telo LXX Štev, (9 a V LJubljani, v soboto, 24. januarja 1«42-XX Prezzo - Cena L 0.70 __________ ___ ^^^^ Abbonamentl: M«m ^ SLOVENEC" Naročnina mesečno itvo 20 Lir — nedeljska Izdaja domenica. anno 34 Lir«, Eatero 50 Ur«. ESSJi*«: » m a■■ / ■ i ^f » h . cc* i- I0.6S0 per gll abbo-namentir 10.349 pet U Inierzioni. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnic«! Izhaja vsak dan zjutraj rasen poned«!jk« is dn«v« po prazniku. u .' Novo DMIO INovo mesta. o Ur«dnlitvo In apr«vil KopiUrf«T« 6. Lfubl|«n«. g .... ..„ ... , w ,,_„. Izključna pooblaSčenka rs oglaSevanje Italijanskega in tujega 1 Red.zioo«, AmminUtraziono. Kopitarjeva 6. Lnblana. | Concessionarla eicluslra per la pnbonelta dl prorentrnza italiana izvora: Unione Puhblicita Italiana a A. Milano. 1 T.lelo« 4001-400i I ed e.ter«: Unione Pubblicita Italiana & A, Milana. 51 ripiegamento inglese presso Agedabia II Quartier Generale delle Forze Armate eomuniea: Sotto la vigorosa pressione delle unita meccanizzate nostre e tedesehe il npmieo ha areentuato nella giornnta di ieri il suo ri-piegamento in direzione di Agedabia. Nel corso drlle operazioni sono stati ratturati numerosi prigionieri. II bottino ronsiste finora in 47 pezzi di nrtiglieria, in alcune derine di rarri annati e nutohlinde c oltre 100 automczzi {ra distrutti e catturati. La avinzione italo-germaniea la eui su-periorita si aflerma vittoriosa prosegue infa-ticabile nello adempimento dei suoi rompiti attareando con ottimi risultati colonne di au-toinezzi, ammassamenti di truppe, depositi avversari. lin nostro velivoln non e rientrato. Anehe su Malta continuate intense le azioni di bombardamonto della arnia aerea: due appareerhi al suolo. barareamenti, edifici militari risultano efficaremente rolpiti. Vojno poročilo it. 600 Angleški mik pri Agedabiji Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Pod silnim pritiskom naših in nemških motoriziranih edinic je včeraj sovražnik pospešil svoj umik v smeri proti A g e d a b i j i. Med boji je bilo zajetih mnogo ujetnikov. Plen obsega do sedaj 47 topov, več desetin tankov in oklepnih avtomobilov in nad sto avtomobilskih vozil je bilo uničenih in zaplenjenih. Nemško letalstvo, čigar premoč se uveljavlja zmagovito, neutrudno nadaljuje svoio nalogo, ko t najboljšimi uspehi napada kolone avtomobilskih vozil, zbirališča čet in sedeže sovražnih poveljstev. Eno naše letalo se ni vrnilo. Letalstvo je odločno nadaljevalo z bombardiranjem Malte; uspešno so bila zadeta letaia na tleh, taborišča, vojaška poslopja. Boji v Vzhodni Aziji Ofenziva na vseh odsekih narašča Saigon, 23. jan. AS. Iz Rangoona poročajo, da se bo zaradi hitrega japonskega napredovanja birmanska vlada preselila bolj v notranjščino države, v Mandalav. To se bo zgodilo na pritisk angleških oblasti, kajti prebivalstvo je vedno bol j vznemirjeno zaradi japonskega vpada in pa iz strahu pred letalskimi napadi. Kini, 21*. jan. AS. Uradna angleška poročevalska agencija poroča, da general Bennet, poveljnik avstralskih sil na Malajskem polotoku, smatra, da je položaj južno od reke Muar odločilnega pomena za silno važno usodo Singapurja. General je najbolj v skrbeh za desno Krilo svojih čet. Tokio, 23. jan. AS. »Niči-Niči« piše v svoji včerajšnji številki o japonskem napredovanju v Bir no in pravi, da je ugoden potek napredovanja korak bliže k popolnemu nadzorstvu nad Malajskim polotokom in da bodo japonski vojaki s tem med drugim tudi dokončali izločitev Avstralije in pripomogli k razpadu angleškega imperija. Tokio, 23. jan. AS. Po srditih bitkah, trajajočih okoli osem ur, so Japonci včeraj zasedli Moron, ležeč na zahodni obali polotoka Batan-ga, 8 km vstran od vojaškega pristanišča Olan-gapo, ki so se mu že tudi približali Japonci. šanghaj, 23. jan. AS. Poveljnik japonske vojske, ki je vdrla v Birmo, je po radiu naslovil apel birmanskemu ljudstvu in ga povabil k sodelovanju z Japonci, kateri ga hočejo osvoboditi iz stoletnega angleškega imperializma. Tokio, 23. jan. AS. Japonski oddelki so se sedaj uredili na Tarakanu nn otoku Borneu, medtem pa so zasedli polotok Minahassa na severnem Celebesu. Prebivalstvo je kar ostrmelo zaradi hitrosti, s katero napredujejo Japonci na Borneu. Po načrtu bi se morala nizozemska posadka na Minahassu upirati vsaj nekaj dni, toda Japonci so ji ta načrt preprečili. Na Filipinih ostanki čet generala Mae Arthurja nudijo zadnji obupen odpor. Japonci so na zasedenem ozemlju že vzpostavili železniški promet. Tokio, 23. jan. AS. Japonske kolone nezadržno napredujejo proti skrajnemu koncu južne Malaje in angleški branilci se povsod v neredu umikajo. Na osrednjem delu bojišča so Japonci prekoračili Labis in odrezali umik avstralskim četam. Južno od reke Muar so imeli Angleži mnogo mrtvih. Hudi boji so bili zlasti na bojišču pri Bakri, blizu Tpavonea, 13 km severno od Batupahata, na zahodnem delu države Johore. Lizbona. 23. jan. AS: Ameriško vojno ministrstvo je objavilo uradno poročilo o vojaškem položaju na pololoku Batangu. .Japonske sile so sprožile splošen napad na ameriške čete. ki jim poveljuje general Mae Artjmr. Zlasti je bil silovit napad na osrednjem odseku in na levem krilu. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 23. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodu še kar naprej živahni boji. Pri protinapadu na srednjem odseku bojišča so bile sovražniku prizadejane zopet velike krvave izgube. Zaplenili smo 35 topov in mnogo težkega orožja. Na morju okoli Anglije so bojna letala poškodovala večjo tovorno ladjo. Nočni napadi letalstva so veljali pristaniščem in vojaškim napravam v južni in jugovzhodni Angliji. V Severni Afriki nemške in italijanske čete zasledujejo pobitega sovražnika. Do sedaj je bilo uničenih deset angleških tankov, 46 topov in nad sto avtomobilskih voiil pa je bilo zaplenjenih. Skupine nemškega in italijanskega letalstva so prizadejale sovražniku, ki je bil vržen na prostor južno od Agedabijo, nove hude izgube. Na otoku Malti so bila bombardirana podnevi in ponoči sovražna letalska in pomorska oporišča. Angleški bombniki sn ponoči metali rušilno in zažigalne bombe na nekatere kraje v zahodni Nemčiji in na stanovanjske predele in javna poslopja v Miinstru. Edinice vojne mornarice so sestrelile tri angleške bombnike. Sovjetska .ofenziva na finski fronti ni uspela Helsinki, 23. jan. AS. Podrobnosti o ponesrečeni sovjetski ofenzivi, ki se je pričela 10. januarja na severnem odseku karelijske fronte, ki so jih dali ujeti sovjetski vojaki na fronti pri Petro-gradu, so velikega vojaškega in političnega pomena. Vrhovno sovjetsko poveljstvo se je na trajni angleški in amerikanski pritisk po velikih naporih pri Tih vinu ter na valdajskem bojišču moralo odločiti prepeljati 6 te fronte sibirske čete v vsej naglici na finsko fronto, ker se smatra, da so te čete najbolj pripravne za tipično vojevanje v gozdu, za katero je tako pripraven finski vojak. Bilo je pet svežih in posebno izurjenih sovjetskih divizij, ki jih je imelo sovjetsko vodstvo pripravljenih za preboj fronte ob Oneškem jezeru; 6 temi četami naj bi bili doseženi lahki in hitri uspehi, kakor so zatrjevali najbolje poučeni pristojni anglosaksonski organi in pa »demoralizacija zelo utrujenega finskega vojaka, ki tudi nima nobene zaslombe med pobitim obupanim prebivalstvom v notranjosti države«. Sovjetsko poveljstvo je storilo vse, da bi doseglo pričakovani hitri uspeh. Pod zaščito peklenskega ognja vseh kalibrov so sovip.tske pehotne divizije prešle 1. januarja v napad Tri divizije so prodirale od vzhoda iz Po-ventse na Stalinov kanal, dočim sta se drugi dve diviziji podali preko zamrznjenega Oneškega jezera proti majhnim polotočkom na severu tega jezera. Začelo se je torej obkoljevanje Poventse, ključa Oneškega jezera od severovzhoda proti jusni. Od obupne jezne množice, ki je upala, da ho" v kratkem času pridrla proti murmanski železnici in na važno križišče Karhumaki je bilo trdno v finskih rokah. Po nekaj dneh je bila Po-ventsa popolnoma obkoljena. Držale so jo slabe sile, ki so bile pod stalnimi napadi topništva in letalstva vse dotlej, dokler se ni začela genialna finska protiofenziva, ki je z zelo hitrim in odločnim manevriranjem zajela večji del napadajočih sovjetskih čet v nevarne klešče. ki so jih tvorili bataljoni smučarjev, oboroženi z najboljšim napa- dalnim orožjem. Tako je bilo pet sovjetskih di vizij nepričakovano obkoljenih, ko so obkoljevale junaške branilce Poventse. Konec sijajnega finskega protimanevra je znan. Ruski ujetniki so se jezili na rusko poveljstvo, ki jih je, kakor so zatrjevali, neusmiljeno poslalo na fronto, kjer je teren, mrzel zimski čas in naravna sposobnost finskega vojaka bila več kakor prepričljiv dokaz, da je branilec varen gospodar svoje hiše. Temu je še pripisati dejstvo, da Finci drže v svojih rokah vse važne strateške karelijske postojanke, kakor Syvajev, Petroskov, Kontupohijo, Karhumaeki in Paatene, ki so bila svoj čas največja grožnja njihovemu narodnemu ozemlju. Junaška posadka Poventse je vzdržala deset dni srdite bitke in žanje danes priznanje vse svoje dežele. Japonske čete se še izkrcujejo v zalivu Lin- , kaže da je Anglija izgubila vsakoup_anje na^po-gaven. Japonska letala so silovito hombardirala J moč Birmancev. Anglija |e Birmance v mesta Cebu na otoku Cebu. Ad Japonska Sanghaj, 23. jan. AS. Novice z Malajskega x>lotoka jx>ročajo, da so bile tri anglo-ameriške X)jne ladje izvlečene z dna v Malaki. Novica pa še ni potrjena. Tokio. 23. jan. AS. Vojni dopisnik lista 'Niči-Niči« poroča z Batanga, da se na Filipinih ameriške čete 6talno umikajo pred močno ofenzivo Japoncev na polotoku Batangu Japonski letalski napadi na Rabaul Lisbona, 23. jan. AS. Kakor poroča londonski radio, so jajionska letala silovito napadla meslo Rabaul. ki je prestolnica Nove Gvineje. Bombe so hudo poškodovale važne vojaške cilje in prekinjena je bila brzojavna in telefonska zveza med Ra-baulom in Melbournom. Najbrže «•» bili uničeni brzojavna in telefonska central? Uspehi letalskih napadov na Singapur Tokio, 23. jan. AS: Japonski cesarski glavni stan objavlja, da je japonsko letalstvo devetnajst-krat bombardiralo Singapur in doseglo naslednje uspehe: 1. Bombe so zadele vojaško in politično središče Singapurja, kjer je nastal velik požar. 