetnica Mania Krainer, ie namreč zahtevala izločitev okrožnega državnega tožilca Staneta Boštjančiča zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti. V utemeljitev zahteve je bilo rečeno, da je Stane Boštjančič v osemdesetih letih, ko je bil Rado Kuhar vodja registra na kranjskem sodišču, maltretiral njegovo sodelavko, Kuharja pa obrekoval, torej sta si tudi v osebnem sporu. Zagovornica Krainerjeva je zahtevala izločitev tudi za vodjo okrožnega državnega tožilstva v Kranju Andreja Polaka, ker naj bi po telefonu dejal, da Boštjančiča ne namerava izločiti. O zahtevah za izločitev bo odločalo višje državno tožilst- Rop v menjalnici Lema na Planini Maškari preštevata plen Kranjski kriminalisti in policisti še vedno iščejo maškari, ki sta v torek ob pol šestih zvečer oropali menjalnico Lema v pritličju poslovnega centra na Planini. V menjalnico, ki jo ima Damjan Tepina že dobra tri leta, sta prišla z maskama. Prvi ropar, star okrog 25 let in visok približno 185 centimetrov, je nosil beneško masko, drugi, 20 centimetrov nižji in star okoli 20 let, pa je bil napravljen v klovna. Večji je lastniku grozil s pištolo. Lastnika sta zvezala in pobrala za 22.000 mark različnih deviz, potem pa izginila v noč. • H. J. vo, do tedaj pa je soje' preloženo. Gre za t.i. di' privatizacijo Brivsko-frizersl ga salona Nada v Radovljici naj bi jo zagrešila direktori Valentina Ločniškar po nas' tu odvetnika Rada Kuharja Obtožba Ločniškarjevi c ta, da je marca 1991 L takratnem temeljnem sodi* v Kranju kot direktorica ei> vite delovne organizad Brivsko-frizerski salon p.o. Radovljica omogočila P1 pojitev družbenega podjetj* zasebnemu podjetju Pediku1 d.o.o., v Radovljici, kat* ustanoviteljica je tudi saj" Pri tem naj bi bil brez cenit vrednosti premoženja opra1 jen brezplačen prenos lastn* družbenega podjetja na za# no podjetje, ne da bi družb«1 podjetje pridobilo ustreZ1 delež pri upravljanju, amp1 je bilo hkrati celo izbrisano sodnega registra. S tem naj Valentina Ločniškar podjd Pedikura d.o.o. omogočila P dobitev protipravne pretf1 ženjske koristi v višini I manj 354.696 tolarjev. Odv( nik Rado Kuhar naj bi ji ( tem kaznivem dejanju naK" poma pomagal. , . Poleg primera kranj*' Elite, ki je bil na sodišču 'a že nekajkrat preložen zafa bolezni, je Brivsko-frizer* salon Nada iz Radovljice Gorenjskem drugi, ki zaf8 t.i. divje privatizacije prihaj' sodne dvorane. • H. Jelo^ Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-T^ Kučanov klon E Kranj • Ste mogoče videli film Štirje možje, ena žena (Multiplicitv), ki so ga v kranjskih kinematografih vrteli pred štirimi meseci? Tam so glavnemu junaku (Michael Keaton) s pomočjo genetskega inženiringa ustvarili tri klone - genetske posnetke. Kar je Hollywoodu uspelo s pomočjo najsodobnejše računalniške animacije, pa nam Gorenjcem uspe brez trohice pomoči znanosti oziroma tehnologije. Na Gorenjskem živi kar nekaj mož, ki so zelo podobni slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu. Najbolj znani izmed njih je Jože Torkar iz Podhoma pri Bledu, ki smo ga tokrat zaprosili, da nam pomaga pri presenečenju. V Kranju namreč živi drugi "Kučanov klon" Jože Pretnar, ki si prav zaradi svoje podobnosti s šefom države želi snidenje z njim. Da bi se pošteno pogovorila, udarila kakšno politično, zvrnila kozarec ruj nega,... Pa smo mu mi pripeljali Kučana, resda ne pravega, a precej identičnega. Jože Torkar ni predsedniku podoben samo po videzu, bolj ko sem ga opazoval, bolj so se mi zdele podobne tudi njegove kretnje, hoja, način govora. In sta se Kučanova dvojnika srečala v gostilni Stari Mayr v Kranju. Skupaj sta med dr^Lj ugotovila, da bi bilo v času boja za stol^j politikom bolje priskrbeti klopi. Uvedla^ tudi večjo disciplino, pa tudi mostove gradila tako dolgo. "Vojaški most se postaviti v nekaj minutah, sem nekje I bral," je dejal Milan, pardon, Jože Tof*£ Oglejte si Kamero presenečenja dane* 20.20 na programu Gorenjske televizije* ^ Sedaj so na potezi samo še filmarji, daj j, Slovenci dobimo svoje filmske klone Šubic, slika: T. Doki še je čae, da svoje najdražje 8e dan^ razveselite z luksuznim telegramom|fl darilom v obliki svežega cvetja, bonboniere aH buteljke kvalitetnega vina. Telegram lahko naročite na po ali po telefonu na Številki 96. =ldDiO C3AI1J 915 Ffl STBREO danes od 8.00 do 19*30 • brezplačne zelje najdražjim za tBt xm Jk_* JEL# JC^» JBL ML JL^i *mJr V p