2. Sovražna ladja je bila potopljena, neka druga pa močno poškodovana v pristanišču Singapurja. 3. Letališče v Telgnhu je bilo razdejano in mnogo letal je bilo zažganih ali uničenih. Letalo vrste >Spitfire< je bilo sestreljeno. Med zadnjim napadom je japonsko letalstvo izgubilo eno letalo. Anglija ne more računati na Birmo Tokio, 23. jan. AS. List »Kokumin« piše o aretaciji birmanskega ministrskega predsednika, ki edno stiskala in izrabljala, Japonska pa se bori za pravico in dobrobit azijskih narodov in jim je pripravljena dati svobodo in neodvisnost. S tajske meje sn prišla poročila, da so Japonci v Birmi prekoračili reko Salvveen. Koso zavzeli prehod nn Grande En-desu. zmagovito napredujejo. 4 amerikanska letala so napadla Idponce toda jajionski lovci so hitro oči-stili nebo. Sovražna lelala so bila sestreljena. Japonske čete so na zahodu že prispele preko Ayeritana blizu Klunga in so tako odsekale večji del sovražnih sil. Rim, 23. jan. AS. Novice, ki so prispele iz Indije v London niso nič razveseljive. Navzlic angleškemu dobrikanju in grožnjam Indijci ne morejo razumeti, zakaj naj bi bili vpreženi v podirajoči se voz ansrleškega imjierija. Angleške oblasti čo morale jiodvzeti nove varnostne ukrepe za preprečitev neredov. Med drugim so bile prepovedane stavke in zborovanja vseh vrst. Tisti, ki bi se jih udeležili, pridejo pred sodišče na narodno obrambo, Birmanska vlada odhaja iz Rangoona Saigon. 23. jan. AS Iz fiangnon« s e je izvedelo. da je birmanska vlada zaradi prodiranja ja-|ionskih čet v Birmanijo sklenila prenesti svoj sedež v Mandalo, ki je v notranjosti države. Cebu je eden izmed južnih Filipinskih otokov in je velik 4607 kv. km, ter ima 727.ft>5 prebival-rev. Otok je hribovit in se na njem prideluje zlasti mnogo riža, kave, sladkorja, kakava, mnogo je pa tudi premogovnikov. Glavno mesto otoka je Cebu, k'j ima 81.000 prebivalcev. To mesto je obenem najstarejša španska naselbina na Filipinih in ima lej>o pristanišče ter močno utrdbo. Načela japonske politike v zasedenih krajih Tokio, 23. jan. AS: Predsednik vlade je pred parlamentom podal glavna načela o upravi v zasedenih pokrajinah. Ta načela so: 1. Japonska si mora zagotoviti sredstva, ki so potrebna za nadaljevanje vojne. 2. Južne dežele ne bodo smele izvažati v države, ki so v sovražnem stanju z Japon«ko. 3. Zasedene pokrajine morajo dobavljati živež japonskim četam v dotičnem kraju. 4. Inozemska podjetja bodo j>ovabliena, da naj sodelujejo z Japonsko. Predsednik japonske vlade o Rooseveltovih številkah Tokio, 23. jan. AS: Agencija Domei poroča, da je predsednik vlade general Tojo v petek govoril v parlamentu in izjavil, da bo Japonska v vojni za veliko vzhodno Azijo zmagala. Doklrr ima Japonska može, ki so se učili v 300 letih japonski zgodovini, je Amerika ne bo premngala, ker se zanaša na svoje mat-rialno moč, kajti v«J. no izvojujejo nazadnje samo možje. Nato so poslanri vprašali Toja. kaj misli • ogromnih številkah za ameriško oborožitev. General Tojo je odgovoril: »Meni so pijane Koosevoltove poslanice kongresu in njegov- astronomske številke znane, vendar se tega prav nič ne bojim, ker vojne nazadnje ne bo dobil dennr. Japonska bo zmagala, ker razpolaga s tremi rinitelji. ki so za zmago važni: t. moštvo. 2 izvežbanost, 3. gradivo, ki je za vojno potrebno, je na razpolago. _ Kar se tiče moštva in njegovega junaštva, pa je Japonska na č-lu vsega sveta. To so razlogi, zaradi katerih se ne bojim Amerike, dasi napoveduje ogromne vojne izdatke in ti vojni izdatki so zares pomembni.« Obramba v Libiji je velika italijanska in nemška zmaga Berlin, 23. jan. AS. Na osnovi jroročil, s katerimi razpolagajo v Berlinu, so tam mnenja, da se je angleška olenziva v Libiji za Angleže slabo končala. Anglija je poslala tja svoje najboljše čete, toda ni dosegla nobenega odločilnega uspeha, dočim se v Aziji vedno bolj čutijo jx>sledice osredotočenja angleških sil v Severni Afriki. Angleški nameni 6o bili: 1. napredovati do Tunisa ne samo zato, da bi pridobili nova oporišča za napade na Italijo, mar- več da bi omogočili morebitne vpade generala di Gaullcja v Francosko Severno Afriko; 2. izpolniti obljubo Stalinu, da bodo ustano vili drugo fronto. Toda ti načrti 60 se popolnomi jx>drli. Obramba Osnih sil proti angleškim silan v Severni Afriki r>omcni veliko italijansko-nemšk« zmago. Dokazuje tudi napadalnega duha Osnih sil, ki ga je pokazal Rommeiov naval na angleške zasledovalce in ki jim je prizadel znatne izgube v moštvu in tankih. Seja španske vlade Madrid, 23. jan. AS. Pod predsedstvom generala Franca se je sešla vlnria na sejo in delo vlade obsega toliškcn dnevni red, da ga bodo obravnavali na treh sejah Omejitve izvoza v Turčiji Carigrad, 23. jan. AS. Komisija za izvedbo za-kena o narodni obrambi je prepovedala izvoz ka terega koli produkta, potrebnega državi Uvedeno je bilo tudi obvezno delo v industriji in tovarnah Poglavnik ustaški mladini Zagreb, 23. jan. AS. Poglavnik je v odgovoru voditelju ustaške mladine, ki ga jc po končanem tečaju obiskala, dejal med drugim, da je hrvatski narod podal jasne dokaze svoje življenjske sposobnosti in lastne državnosti, za katero se je že dolgo časa boril. Poglavnik je vzpodbujal nato ustaško mladino, naj bo vedno blizu ljudstvu ter naj se nikdar ne oddalji od izpolnitve svojih nal -g zavedajoč se, da predstavljata kmečki in delavrH stan moč in bodočnost hrvatske države. Govor predsednika bolgarske vlade: Sedanja vojna bo preobrazila ves svet Sofija, 23. jan. AS: Sešel se je vrhovni svet za civilno mobilizacijo in ie nn seji govoril pre-sednik bolgarske vlade Filov. Filov jp med drugim rekel: »Že nad dve leti opazujemo vojno, ki bo odločilna za vse človeštvo. To je totalna vojna, ker bo skušala preobraziti ves svet, k! terja pravico za novo in svobodno življenje, to življenje pa sc more organizirati samo na ta način, da zmagajo države Osi, katere vladarji bodo junaški graditelji novega sveta. Da bi bila koristna tem državam in dn bi se dostojno udeležila boja, mora biti Bolgarija močna v vojaškem in v gospodarskem oziru, da bo prenesla vse težke izkušnje, ki ji bodo naložen*. Predvsem na moramo zagotoviti prehrano vojaštvu in storiti vse, da bi se ustvarilo novo trdno vojno gospodarstvo Splošen odpor proti angleškemu imperializmu Tokio, 23. jan. AS. Med tukajšnjimi političi.iml krogi razlagajo dejstvo, da so angleške oblasti za-prle 300 južnoafrikanskih rudarjev in pravijo, da to dejstvo zopet dokazuje, da ni samo na tem delu angleškega imperija, ampak v celem imperliu zelo razširjeno nezadovoljstvo zoper sisteme angleškega vladanja. Angleški imperijalizem je vzbudil t svojo nesramnostjo odpor v Indiji, v Birmi, na Irskem in v domonionih. Isti krogi opazujejo, da skuša Anglija obupno zavreti razpad svojega imperija z odstranjevanjem voditeljev opozicional-nih strank in pa na ta način, da podvržene narode priklene na sebe s pomočjo korupcije, prilizovanja in sile. Obvezna vojaška služba na Novi Zelandiji Rim, 23. jan. AS. Vlada Nove Zelandije je sprejela zakon o obvezni vojaški službi. Vsi moški od 18. do 46. leta se morajo vpisati v vojaškem Poljski konzulati v Španiji zaprti Madrid, 23. jan. AS: ftpanska vlada je ukazala, da se morajo v Španiji zapreti poljsko poslaništvo in poljski konzulati. Štiri usmrtitve v Barceloni Barcelona, 23. jan. AS. Usmrčeni so bili štirje obsojenci, ki jih ie obsodilo na smrt voino sodišče. Obsojenci so pripadali levičarjem in so zagrešili mnogo zločinov. £tras g »SLOVENEC«, sobota, •24. januarja 1942-XX. šter n Združene države si prisvajajo surovine Južne Amerike Buenos Aires, 23. jan. AS. Dopisnik nemškega ftoročevalskegu uraila poroča, da na konferenci v Riu de Janeiru še vedno iščejo rešitev za politična vprašanja, medtem pa so že obravnavajo glavna gospodarska vprašanja. Največ se govori o nadzorstvu nad izvozom, ker si hočejo Združene države prisvojiti vse tiste surovine, ki so važne za vojno proizvodnjo. Prav tako se posvetujejo o tem, kako naj vsaka država prejme tisto, kar za lastno oborožitev potrebuje. V vsaki državi bo gospodarska delavnost postavljena pod nadzorstvo, da tako ameriška zveza na tem polju ne bi trpela škode. Argentinska delegacija pa izjavlja, da gredo odredbe o nadzorstvu nad inozemskimi podjetji daleč čez okvir gospodarstva in to je nevarno za ameriško vzajemnost. Argentina in Čile zahtevata predvsem, da Združene države temeljito spremene svojo politiko Turki zavračajo sovjetski imperializem Carigrad, 23. jan. AS. List «Vatan« piše o trditvah in zanikanjih glede sovjetskih teženj po Dardanelah in sodi, da so te težnje zelo verjetne. List opozarja na protiimperialistične izjave v začetku boljševiške revolucije, toda pozneje jc sovjetska politika bila vedno v nasprotju s temi načeli, ko je strla neodvisnost baltiških držav in jih zasedla pod pretvezo lastne varnosti. Z vsega sveta Portugalska Posadka v Angoli bo zelo povečana. Portugalski parnik »Cuanzia« je zapustil Lisbono in s tem parnikom je odpotovalo v portugalsko kolonijo Angolo 2000 vojakov in častnikov. Z istim parnikom pa potuje tudi več častnikov s posebno nalogo, da bi v Angoli in Mozambiku vežbali domačine za portugalsko vojsko. Parnik >Sao Thomft pa je v Angolo prepeljal potrebno vojno gradivo. Madžarska Bolgarski kralj Boris namerava obiskati Budimpešto. Bolgarski \ladar bi prišel v Budimpešto v prvih dneh februarja, dan prihoda v madžarsko prestolnico pa še ni točno določen. Finska gcncralica Fannv Lunkoncn jc prišla v madžarsko prestolnico. Prišla je na vabilo madžarske ženske zveze. Generalica je povclinica finske ženske vojaške organizacije «Lotta«, ki živahno sodeluje pri boju proti boljševizmu. Generalica bo imela na .Madžarskem več predavanj in jc bila sprejeta pri regentu llorthyju, ki jo je odlikoval z veliko zvezdo madžarskega rdečega križa. Združeno državo Muzeji t Nen.vnrku se praznijo, kajti umetnostne zbirke in starinske zbirke odvažajo na varnejše kraje v notranjosti države. Tudi ostali zgodovinski muzeji in znanstveni arhivi so prejeli ukaz, da morajo večje vrednosti prepeljati na varno. Vsi ti ukrepi pa so bili izdani zaradi tega, ker se boje HaUkih napadov. Bolgarija Zavod za bolgarsko kulturo bo ustanovljen v Rimu. Italijanski poslanik v Sofiji, Magistrati, je obvestil bolgarsko vlado, da je fašistična vlada dala na razpolago bolgarskemu zavodu za kulturo v Rimu relo krilo palače Mattei v Rimu. Francija Razprava v Rioniu proti krivcem francoske nesreče se bo začela dne 19. februarja ob 13.30. Predsednik sodišča je ukazal, da ne smejo priti k razpravam niti fotografi niti zastopniki filmskih podjetij. Ženske ne bodo imele vstopa v razpravno dvorano. Ohtoženci bodo sedeli tako. da bodo z obrazom obrnjeni proti sodnikom. Tako bodo morali govoriti in odgovarjati samo sodnikom, ne pa občinstvu. Francija Silovita eksplozija se je dogodila v nekem rudniku blizu Lyona. Ob štirih zjutraj je v rovih eksplodiral plin in do desetih dopoldne so iz rovov prinesli 35 trupel in mnogo ranjenih rudarjev. Madžarska Maršal Keitel je bival na Madžarskem dva dni in je včeraj zapustil Budimpešto. Na postaji se je od njega poslovil madžarski vojni minister in načelnik madžarskega glavnega stana, prav tako pa so prišli na postajo nemški, italijanski in japonski poslanik. Združeno državo Ameriška vojnnr mornarica je do sedaj izgubila v vojni proti Japonski 36 vojnih ladij s skupno 245.140 ton. Japonski cesarski glavni stan poroča istočasno, da je japonska vojna mornarica izgubila 10 majhnih ladij s skupno 9700 tonami. Norveška Norveški parnik »Sarore.v« je opravljal obalni promet med mesti severoza-liodne Norveške. Angleška podmornica pa je parnik potopila, vendar pa so vso po':H';n ra/.en kurjača rešili. Španija General Franco bo obiskal Barcelono, in sicer bo prišel v katalonsko prestolnico v nedeljo zvečer. Prihod generala Franca bodo med drugim proslavili s posebnim dodatkom živil, zlasti olja, fižola, riža in sladkorja, in sicer bodo obroki prav takšni, kakor so bili izredno razdeljeni za Božič, v ponedeljek pa bodo prebivalci I3arcelone dobili dvojni obrok kruha. General Franco se bo v Barceloni udeležil proslav ob tretji obletnici prihoda Fran-covih čet v Barcelono. Južna Afrika Upor proti Angliji jc izbruhnil v Južni Afriki. Dopisniki listov iz Capetowna poročajo, da se upora udeležuje več sto častnikov in tudi mnogo oddelkov policije. Južnoafriški pravosodni minister Stei-n je izjavil zastopnikom tiska, da so uporniki hoteli vreči sedanjo vlado in oklicati samostojno vlado. Celotni položaj v Capetovvmi j« zelo nejasen. V nekaterih vladnih palačah je prišlo do bojev, uporniki pa so zasedli tudi neko večje mesto v pokrajini. Po nekih drugih poročilih pa je upor izbruhnil prehikliral in imenoval za rednega profesorja na medicinski. fakulteti v Zagrebu, je sedaj zopet imenovan za hrvatskega poslanika v Bukarešti. Dosedanji hrvatski poslanik v Bukarešti dr. Edo Bulat je razrešen svoje dosedanje službe. .............' General Stancer govori hrvatskim vojakom. Naš list je že poročal, da je bila v Zagrebu pred kratkim zaprisega regrutov V6eh vr6t orožja zagrebške garnizije. Po 6hižbi božji so bili vsi re-gruti zapriseženi, nakar jih je nagovoril z daljšim govorom vrhovni nadzornik hrvatske kopenske vojske general Stancer. V govoru je poudarjal vse vrline hrvatskega vojaka. Novim članom hrvatske oborožene sile je postavljal za vzgled ustaše in domobrance, ki v Bosni po raznih soteskah stoje na mrtvi 6traži. Posebej omenja junake iz Mokrega, Kalinovika, Višegrada in predvsem člane zagrebškega konjeniškega polka, ki že polnih pet mesecev odoleva raznim zahrbtnim napadom ne-prijatelja na Romuniji planini in to kljub mrazu,, snegu in ledu. Na povabilo visokih nemških častnikov je obiskal hrvatske prostovoljce na vzhodnem bojišču kapetan fregate Antc Matašič. Po svoji vrnitvi z bojišča kapetan Matašič izjavlja, da 6e hrvatski prostovoljci bore zelo hrabro, drugi 6e pa pripravljajo še za borbo v ozadju bojišča. Okrožnica glavnega ustaškega poveljstva. Poveljnik uprave v glavnem ustaškem poveljstvu, Blaž Lorkovič, je razposlal okrožnico vsem ustaškim poveljnikom in njim podrejenim organom, v katerih jih poziva, da morajo skrbno paziti, da se bodo vladne odredbe o racioniranjti živil povsod točno izvrševale. Vsak prestopek izdanih predpisov morajo javiti najbližji postaji gospodarske policije, težje slučaje pa tudi ustaškemu poveljstvu v Zagrebu. Hrvatska mladinska enciklopedija. Hrvatski bibliografski zavod v Zagrebu namerava izdati obsežno mladinsko enciklopedijo »Znanje in radost«. Enciklopedija bo obsegala 10 knjig, od katerih bo imela vsaka po 700 strani ter bo stala 200 kun. Prva knjiga bo izšla že za velikonočne praznike. Enciklopedijo sestavlja in pripravlja nad 200 hrvatskih pisateljev, pesnikov m slikarjev. V Oguiinu bo kmalu pričel izhajati tednik • »Mir«, ki se bo bavrl samo z verskimi vprašanji. Gospodaralpg Novi ljubljanski proračun Z odločbo Visokega Komisarja so bili odobreni proračuni mestne občine ljubljanske za tekoče loto. Obenem so bili odobreni tudi proračuni mestnih )>odjetij ter specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov. Skupno znaša ljubljanski proračun 41,517.913 lir, proračun podjetij pa 25,095.326 lir, skupno 71,075.944 lir, dočim je znašal proračun za preteklo leto 113.36 milij, dinarjev. Proračun fondov in posebnih občinskih ustanov znaša 4.46 milij. lir. Splošne določbe glede občinskega proračuna so ostale še nadalje v veljavi, izpremenjena pa so določila glede pobiranja občinskih davščin in dajatev kakor tudi njih višina. Občinska doklada na vse neposredne davko je ostala neizpremenjena, 60 %. Izpremenjena pa je lestvica za posebno socialno doklado. Nova lestvica je naslednja: 4 % od neposrednih davkov pri dohodku od 20.000 do 30.000 lir, 6 % pri dohodku 30.000 do 60.000 lir, 8 % pri dohodku od 60.001 do 100.000 lir, 10 % pri dohodku od 100.001 do 140.000 lir, 12% pri dohodku od 140.001 do 175.000 lir, 14% pri dohodku od 175.001 do 200.000 lir, 16 % pri dohodku od 200.001 do 250.000 lir, 18% pri dohodku od 250.001 do 400.000 lir in 20 % pri dohodku nad 400.000 lir. Dosedanja višina te davščino je znašala od 2 do 10 % za dohodke od 60.000 din do 1 milij. din, odn. preko. Izpremenjena je iz dinarjev v lire občinska tehtnina, ki jo znašala prej od 4 do 21 din, sedaj pa znaša 2 do 14 lir. V sličnem odnosu je bila zvišana tudi občinska tržnina, v manjši meri pa je bila zvišana občinska sejmarina. Mestarina znaša sedaj od 1.60 do 9.50 lire, dočim je znašala prej 4 do 25 din po prostoru. Vodovodna naklada znaša kot 7» prejšnje leto 6.5 % uradno ugotovljene kosmate najemnine. Vodovodno naklado pa morajo kot v prejšnjem lotu plačati tudi lastniki vsega nepozidanega sveta, ki leži ob cestah, ulicah ali trgih, kjer je vodovodna napeljava že izvedena. Vodovodna naklada znaša pri pritličnih hišah od 3 do 12 lir (prej 7.30 do 30 din), pri enonadstropnih hišah 6 do 24 lir (prej 15 do 60 din), pri dvonadstropnih hišah 9 do 36 lir (prej 2.50 do 90 din), pri trinadstropnih 24 in 48 lir (60, oz. 120 dln(, pri štirinadstropnih 30 in 60 lir (prej 75. 150 din), pri j>etnadstropnih 36, 72 lir (prej 90, 180 din), pri šestnadstropnih 42.84 lir (prej 105. 200 din) in pri nebotičniku 84, oz. 168 lir (prej 200, oz. 400 din). Občinska pristojbina za porabljeno vodo znaša za vsak kub. meter 1.20 lire, dočim je znašala prej 3 dinarje, slično se je izpremenila tudi lestvica za večjo poral>o. Tarifa za občinsko vodomerščino se je izpremenila iz dinarjev v lire, slično tudi občinska pristojbina za hidrante. Občinska pristojbina od iz-livkov ostane neizpremenjena. Postavka za gostaščino ostane neizpremenjena, t. j. 3.5 % uradno ugotovljene kosmate najemnine. Ravno tako ostane neizpremenjena kanalska pristojbina v znesku 3 %. Pač pa je izpremenjena tabela za kanalsko pristojbino za lastnike nepozidanega sveta v istem smislu kot je pri vodovodni nakladi. Taksa od prenočišč ostane neizpremenjena, ravno tako občinska davščina na vozila ter napisna taksa. Pri občinski davščini na potrošnjo se izpre-meni tarifa po ključu 5 dinarjev, t. j. 3 lire. Nova so določila glede pavšaliranja. ki se lahko odmeri na osnovi lani f>otočene koiičine vina in piva. Občinska veselična taksa ostane neizpremenjena. Razne občinske takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah ostanejo v glavnem neizpremenjene, samo ključ pretvoritve je nekoliko višji kot uradni tečaj. Občinska taksa na pse ostane neizpremenjena. Občinska taksa od prenosa nepremičnin ostane neizpremenjena. Pri občinski oj)ominarini so izpre-menjene taksne postavke iz par v centezime. Občinska davščina od vrednostnega prirastka nepremičnin (prirastkarina) ostane neizpremenjena. Zamudne obresti se zaračunajo s 6 %, vendar ne manj kot 2 liri (prej 3 din). Največ izprememb pa vsebujeta občinska trošarina in uvoznina. Mestna trošarina Vse mestne postavke navajamo v lirah, dočim navajamo v oklepajih stare postavke v dinarjih: rum 12 (1), špirit 5 (5), žganje vseh vrst 5 (5), denaturirani špirit 1.25 (1.25), vino 1.10 (2), vermut itd. 2.50 (3), za vermut. ki ni bil izdelan v Ljubljani 3 (5), sadni mošt 0.50 (0.50), vino iz jagod itd. 1 (1), limonova, vinska in mlečna kislina itd. 1 (1), brezalkoholne pijače 0.50 (0.50), šampanjec 20 (20), domača boljša peneča se vina 10 (10), pivo 1.50 (2), navadni in vinski kis 0.60 (0.80), kisova essnca 8 (10), klavna živina po vrednosti 2%, drobnica, ovni itd. 7.50 (8), kozlički in jagnjeta 4 (5) za glavo, prašiči po vrednosti 2%, sveže meso 1 (2), konzervirano meso 3 (4), prekajena slanina 0.75 (1.75), mast 0.60 (1), krvavice, loj itd. 0.30 (0.50), srnjad 12 (12), divja koza 10 (12), divji zajec 3 30 (4), jerebice, prepelice 1 (1), divji petelini itd. 2 (2), jeleni, košute 50 (60), divji prašiči 16 (20), domači zajec 1 (0.50), purani 3 (3), gosi, rare 2 (2), mala perutnina 1.50 (1), jajca 0.02 (0.02) za komad, ribe 1.50 (1.50), sadje, sveže domače 0.25 (0.25), suho domače 0.40 (0.50), sadne in druge marmelade 1.20 (1.50), ostalo južno sadje 1.20 (3), rozine, sveže smokve itd. 1 (1), vsi ostali neužitni gozdni sadeži 0.02 (0.03), med 1 (1.50), krompir, zelje, repa 0.03 (0.03), domača povrt-nina v svežem stanju 0.04 (0.05), suhi fižol, grah itd. 0.05 (0.06), domača vložena ali konzervirana zelenjava 0.20 (0.25), ostala 2.50 (3), zgodnja sveža zelenjava 0.40 (0.50), vse vrste žita 0.04 (0.05), tropine za živalsko krmo 0.08 (0.10), sadno drevje 0.04 (0.05), seno in slama 0.03 (0.04), brinje in rastlinski odpadki za živalsko krmo 0.01 (0.01), moka 0.05 (0.06), testenine 0.15 (0.25), riž in riževa moka 0.30 0.50), jedilno olje 0.60 (1), vosek in voščene sveče itd. 0.80 (1}, stearin, parafin itd. 0.40 (0.50), navadno pralno milo 0.40 (0.50), toaletno milo 1.60 (2), soda 0.08 (0.10), sladkor 0.15 (0.15), kavne mešanice 2 (2). žitna kava in cikorija 0.50 (0.50), kvas 1.25 (1.50), mleko sveže 0.08 (0.10), mlečni praški, konzerve itd. 0.80 (1), navadni sir 0.50 (0.50), etiketiran sir 1 (1), fini siri 3.50 (4), melasa in vse surovine za industrijsko predelavo 0.05 (0.05), melasa za izdelavo špirita in kvasa 0.03 (0.03), va-nilija, žafran itd. 8 (10), ostale dišave, poper, cimet itd. 4 (5), mineralne vode 0.50 (0.50). cvetje v lončkih itd. 0.08 (0.10), sveže, vrtno domače 0.40 (0.50), suho cvetje 2.50 (3), sveže južno cvetje 10 (15), drva mehka, butare in trsko ter šota 1.60 (2), trda drva za kub. rnMer 3.50 (4), oglje 0.03 (0.04), premog splošno 4 (5) za tono, premog za industrijske svrhe 2 (2.50), koks 38 (50). bencin, bencol in pogonski plini 0.10 (0.10). Nadalje je objavljena tudi nova tarifa za mestno uvoznino, ki prinaša izpremeinbe vseh postavk v smislu povečanja. Primemo so zvišane tudi postavke v pripombah k tarifi za mestno trošarino-uvoznino. Ul-edha o mestni trošarini je ostala v glavnem neizpremenjena, razen v primerih, kjer je bila iz-prememba zaradi novega stanja in valute potrebna. Isto velja za mestno uvoznino. Prispevek za odkup osebnega dela je ostal ne-izpremenjen kot lani. Občinska pristojbina za prevoz z reševalnim avtom je naslednja: v mestu za vsako vožnjo 30 lir (prej 50 din), izven mesta za vsako vožnjo 30 lir (prej 50 din) in za vsak pričeti kilometer 3.50 lire (prej 9 din). Zvišane so tudi davščine, ki se pobirajo v mestni klavnici, ter oglodnina in hle/nina. Izpremenjena so tudi tarifna določila za tkanino. Cena umetnega ledu, ki se prodaja na kraju samem, znaša sedaj 2 liri od komada (prej 3 din). Podobno je izpremenjena tud. pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu, nadalje občinske konjaške pristojbine ter obč. pristojbina za ogled mrličev. Občinske gradbene takse so ostale neizpremenjene, dočim se je izpremenila občinska taksa za uporabo cest. Novo vsebuje proračun tudi pokopališke takse na draveljskem pokopališču. Obč. takse za pospeševanje gradbenega razvoja mesta ter občinske takse za pregled neprimernih vzorcev živil ostanejo neizpremenjene. Te določbe je razumeti tako, da se dinarji pretvorijo v lire po uradnem tečaju." Občinski proračun in s tem vse izpremembe so stopile v vel javo dne 1. januarja, dočim je objavljen v Službenem listu, ki nosi datum 3. januarja letos. Zaposlenost delavstva v decembru Po izkazih uradov za socialno zavarovanje se je od novembra na december število zaposlenega delavstva v Ljubljan. pokrajini zmanjšalo za 6516 na 29.950. Po strokah ie bila zaposlitev v decembru naslednja (v oklepajih podatki za november): Kmetijstvo 227 (214). javni promet 440 (459), zasebna prometna podjetja 331 (531), industrija kamenja in zemlje 998 (1014), kovinska industrija 1695 (1676), gradnja prevoznih sredstev 156 (149), komična industrija 476 (509), centrale za proizvajanje sile 128 (149). tekstilna industrija 1272 (1259), papirna industrija 694 (676), industrija kože in gume 295 (293), predelovanje kože in njenih surogatov 731 (700), gozdno-žagarska industrija 1694 (160S). predelovanje lesa in rezbarstvo 956 (959), industrija hranil in pijače 1038 (1055), industrija tobaka 586 (592), gostilne, krčme itd. 1049 (1057), oblačilna industrija in čiščenje 1494 (1488), gradnja železnic, cest itd. 2211 (2209), gradnje nad zemljo 1181 (1889), grafična industrija 638 (625), higiena 905 (891), občinski obrati 1170 (1169), trgovina 3118 (3138), denarni in zavarovalni zavodi 1497 (1495), gledališča, svobodni poklici itd. 1325 (1325), hišna služinčad 3618 (3578). Pregled kaže, da je v skoraj vseh strokah ostalo v glavnem število zajioslenega delavstva neizpremen jeno, najobčutnejše pa je zmanjšanje pri gradnjah nad zemljo, kar je razumljivo iz sezonskih razlogov. Novi ravnatelj Banca nazionale di lavoro. Za glavnega ravnatelja te banke je imenovan Albert d'Agostino namesto dr. Arturja Oslo. Splošna skladišča v Tricsteju so dobila zopet redno upravo, ki je že imela svoj prvo sejo. Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. Pretekli mesec, je bila v Ljubljani glavna skupščina Zadružne zveze, ki je ugotovila, da je v zvezi ostalo od prej včlanjenih 833 zadrug na ozemlju Ljubljanske pokrajine 238. Skupščina je odobrila računski zaključek za leto 1941, katerega poslovni prebitek v znesku 23.148 din naj se dodeli splošnemu rezervnemu zakladu. V upravni odbor 60 bili pozvani naslednji namestniki: Bitnar Pavlin, dekan, Črnomelj, Platiša Ivan, župnik, Čatež pri Veliki Loki, Majeršič Janez, Ljubljana, izžreban je bil nadalje dr. Žitko Stanko, na novo pa so bili soglasno izvoljeni v upravni odbor: Kete Janez, župnik pri D. M. v Polju, Ravnikar Anton, župnik, &marje-Sap, Škoda Ignacij, župnik, Skocijan pri Mokronogu, in Skvarča Josip, posestnik v Logatcu, ostali pa so v upravnem odboru: Bogomil Remec, dr. Karel CapudeT, dr. Schaubach' Franc, Zabret Valentin, Cestnik Anton, Podbevšek Jernej in dr. Dominik Zvokelj. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Babnik Anton, Žg. Šiška, Brulca Franc, Hrušica, p. Šmibel, dr. Česnik Ivo, Ljubljana,, Pečkaj Anton, Logatec, Presetnik Franc, Stari trg pri Ložu, in Verce Franc, Sostro. Prejšnji člani nadzorstva so bili ponovno izvoljeni. Davek na voine dobičke v Srbiji. Srbska vlada je sklenila uvesti davek na vojne dobičke in sicer za vse zavezance družbenega davka in pridobnine. Davek znaša pri pridobninarjih 15 do 50%. pri družbah, ki so zavezane javnemu polaganju računov 25—60%. Za izračunavanje vojnega dobička se upoštevajo računski zaključki do 1938. Oproščeni pa so vojnega davka oni, katerih višji dobiček ne presega 15.000 din in katerih čisti dobiček v letih 1939 do 1941 ni presegal 45.000 din. Kuponi notranjih posojil v Srbiji. Iz izjave srbskega finančnega ministra o novem proračunu je razvidno, da je v novi srbski proračun vnesen znesek 85 milijonov din za kuponsko službo notranjih posojil, da se na ta način poživi notranji trg. Nemški kredit Romuniji. Da bi se povečal romunski uvoz iz Nemčije, je Nemčija dala na razpolago Romuniji kredit 600 milij. mark, nadalje pa je dovolila tudi številne nove investicije na kredit, katere bo izvršila nemška industrija. Švicarska zunanja trpovina. Od leta 1940 na 1941 se ie povečala vrednost švicarskega uvoza od 1.85 na 2.02 milijardi frankov. Istočasno pa se ie vrednost izvoza povečala od 1.32 na 1.46 milijarde frankov. Presežek uvoza nad izvozom je ostal skoraj neizpremen jen: v letu 1941 je znašal 0.56, v letu 1940 0.53 milijarde švic. frankov. Kmetijski načrt na Slovaškem. Slovaška vlada ie izdelala triletni načrt za kmetijstvo na Slovaškem, katerega bodo začeli takoj izvajati. Poleg tega pa izdeluje Slovaška tudi nov kmetijski pospeševalni načrt za daljšo dobo. V tem načrtu je določeno zvišanje kmetijske proizvodnje na vseh poljih Računajo, da bo izvedba ohch načrtov stala vlado okoli eno milijardo slovaških kron. Dom mladih življenj lansko leto Lani je v ljubljanski porodnišnici bilo rojenih 1722 otrok Med vsemi bolniškimi ustanovami v naši pokrajini se ponaša samo ena z razveseljivim dejstvom, da odhaja iz nje več zdravih in živih, kakor pa jih vanjo prihaja. To je seveda ljubljanska ženska bolnišnica, ki služi dvema nalogama: eden njenih oddelkov skrbi za porodnice, drugi pa služi zdravljenju posebno ženskih bolezni. Kakor vsi bolniški zavodi, tako je tudi ženska bolnišnica zadnja leta imela vedno večji obisk. Lani se je to 6cveda spremenilo, potem ko se je zmanjšalo območje, kateremu zavod služi. Kljub temu pa je ftcvilo mater in otrok, ki iih je bolnišnica lani sprejela, le neznatno padlo, kar dokazuje, da zavod v največji meri služi Ljubljani sami, dalje pa njeni bližnji in daljni okolici. 921 dečkov in 801 deklica Leta 1939 je bolnišnica imela nad 2000 porodov. Leta 1940 pa 2073 porodov, lani pa je bolnišnica sprejela 1782 porodnic. Bolnišnica je sprejela lani 371 porodnic manj kakor leta 1940, kar pomeni eno petino. Tudi število porodov se je zaradi tega zmanjšalo. Tako j« predlanskim bilo v porodnišnici 2073 porodov, lani pa 1694. Vsega skupaj se je rodilo 1722 otrok in sicer 921 dečkov in 801 deklica. Število rojenih otrok je večje kakor število porodov. To nam bo takoj jasno, če upoštevamo, da se je rodilo 28 dvojčkov. Trojčkov lani bolnišnica ni imela. Velika se zdi tudi razlika med številom dečkov in deklic. Človek bi skoraj mislil, da se ponavlja čas iz prve svetovne vojne, ko se je tudi rodilo vedno več dečkov kakor deklic. Vendar temu ne bo tako, ker po dosedanjih statistikah je ugotovljeno, da se taka razlika kaj radi izenači, ker jc umrljivost med dečki-novorojenčki precej večja kakor med deklicami. Od Ljubljančank, ki se zatekajo v bolnišnico, je lani rodilo v bolnišnici že skoraj devet desetin vseh ljubljanskih mater. Tudi z dežele je navaj porodnic precejšen in zato je razumljivo, da je kljub razmeroma majhnemu številu prebivalstva pokrajine imela porodnišnica toliko dela Tudi smrt ima opravka V ženski bolnišnici ima seveda tudi kljub največji skrbi, pazljivosti in vestnosti zdravnikov opravka smrt. Skoraj vsako leto je enak odstotek mrtvorojenh otrok, kar pomeni, da so ti primeri posledica življenjskih in zdravstvenih razmer porodnic, na kar pač bolnišnica nima vpliva. Tako je lani bilo mrtvorojenih 52 otrok proti 1670 živim. Odstotek mrtvorojenih je znašal 3.1, predlanskim pa 3.0. V prejšnjih letih ie bil odstotek mrtvorojenih nekoliko večji in se je sukal povprečno okrog 4.4. Tudi po rojstvu je umrljivost dojenčkov znatna. Navadno jih kmalu po rojstvu umre 4.5 odstotka. Lani je kmalu po rojstvu umrlo 61 otrok ali 3.7 odstotkov novorojencev. Tudi za matere, katerim je porod prav gotovo največja preizkušnja, ni vedno lahko. Marsikdaj se zgodi, da mlado novo življenje zahteva njeno. Vendar so te žrtve, hvala Bogu, zelo redke. Predlanskim je med 2000 porodnicami umrla ena sama, leni pa je umrlo pet mater, kar je še vedno 0.3 odstotka, dočim je povprečna umrljivost 0.5 odstotka. Pomembno novost je uvedel lani upravnik bolnišnice dr. Alojzij Zalokar, ki v resnici skrbi, da bi bilo življenje mladih mater in norojenčkov v zavodu kar najbolj zavarovano. Odpravil je sprejeme ponoči v želji, da bi vse bolnice imele ponoči čim več miru in počitka. Zato pa je odredil, da lahko bodoče matere, ko se jim bliža ura, pridejo prenočevat v bolnišnico. Če zjutraj še ni nobene nevarnosti, gredo lahko domov in se na večer vrneio. Kljub temu pa je nekatere matere prehitelo. Sedem jih je rodilo na poti v bolnišnico, 12 pa doma in so bile kasneje prepeljane v zavod. Najnevarnejše bolezni Drugi oddelek ženske bolnišnice je namenjen zdravljenju ženskih bolezni. Ta ginekološki oddelek je lani sprejel manj bolnic kakor prejšnja leta. Dočim je bilo predlanskim 1999 bolnic, jih je bilo lani le 1499. Med bolnicami, ki se zatekajo Jožetu • Kd Hud mraz je povsod zavladal Anekdota Na priporočilo svojih prijateljev je Rihard \Vagner sprejel v svoj orkester nekega glasbenika-začetnika. Pri glavni vaji. ki so jo imeli za novo opero, je novosprejeti gjasbenik pozabil na svojo samostojno točko. Wagner se ves divji obrne proti njemu in zavpije na vso moč: »Če ste začetnik, pa že enkrat začnite!« Zadosten razlog Začetnik »Kako si je le ta nas' Miha mogel zlomiti nogo?« »Ali vidite stopnice tam spodaj?« »Vidim.« »On jih pa ni videl.< KULTURNI OBZORNIK Bibliografski uvod v študij slavistike v Italiji Univ. prof. Enrico Damiani, eden glavnih slavistov v Italiji, specialist za bolgarsko filologijo ter generalni ravnatelj knjižnice Zbornice fašijev in korporacij, je sedaj izdal pri založbi Mondadori v Milanu v zbirki »Enciclopedia del libro« bibliografski uvod za prvo orientacijo o problemih in področjih slavistike za dijake v Italiji, pod naslovom »Avviamciilo agli studi slavistiri in Italiac (Uvod v slavistični študij v Italiji, str. 277, cena 25 lir). Knjiga naj bi nudila dijakom, ki vstopajo na univerzo študirat slavistiko, prvi pogled v vire za slavistične probleme v splošnem •(slovanska filologija, predvsem jezike in njih znanstveno poznavanje (pa tudi lik. zgodovino, etnografijo, itd.) ter tudi v posameznostih za vsak slovanski narod posebej, še predvsem pa za orientacijo v delo italijanskih slavistov in slavističnih italijanskih in mednarodnih revij. Tako ima knjiga deloma tak namen, kakor jo ima Weingartova podobna knjiga »Bibliografski uvod v študij slavistike«, ki jo je spisal kot vodja slovanskega seminarja. v Pragi za češke adepte slavistike in jo je v italijanščino prevedel že 1. 1929 najmarljivejši bohemist dr. W. Giusti. Seveda je Damiani svoj priročnik sestavil s posebnim pogledom na italijanskega slavista ter je zato neizmerno vredna njegova bibliografija italijanskih slavističnih knjig in študij, ki je tu dobila sedaj sintetično podobo. Prof. Damiani se namreč že več let uspešno zanima z zgodovino slavistike v Italiji ter pridno zbira vse bibliografske podatke o vsakem slavističnem problemu, študiji, prevodu itd., ki ga načne italijanski pisatelj in znanstvenik, Poleg prof. Cronia in prof. Mavra, ki sta na svojih področjih zasledovala v posameznih študijah razvoj na ta oddelek, so na prvem mestu po številu in po nevarnosti obolenja zaradi splavov. Predlanskim je bila ena četrtina vseh bolnic, namreč 585, potrebna bolniške oskrbe zaradi splava. Lani pa je bilo takih sprejetih 300. Če prištejemo še tiste ženske, ki so se zdravile v bolnišnici zato, ker so jim prejšnji splavi zapustili težke bolezenske posledice, lahko ugotovimo, da je bilo skoraj polovico vseh sprejetih bolnic na ginekološkem oddelku zaradi posledic splava. Ta številka najbolj jasno kaže, v kako težki krizi je materinstvo in kako neverne sW posledice splava za žensko zdravje In ne samo za zdravje. Zaradi splavov je umrlo lani 10 žena, torej še enkrat več, kakor zaradi orodov, in to pri 300 bolnicah, medtem ko je ilo porodov 1700 Umrljivost po splavu je torej desetkrat večjer! Druga bolezen, zaradi katere se tudi zatekajo bolnice v žensko bolnišnico, je rak. I a je zahteval 6 smrtnih žrtev, vsega skupaj pa ie na ginekološkem oddelku umrlo 24 žensk. Rak jc zlasti nevaren zaradi tega, ker se večina mater prekasno napoti v bolnišnico, tako da je operacija že nemogoča. Lani je bilo zaradi raka sprejetih 60 bolnic in le polovica od njih je prišla pravočasno, tako da je bilo mogoče pomagati z odločno operacijo. Vse to delo zahteva seveda od zdravnikov velike požrtvovalnosti. Upoštevati moramo, da ie v porodnišnici marsikdaj treba priskočiti materam na pomoč z večjimi ali manjšimi operacijami. Približno četrtina porodov ima večje ali manjše komplikacije, ki jih seveda vestno zdravniško delo odpravi v korist mater in otrok. Tako ta zavod v največji meri prispeva svoj veliki delež za napredek ljudskega zdravj? Ljubljana, 23. januarja. Naglo in silno valovanje mraza v zadnjih treh dneh podaja zanimivo krivuljo, kako je mraz v sredo dosegel znatno silo, se drugi dan zn nekaj stopinj omilil in se danes rekordno zvišal za več stopinj tako. da so razni toplomeri v Ljubljani in okolici ka/ali nižine jutranje temperature, ki je že deset in deset letja nismo zapisali v vremensko kroniko. Tudi razni kraji z Dolenjskega in Notranjskega sporočajo o velikem in hudem mrazu. Ko so davi ljudje odhajali na svoje zgodnje posle in opravke, so postajali pri raznih toplomerih, ki jih imajo zunaj lekarne, javna poslopja in tudi zasebne hiše. in se čudili številkam, ki jih je kazalo živo srebro. Jc zelo zanimivo, da smo davi v Ljubljani zaznamovali najrazličnejše razlike v stopinjah mra/a. Ponekod prav v zavetju je toplomer da\j kazal —2t, na glavnem kolodvoru —20, drugod pa se je temperaturu znižala še za mnogo več stopinj, ko je bila krajevna razdalja le nekaj 6to metrov ali kak kilometer. Meteorološki zavod je v svoji centrali na univerzi zaznamoval —25.8 stop. Zavod ima že več mcsecev vremensko opazovalnico v Trnovem. G. Černe v bližini Breskvarjeve gostilne na Cesti v Loko marljivo zapisuje dnevno gibanje temperature in davi je sporočil, da je bila tam najnižja jutranja temperatura —27.8 stop. C. šola na šmartinski cesti, ki leži na nasprotni severovzhodni strnili je p,i zaznamovala —27.5 stop. C. Okolica pa jc odnesla davi mrazni rekord. Barjanska šola je imela točno —50 stopinj, kraji v bližini Jarš ob Savi pa so davi dosegli še višjo stopnjo, bilo je tam —5t stopinj C. Tako jc poučno, kako valovi mraz že na površini kakih SO km5. So različni, močni in slabi tokovi mraza. V Vevčah pri papirnici je bilo —22 stopinj C. Ljudje so davi hiteli in si .tiščali ušesa, da jim ne bi zmrznila. Drugi so pa korakali nc-zaviti in urno. Po cestah je vladal splošno mir in pokazal se je na njih le človek, ki je moral po opravkih in za delom. Nekateri so se zavijali v tople in debele kožuhe. Starejši ljudje so tožili, da jih letos posebno zebe okoli kolen, da imajo neprijeten občutek, kakor da bi imeli okoli kolen ovito mrzlo cunjo. Drugi tožijo, da jim je po telesu sicer toplo, toda prav na koncu prstov jih prijemlje hud mraz. Kronist jc dolžan tudi zaznamovati, da so se trda drva za nekaj lir podražila. Dovoz drv je zaradi mraza in prometnih zadev otežkočen. Kdor ima priliko opazovati revščino po stanovanjih siromakov, mora občudovati, kako nekateri skrbe za vsako polence. kako so si zbirali suhljad. a kako so sedaj varčni, da si nekoliko ogrejejo svoja skromna stanovanja. Mnogo revnih ljudi je obolelo za hudo influ-enco in pojavlja se tudi zahrbtna španska bolezen, ki 6mo jo šele prvič spoznali med sve- slavistike v Italiji, kateremu sta bila sama glavna vzpodbuda in vzmet, je tudi prof. Damiani izdal že več podrobnih del o bibliografiji posameznih slavističnih področij v Ilaliji, tako prav pred kratkim pregled polonistik v Italiji med prvo in drugo svetovno vojno (1918—1938), ki sem jo omenja! podrobneje že v našem listu. Čeprav je prof. Damiani bolgarist, se je vendar plodno uveljavljal- kot slavist širokega obzorja, ki je v svoje študije prevzel vse slovanske narode, tudi v ruski, poljski, češki, ukrajinski literarni zgodovini in prevajanjih, ter je tako naravnost poklican — zlasti še, ker mu ravnateljstvo v veliki knjižnici daje popolno pogled v bibliografijo — da odpre široka vrata mladim slavistom v mikavni svet slavistike. Tako s primernim komentarjem nudi v roke glavni instrument slavističnega znanstvenika — izbrano bibliografijo dosedanjih važnih slavističnih del, v katerih se pravi slavist mora najprej razgledali, če hoče nadaljevali kontinuiteto znanstvenega raz-iskavanja in koristno ter sistematično graditi na delu predhodnikov. V tem je veliki pomen lega priročnika, ki bo prišel prav tudi slovenskim slavistom. Prof. Damiani je v svoji knjigi napisal najprej uvod, kjer govori o potrebi in pomenu take bibliografije ter tudi o razdelitvi gradiva in njega uporabnosti. Nima namena, dati kompletnega pogleda v vso bibliografijo, temveč samo m i n i -mu m tega, kar je nujno potrebno začetnemu slavistu za prvo orientacijo, odkoder potem lahko sam raziskuje v globino in specializacijo. Ozira se predvsem na italijanske razprave in učhenike, pa tudi na enciklopedije, slovnice in monografije v tujih evropskih jezikih (nemščini, francoščini ter angleščini), končno pa tudi na slovanska znanstvena dela, tičoča se vseh področij filologije, literarne zgodovine, zgodovine, etnografijo itd. Zaveda se, da stvar ne more biti popolna ter bo vesel vsakega dopolnila, za kar je že sedaj na koncu rezerviranih nekaj praznih strani, da si vsak lahko zapiše kakšno novo ali pozabljeno biblio- Plečniku i r mnoii umptnonl, razmno-iuje bolečino — nemara bi bre: bolečine, brez trpljenja, ki je poezija krščanstva, ne bilo niti potrebe po iskanju lepote.* Jote Plečnik v knjigi A r c h i t e e tu r a perennis. Jesen je moja ljubljena podoba: odkar pod križem morala sem stati; življenja sad sem v smrt vam dala, mati; edino moj je kelih poln do roba. Tako se zgddi! Grenkih ur tesnoba uklene dušo in srce ml hkrati; pa vendar križ, edini up moj zlati, ljubeč objema mojih rok zvestoba. Eneko trti: sred gorice hladne, ie vzeli so jI sad, ob lesu vene naslonjena, da zmago dobo žalo. Iztisnili ste grozd do kaplje zadnje, ko boste pili sladki sok, še mene, ubome trte, spomnile se malo. Silvin Sardenko (Pesem je vzeta iz najnovejše zbirke S. Sarden-ka: Tolainiea, 1012 ciklične pesnitve o Materi liniji, Tolainici ialoslnih, ki jo jc pesnik posvetil 1'srm trpečim.) tovno vojno in jo zelo občutili v katastrofalni zimi leta 1929. Tramvaj še junaško zmaguje naval mraza in mu krepko kljubuje. Na tramvaj pa jc prav sedaj v dnevih mraza velikanski naval občinstvo, ko vsak podnevi, posebno pa ob mraku hiti domov in skuša na hitro priti v toplo sobo. Kronika nesreč ni drugače te dni zaznamovala še nikakih žrtev mraza. Tudi ni nesreč, ki bi bile posledica mraza. Na živilskem trgu jc zatišje. Rrdki v> prodajalci, redke pa tudi gospodinje, ki prihajajo mfkupovat zelenjavo in druge shari. Jutri, v soImiIo. računajo, da bo trg nekoliko boljše zaseden in da bo večji naval, ker je pač gospodinjam pošla zelenjava in povrtnina. Kako je na deželi? Tudi tam pritiska hud mraz ob največji jusnini. Povsod jc jasno. Sončno obla jc dopoldne krvavordeče žarela in oddajala od sclie poseben sij. Nekateri so pripominjali: >Bo-li tako mraz. ko februarja 1929? Takrat so se neki dan pojavila na nebesnem svodu kar tri sonca.« kdo je danes odnesel rekord v mrazu? Kakor nam poročajo iz Sodražice, jc tam bilo davi kar —32 stopinj C mraza. Tudi na Blokah so ga imeli nad 30 stopinj, toda nekaj manj. Hud mraz je zavladal na Babnem polju, kjer je tudi nad 30 stopinj, št. Janž no Dolenjskem, ki je znan kot zelo mrzel kraj, je davi zaznamoval in javil —28 stopinj C. Novo mesto —24, Kočevje —25. Povsod na Dolenjskem jc sneg trdi in visok 30 do 50 cm. Rakek je sporočil. da je bilo davi tam na kolodvoru —18 stopinj C in jasno. Kaj nam pove barometer? Ka/e. da bo mraz' trajal še nekaj dni. Včeraj je bilo nn barometru 770.9 m/m. In danes? Najvišje stanje doslej v tem letn! Bilo je "6.8 m/m. Barometer ima tendenco, da se še dvigne in da ostane na višini. Ko je bil januar brez snega in mraza Končno naj kronist zapiše še malo remi-niscenco. Ljudje liožji, se-li spominjate na kak januar, ko smo bili brez snega in ni temperatura nikdar padla pod ničlo? Bilo je to pred nekaj leti. Leto 1936 je bilo v januarju leto brez snega, z velikanskim številom padavin in celo grmelo je! Januar tega leta je izkazal 21 deževnih dni z 266.8 m'm dc/ja. Ponoči 25. januarja okoli 21.45 je celo silno grmelo. Podnevi je bila temperatura vedno nad ničlo od 4 do 12 stopinj. Le v 6 dneh je jutranja temperatura padla za stopinjo pod ničlo. Novo mesto, 22. januarja. Marsikateremu Novomeščanu je včeraj zjutraj ( v sredo 21. t. m.) sapa zastala, ko je zjutraj stopil na cesto, saj ga je objet najhujši mraz, kar smo ga v letošnji zimi doslej imeli. Tega dne je toplomer v Novem mestu padel kar na —24 stopinj pod ničlo. Ljudje, ki so se grafsko važnost. Nato pa je dodal še svoje predavanje iz 1. 1939 o organizaciji in nalogah slavistike v Italiji, kjer govori o delu, ki ga je slavi-stika v Italiji, ki je plod povojnega zanimanja za vzhod, napravila doslej, pri čemer imenuje delo Instituta za Vzhodno Kvropo v Rimu, podobnega v Neaplju, razne katedre slavističnih znanosti na univerzah, lektorate, privatne naučne ustanove itd. (pri tem opozarjam na poročila o delu v slavističnih seminarjih na it. univerzah, specialno v Padovi, ki jih je prinesel Dom in svet v zadnji številki 1914, 9—10, ler že prej 1940, 125!). Nato označi nekaj bodočih nalog slavistike, ki mora predvsem razbistriti pojme o Slovanih in slovanskih narodih i geografskega in etnografskega stališča, kajti na splošno se izobraženci v tem še ne orientirajo. Opozori tudi na politične motive, zaradi katerih je važno poznavanje slovanskih jezikov, kajti drugače ni mogoče razumeti ruske eks-tenzivnosti, razporov med Čehi in Slovaki, kaosa narodov na Balkanu (ozira se na stanje do leta 1939, dasi je knjiga bila zaključena oktobra 1941) ter slovanske ekspanzivnosti proti morju. Končno pa podaja nekaj konkretnih navodil za povzdigo in plodno rast slavistike (katalogiziranje bibliografije, izmenjavanje dijakov, omogočanje prevodov itd.). Po teh uvodih pa preide na pravo bihliografi-jo, ki jo je razdelil zaradi preglednosti na več oddelkov: najprej govori o delih iz slovanskega jezikoslovja na splošnem in iz posameznih slovanskih jezikov. Za slovenskega navaja tudi že najnovejši slovar Bajec—Kalan kot najvažnejšega, toda med gramatikami bi bila zaradi novih dognanj vredna omembe nova šolska slovnica Brez-nik-Bajec-Sovre itd., na vsak način pa velika Ramovševa Historična slovnica in njegova dialektična karta. Posebno poglavje je posvečeno slovanskemu glagolu kot najvažnejšemu slovniškemu predmetu, kjer pa za slovenščino ni omenjena literatura, ker nimamo podobnih del v knjižnih izdajah, dasi bi prav Breznikova razprava v Arhi- Kristusova zgodovina Giovanni Papini • -- 16. Kafarnaum (Nadaljevanje) Na koncu sobe — zbornice je le podolgovata pobeljena soba, nekoliko večja od učilnice, gostilne, kuhinje — so se stisnili kot psi k vratom, kot b« bili vedno v strahu, da jih odženejo — krajevni reveži, najrevnejši od vseli, oni. ki žive od slučajnega zaslužka, od kake oponošene miloščine u» tudi — o siroinaščina! — od kake skromne tatvine; razcapano, ušivci, sužnji, nesrečneži, stare vdove, ki imajo daleč sinove, mlade sirote, ki si ne znajo še služiti kruha, zgrbljeni starci, katerih nihče ne pozna, betežniki, neozdravljivi bolniki, oni, ki nimajo več glave na pravem mestu tn ne znajo in ne morejo delati. Slabotni na umu. slabotni na telesu, prevarani, zavrženi, zapuščeni, oni, ki danes jedo. jutri ne. a nikoli toliko, da bi ii utešili glad — oni, ki pobirajo, kar drugi odmetavajo: suhe skorje kruha, ribje glave, olupke in lupine in spijo danes tu, jutri tam in trpe mraz in žitno hi čakajo vsako leto na poletje, raj revežev, ker se tedaj zamore ob cestah pobrati kako sadje. Tudi ti berači, nesrečniki, raztrganci, garjevci, one-mogleži pridejo v zbornico ob sobotah, da slisijo zgodbe iz knjig. Ne morejo jih odsloviti, pravico imajo kot drugi; sinovi so istega Očeta in služabniki istega Gospoda. Ta dan se čutijo nekoliko po-tolažene v svoji bedi, ker zamorejo slišati iste besede, kakor jih slišijo bogati in zdravi. Tu jim ne strežejo z drugo jedjo, preprostejšo, slabšo, kakor se dogaja v hišah, kjer gospodar je bolje in se mora berač na pragu zadovoljiti s slabšim. Tu jr enaka hrana za onega, ki ima, in za onega, ki nima. Mozesove besede so iste, večno iste za onega, ki ima najbolj rejeno čredo in za onega, ki nima niti četrt jagnjeta na dan pashe. A besede prerokov so zanje boljše, kakor Mozesove. Slabše za visoke, a boljše za nizke. Ubožci tam zadaj čakajo vsako soboto, da jim kdo prebere poglavje iz Amosa in Izaija. Zalo ker so se preroki zavzemali za reveže in oznanjali kazen in novi svet: >ln oni, ki je oblečen v škrlat. se bo moral valjati v blatu.« In glej, baš to soboto je prišel Eden, nalašč zaradi njih, govoril zanje; dospel je ir puščave, da oznani novo blagovest revežem in bolnikom. Nihče ni o njih govoril, kakor on. Nihče ni pokazal, da jih tako ljubi. Kakor oni stari preroki, ki se niso več vračali, da jih tolažijo, jim jr izkazoval posebno ljubezen, ki je ranila srečnike. a polnila njih «rca s tolažbo in upanjem. Krištof Kolumb dobi nov spomenik Na kanadskem otoku Gomori so pričeli postavljati spomenik Krištofu Kolumbu. Spomenik ik> zgrajen v obliki slolpa, v katerem bo kapelica in knjižnica z vsemi deli, ki se nanašajo na Kolumba in na odkritje pokrajin sedanjih špan.-ko-ameriških držav. V stolpu bo tudi oceanografski zavod. Sombor — sedež madžarskega velikega župana Dne 15. januarja je nastopil službo v Som-borju vel. župan žtipanije Bač—Bodrog. dr. Leo Deak. bivši odvetnik v Somborju. V nastopnem govoru je dr Deak omenjal vse borbe Madžarov v biv. Jugoslaviji v zadnjih 23 letih za ohranitev svoje narodnosti. Poudarjal jc tudi, da so sedaj v javnih uradih v Bački zastopani poleg Madžarov tudi Nemci, Srbi in Bunjevci. Zvišanje plač v Turčiji Zaradi naraščajoče draginje jc sklenila turška \loda zvišati plače svojemu uradništvu. Dosedanje plače od 30 do 100 turških funtov so zvišali za 25 funtov, od 100 do 200 funtov za 20 funtov in plače nad 200 funtov za 15 funtov. pripeljali iz Trebnjega, so pravili, da ga je. tamkaj kur 29 stopinj, prav tako pa tudi v Tržiču St. Jernej, 22. januarja. Na dan sv. Neže dne 21. januarja smo v Št. Jerneju imeli —25 stopinj Celzija, danes v četrtek p« —21 stopinj. Bojimo se, da bo po-zcbla vinska trta in pa koščičasto drevje. Škocjan na Dolenjskem. 22. januarja. Na Zameškem, občina škocjan na Dolenj< skem, so ob Krki dne 21. t. m. imeli —30 stoji, mraza. vu bila za to rubriko. Od jezikoslovja preide na literarno zgodovino, kjer bi pri sintetičnih pregledih bilo dobro omeniti tudi Wolmanovo Slovansko slovesnost, pri slovenski literarni zgodovini pa na vsak način Grafenauerjevo Veliko, pa tudi Malo zgodovino, ki sta za prvo orientacijo zelo prikladni. Ob tej priliki šele občutimo, kakšna škoda za nas je, da v NValzlovem Handbuchu ni obdelana slovenska literatura, kar bi bila za evropske narode prva orientacija v svet naše književnosti! Dosedaj dobe Italijani sintetični pogled samo v Resovem članku v Enciklopediji, v Grafenauerje-vem, s tiskovnimi napakami obleženem članku » L'Europa orientale, sicer pa le v Urbanovih študijah in Trinkovi brošuri o Jugoslaviji. Ttidi jx>-grešamo zabeležbe Calvijeve študije o Cankarju v Kralju na Betajnovi. Pomanjkljiva pa se nam zdi bibliografija o slovenski zgodovini, kjer ni navedeno nobeno deio, (>a bi morala biti vsaj Kosova knjiga, ali pa Grudnova oz. Malova ter Melikov priročnik jugoslovanske zgodovine, ki jp za orientacijo dober. Na vsak način pa bi pod enciklopedičnimi deli radi imeli Biografski leksikon, ki je za nas tudi pregledna literarna in sploh kulturna zgodovina ter najboljši naš priročnik. To bi bile bežne pri|ioinbe z ozirom na Slovence ter bi kazalo te primere vpoštevati v drugi izdaji, ki so v uvodu obeta. Nadalje pa knjiga obravnava svetovne slavistične publikacije, italijanske jiosebej, potem prevode v italijanščino iz slovanskih literatur, toda samo v sumaričnem pregledu glavnih prevajalcev in glavnih založb jirevodov. Posebno jx>glavjc ja posvečeno antologiji, medselKijniiii zvezam, slavističnim zbirkam ter udeležbi Italije v raznih slovanskih književnostih, kjer pride za Slovence v poštev najbolj Dantejev zbornik, v zadnjem času pa več člankov dr. Mavra, Budala itd. Iz vse bibliografije vidimo, kako se je sla-vistika v Italiji razmahnila ler da ima velike predstavnike v slavistih take delavnosti in vseobsežno-sti ter publicistične tvornosti, kakor so Maver ^hJoSmo, novice, Koledar Sobota, 24. januarja: Timotej, škof in mučenec; Evgenij, mučenec; Felicijan, škof in mučenec; Mardonij, mučenec; Suran, opat. Lunina sprememba: 24. januarja: Prvi krajec ob 7.53 zjutraj. Ilerschel napoveduje spremenljivo vreme, sneg. Nedelja, 25. januarja: Spreobrnpnjp Pavla, apostola: Ananija, mučenec. Konec 8 dnevnice. Novi grobovi + Lina Stične. V Ljubljani je odšla v večnost ter zapustila svoje drage gospa Lina Stično, ki bo njen pogrpb v soboto ob pol potih popoldne iz kapelico sv. Andreja na Žal ali. Mir in pokoj njeni duši! Njenim žalujočim izrekamo svoje sočutje ob tej hudi izgubi. f P. Polikarp Vaupotič Dne 20. januarja je umrl v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji bivši delegat in prior tamošnjega konventa. p. Polikarp Vaupo-tič, rodom iz Ormoža na Štajerskem. Vstopil je v red v Gradcu, kjer jo t. januarja 18% napravil redovno obljube. Odlikoval se je s svojo spretnostjo in požrtvovalnostjo pri bolnikih in v raznoličnih višjih službah, ki so mu bilo zaupane. Ril je prior v Krckelmosu na Tirolskem in v Kandiji orl lota 19t>« do 1019. In na zadnje od 1938 do septembra lanskega leia kot prior in generalni delegat obenem, zopet v Kandiji. V začetku novembra lanskega lola ga jc zadela kap. kateri je navzlic zdravniški umetnosti in vsestransko skrbni postrežbi od strani sobra-tov. podlegel, konvent Usmiljenih bratov je s smrtjo tega odličnega redovnika, težko prizadet. Pogreb jo bil v potok ob 15 izpred bolnišnice na domače pokopališče v šinihelu. Osebne novice — Poročila sta se v Gerovem Čabru g. dr. Jože Gabrov šok. okrožni zdravnik in gdč. Mirni Kura r. zobotehnica. — Bilo srečno! Krasne slike in pisana vsebina Letna naročnina samo 40'— lir EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRU ŽINSKI MESEČNIK Naroča sc pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 — Mesečna rekolekcija za duhovnike z dežele bo zadnjo sredo tega meseca, t. j. 2S. januarja v • Domu duhovnih vaj- v Ljubljani. Začetek točno ob pol 11 dopoldne. K obilni udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane zlasti še člani Apostolske unije. — Vodstvo Doma duh. vaj in skof. vodstvo V. A. — Pouk na kočevski gimnaziji se bo kmalu pričel. Realno ginmazijo v Kočevju je vojaštvo definitivno izpraznilo v vseh prostorih. Popravljalna dela. katerih vodstvo je v zanesljivih rokah, so se že začela in se bodo v pospešenem tempu nadaljevala do zaključka. O pričetku pouka se bo v časopisju ponovno poročalo — Ravnateljstvo. — Uprava Narodnega gledališča obvešča p. n. občinstvo, da so nove spremembe v repertoarju posledica obolelosti petih pevk: Hcybalove, lvan-iičeva, Vidalijevc in Golobove Zato vljudno prosi občinstvo, naj to blagohotno upošteva. — Za nabiralno akcijo Medicinske klinike v Ljubljani «n na nnšo prošnjo darovali sledeči: Gospa Helena Adamič, trgovka. Ljubljana lir 1.500. Gospod Vilim Bizjak, tovarnar, je odkupil eno bolniško posteljo z vsoto kun 50.000. Obema darovalcema se Interna klinika najtoplejše zahvaljuje. Predsto jništvo Interne kliniko v Ljubljani. — V počastitev spomina -f- Marije Malgaj je darovala gospa Magister Franja 100 lir Škofijskemu društvu za varstvo sirot, za kar se isto najtopleje zahvaljuje. Najboljši in najcenejši slovenski tednik je »Domoljub« Ljubljana I Začetek pouka na strokovnih nadaljevalnih šolali. Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti, ki jo doslej imela svoje prostore v poslopju ljudske šolo pri sv. Jakobu, so je proselilu v poslopje meščanske šole na Viču. Pouk na tej šoli se bo pričel v ponedeljek 26. januarja ter naj so tega dne oh 15 vse učenke /bero v šolskem poslopju. Strokovna nadaljevalna šola za mehanično tehnične obrti na Ledini bo pričela s poukom v torek 27. januarja ter naj so toga dne vsi učene: zbero ob 14 v tej šoli. Ker sc večje število učencev in učenk še ni vpisalo ob rednem vpisovanju, opozarjamo vse mojstre, naj omenjenega dne |H>šljcjn tudi vse še ne vpisano vajence k otvoritvi šole zaradi vpisa. Začetek pouka na drugih strokovnih nadaljevalnih šolali bo objavljen pozneje. I igralska družina /Stolno prosvefe« ponovi na splošno željo * dejansko komndijo ;/.inc»-njava nad zmešnjavo« jutri v nedeljo 25. jan. spet v frančiškanski dvorani. Začetek topot izjemoma že ob troli po|>oldne. da se omogoči obisk tudi onim, ki n inajo priliko za obisk večernih prireditev. Kjer je povpraševanje po boljših sedežih že sedaj veliko, naj se vsakdo pravočasno |>otrurli v šoukalovo trafiko. Bilo jii škoda, če zamudite to zadnjo priliko! 1 Prosvetno društvo t Zeleni jami. Na splošno željo občinstva ponovi v nedeljo. 25. januarja, oh poj 5 prelepo spevoigro >.lanko in Metka<. Pred-prodaja vstopnic že od danes naprej v Središki ulici 4. Np zamudite. — Odbor. I Lope opremljene sob- z eno. dvema ali tremi posteljami mestno poglavarstvo še vedno potrebuje zlasti sredi mesta in zato spet prosi, da mu jih naznanite v glavnem vložišču v pritličju lo\p hišo mestnega magistrata. I Za revne učcnce. Namesto šopka na grob pok. g. Mihaela Kavčiča je zbralo stalno omizje 271 lir za revne učence v ljudski šoli v Zgornji Šiški. 1 Davčna uprava za mesto Ljubljana jioziva vse poslodajalce v Ljubljani, ki imajo služkinje (postrežnice), da si nabavijo davčne karte od konca tekočega meseca. Zamudniki bodo morali plačati poleg lednega davka še petkratno kazen. Davčne karte dobijo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, II. nadstr., soba št. 14. j Davčna uprava za mesto Ljubljana poziva vse delodajalce v Ljubljani ki plačujejo uslužben-ski davek v davčnih znamkah, da predložc do 31. januarja 1042-.\X v svrho kontrole, davčne knjižice vseh njihovih uslužbencev. Proti delodajalcem, ki bi ne predložili davčnih knjižic odnosno jih ne bi predložili pravočasno, 6e bo uvedlo kazensko postopanje. I Na koncertu dveh klnvirj~v so bodo izvajale tudi Tarenghijeve variacije na Chopinov preludij. Tarenghi je pri nas znan kot komponist klavirskih skladb, ima pa tudi več oper. orntorijev. komorno glasbo, v celem preko 1000 del. Za dva klavirja je mod drugim priredil znameniti Chopinov preludij v c-molu. To Ta-renghijevo prireditev liosta igrali na koncertu v ponedeljek, dno 26. t. m. naši pianistki gdč. Silva llrašovfeva in ga. Marta Osterčeva. Ta-rengliijove variacije na Chopinov preludij in Brahmsove variacije na Paganinijcv tema spadajo med najbolj uspele poizkuse, obogatiti klavirsko literaturo s preuredbami za drugo klavirske sestavo. Začetek koncerta bo ob pol 7 zvečer v mali harmonični dvorani. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: Piccoli. Tvrševa epsta 6. m r. Hočeva r, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Gledališče Drama. Sobota, 24. jan. ob 17: »Voda*. Izven. — Nedelja. 25. jan. ob 14 »Sneguljčica«. Mladinska' predstava. Izven. Zelo znižane cene. Zadnjič v sezoni. — Ob 17: Lepa pustolovščina«. Izven. — Ponedeljek. 26. jan.: Zaprto. Opera. Sobota. 24. jan. ob 17: 'Prodana, nevesta«. Izven. — Nedelja, 25. jan. ob 15. »Netopir'. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 26. jan.: Zaprto. Rokodelski odet Jutri oh 5 popoldne bo ^Rokodelski oder« ponovil uspelo komedijo: »VELIKA SKUŠNJA- VA«. Objektivna kritika, katero je pred dnevi priobčil naš list, sc je uad V6e polivalno in laskavo izrazila o tej dobro pripravljeni predsta- Cronia, Lo Gatto, Damiani, Giusti itd., ki so si tudi lepo razdelili področja: poljsko Maver, hrvatsko Cronia, bolgarsko Damiani, češko Giusti, slovensko Salvini, Urbani itd. itd. Predvsem pa je ruska literatura in kultura v Italiji deležna velikega raziskavanja" (Ix> Gatto, Gasparini), pa tudi prevodov iz najnovejšega časa. Tako je dal prof. Damiani odličen pregled ogromnega dela ital. slavistike, pa tudi pogled v široko slavistiko; italijanski slavisti bodo hvaležni za ta spretni in pregledni priročnik, prav pa bo prišel tudi drugim slavistom, ki so v Damjanovem delu dobili lepo dopolnilo k Weingartu. Id. * Lepi litenfck Brllchrm. Pod tem naslovom je izdal dr. Fr. Kimovec novo latinsko mašo, posvečeno prevzv. g. škofu. V njej je porabil več slovenskih božičnih pesmi, poznanih vsakemu povcu in verniku, zato nosi maša domače obeležje. Ce som prav razbral motive vseh pesmi. ki so v različnih mašnih dolih včasih bolj včasih mani očiln porabljeni, bi bile lo naslednje pesmi: polog žo v naslovu navedene »Lepi hlevček Bctlehem«, ki so zdaj tu zdaj tam večkrat oglasi, dobimo šo Riharjevo Zveličar nnm je roieii zdai. potem Poslušaite vsi liudjc, Kaj se vam zdi pastirji vi, Vstanito. ne spite, zaslišal sem glas. Sveta noč in Zdaj pa hitro vslu-nite. še drugo zbudite. Ti napevi so pojavijo zdai v glasovih, zdaj v orgelski spremljavi. Na dva načina, sc mi zdi. lahko porabljamo narodno motiviko v samostojnih skladbah: tako, Ha bodisi na podlagi danih melodij in skritih, komaj slutenih zakonov, ki gibljejo narodno motiviko, metodiko in ritmiko, ustvarim samostojno umetnino, ki ie vsa prežeta z narodnim duhom, čeprav ni mogoče vedno s prstom pokazati. di» kje sega očiten narodni vpliv in k jo se pričenja samostojno delo; ali pa. da kom-ponirnm po svojo, tnko kol mi io nd Boga dano. in tu pa tam priložnostno cepim svojo glasbo z narodnimi motivi, ki jih skušam strniti s svojo lastno glasbo v enotno umetnino. Prvi način bi bil boli stvar notranjega občutenja, drugi bolj vprašanje zunanje pritegnitve ljudskih motivov v lastno glasbo. Oba načina imata svoje dobre in slabo strani in v obeh lahko nastanejo boljše ali slabše kompozicije, kakor je pač imel avtor več ali mani srečno roko pri svojem delu. Zdi se, da so dr. Kimovec drži v tej maši drugega načina: da namreč komponira v svojem slogu, kot si ga je izoblikoval v svojem dolgoletnem skladateljskem udojstvovanju. uporablja pa na mnogih mestih namesto samostojnih domisle-kov narodne melodijo v vsakem oziru kar najpreprostejšega formata, ki jim vdahne svojega, Kimovčevega duha. Na to kaže pogosta in bogata poraba kromatikc, pestra figuracija ozl,-roma kontrnpunktično snovanje v glasovih, ki nimajo ljudskega napeva, namerni nagli preskoki v tonove načine, ki so od osnovnega lono-vega načina dosti oddaljeni; dalje no novem tekstu vplivane ritmične pa tudi melodične in včasih morda tudi tonalne spremembe danih melodij. Pri glasbenem snovanju v toni slogu sc seveda prvotni ljudski značaj napovnv kakor tudi njim lastna karakteristika dokaj zabriše, dočim stopijo v ospredje skladatelju lastne poteze. Dr. Kimovoc nam io dal s to mašo kompozicijsko zelo dobro skladbo, ki bo zanimala izobraženega glasbenika in bo boljšim zborom zelo dobrodošla; glrdo izvajanja bi jo namreč štel vsaj mod srednje težko skladbe; če vključim fugo konec Greda, bi jo imel colo za precej težko. Po prcigrnvanju in poslušanju sodeč, bi si želel, da bi skladatelj šc bnlj udaril na narodno struno, da bi tako skladbo šp bolj približal prcproslpinu poslušalcu in io napravil dostopnejšo večjemu številu pevskih zborov. Sicer io pa dejstvo, da io maša izšla žo v drugi izdajte zgovoren dnknz. da naši zbori več zmorejo, kot jim pa glasbena učenost prisoja. M. T. vi. Občinstvu pri|»oročauio, da si nabavi vstopnice v predprodaji. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od tO do 12 in dve uri prpd predstavo v društveni pisarni, Petrakova 12, 1. nadstropje. Radio Ljubljana Sobota, 24. januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Napevi in romance, vmes ob 8 napoved ča6a. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Orkester pod vodstvom Spaggiarija, — 12.35 Koncert pianista Marjana Lipovška. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno jx>ročilo Glavnega Stana Oborotenih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Sijanca: Operetna glasba. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17 15 Nove plošče Cetra. — 18 N. Ska-licky: Kako naj gospodinja ravna z obleko svoje družine. — Predavanje za gos|x>dinje v slovenščini. — 10.30 Radijska poročila v slovenščini. — 10.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.40 Prenos, posvečen Romuniji. -- 21.15 Pogovor v slovenščini. — 21.24 Simfonični koncert pminom, se naproša, da jo — ako je do danes še ni oddala, kot so ji svetovali moji znanci — odda proti dobri nagradi v roke Pavle Stropnik, na Zakotnikovi žagi v Parmovi ulici 45 (za Bežigradom). Izgubil sem tomporerko z manjšo vsoto denarja od kolodvora do bežigrajske gimnazije. Najditelja prosim, da odda na upravo »Slovenca« proti nagradi. Iz sosednjih pokrajin Zima v idrijski kotlini. Prijatelj nam piše: Mraz je pritisnil tudi po naši dolini. Prejšnji teden sino imeli v četrtek kar 16 stopinj pod ničlo, ponekod celo —20. Hvala Bogu. da je sedaj ta strogi mraz odjenjal. Sedaj sp gibljemo med 6 do 8 stopinjami pod ničfo. V ponedeljek sino imeli sicer spet 10 stopinj pod ničlo. Upamo, da smo najliujše že prestali. Snega imamo šp preveč. Rast in smrt v spodnjcidrijski fari. Kakor v navadi v vseh naših župnijah, nam je tudi naš župnik za novo leto povedal zanimive številke iz nušega farnega življenja. V preteklem letu je uinrlo pri nas 44 oseb, 25 moških in 21 žensk. Največ mrličev, 22 po številu, so imeli v hiralnici na Marofu Tam je umrla tudi najstarejša duhovi jan k,i Marija Ttišar, ki je dočakala čez 8M let. Rojenih je bilo 43 otrok, 19 drčkov in 24 deklic. Oklicanih je bilo 16 parov. poročenih pa v domači župni cerkvi 17 parov, 'lo poročilo bi ne bilo popolno. če bi s pohvalo ne omenili čč. usmiljenih sester, ki sc na Marofu v vsej tihoti žrtvujejo za betežne onemogle in hiralcc. Njihovo človekoljubno delo spoštuje in visoko ceni vsa Idrijska dolina. Najstarejši tržaiki tlpograf — 80 letni Franc de Savorj[nani, sc jc te dni preselil na drugi svet. Bil je svoječasno nad 30 let zaposlen v tiskarni Pic-cola. V časih pred prvo svetovno vojno se je udeleževal navdušeno vseh italijanskih manifestacij ter je bil zaradi tega večkrat zaprt. Z Gorenjskega f Franc Skerjanec v Radomljah. V Radomljah pri Kamniku je umrl g. Franc Skerjanec, znani in ugledni posestnik ter mlinar, star 70 let. Po-kopali so ga v torek, dne 13. t. m., na radomeljskem pokopališču. Naj počiva v miru! Njegovim žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje. V Domžalah je umrla dne 12. januarja go-stilničarka Ljudmila Kovač, stara 56 let. Pokopali so jo dne 14. t. m. >'ovi vodja tujskega prometa na Koroškem ln Gorenjskem je postal namesto pl. Pawlowskcga dr. Pogačnik. 60 kranjskih otrok so iz Kranja poslali na Bled v tamkajšnje mladinsko oskrbovališče, kjer bodo štiri tedne na počitnicah. Kamniško Bistrico je obiskal državni športni vodja pl. Tschammer und Osten med božičnimi prazniki ter občudoval lepoto teh krajev. V Kamniku so za zimsko pomoč po cestnih zbirkah nabrali 11.401.88 mark. Ker šteje okrajna skupina Koroške ljudske zveze v Kamniku 6645 prebivalcev, odpade na osebo 1.75 marke. V Tržiču so za nemško vojsko na Ruskem nabrali med drugim 1000 kosov raznih zimskih oblačil ter 58 parov smučk. V Kropi. Kamni gorici in v Kranjski gori so bili za gospodinje posebni kuharski tečaji, kjer so se gospodinje lahko naučile, kako se pripravlja jed v enem loncu. V Radovljici sc je med božičnimi prazniki mudil operni basist iz Weimarja, kjer poje v tamkajšnjem gledališču, sin upokojenega poštnega uslužbenca Anton Orel, ki je prišel obiskat svoje starše. Plin jc zadušil med spanjem 15 letnega Luka-novega sina v Spodujl Lipnici pri Kamni gorici. Ko so dečki šli zvečer spat, je iz peči začei uhajati ogljenčev plin, ki je fanta zadušil, medtem ko sta druga dva mlajša bratca bila rešena. V Bonačevi tovarni na Količevem je med delom kislina razjedla desno roko vajencu elektrotehniku Marjanu Šinkovcu. »Tvoja mala pomočnica« (»Deine kleine Hel-ferinc). Pri nas smo imeli sprva tedenski sistem za izdajanje živilskih nakaznic oziroma za nakupovanje življenjskih potrebščin. Konec prejšnjega leta pa se je sistem oskrbovanja preuredil na mesečno osnovo. Z mesecem novembrom lanskega leta pa je bila uvedena še ena stvar. Obenem z živilsko nakaznico dobi vsaka gospodinja štiri do šest strani obsegajoč časopisek z naslovom »Deinft kleine Helferin« oz. »Tvoja mala pomočnica«. Listič vsebuje navodila za kuhinjo oziroma za gospodinjstvo, primerna današnjim razmeram. Pri njem sodelujejo, kakor je 6talo v novembrski številki, najboljše strokovne moči in najboljše gospodinje, ki dajo >za dobrobit in zadovoljstvo naših družin na razpolago svojo dolgoletno preizkušnjo«. Listič naj bi bil pomočnica naših gospodinj, naj bi jih podpiral, da bi one in njihove družine s svojimi živilskimi izkaznicami dobro izhajale med mesecem: misli tudi na naše omarp, našo vrtove, na naše otroke, na stanovanje, na varčno gospodarstvo, sploh na vse majhno skrbi, ki jih ima vsaka gospodinja danes polno glavo. — Januarska številka je v glavnem posvečena krompirju, redkvi in kuram. Popisuje n. pr., da sa da napraviti iz krompirja tudi torta, ne samo preste, rogljiči, štrudelj. žličniki, omaka, cmoki, krpico itd. Prav tako zanimiva je tudi redkev, ki je podana v celi vrsti receptov, kako se da najučinkoviteje servirati kot sveža hrana. S Spodnjega Štajerskega Jubilej zaslužne učiteljice iz Krškega. V Grade« je te dni obhajala 80-letnico bivša voditeljica nemške ljudske šole v Krškem, gospa Karolina Potočnik. Jubilantka se je rodila v Krškem in je 40 let služila na nemški šoli v Krškem. Po koncu prve svetovne vojne pa se je preselila v Gradec, kamor je prinesla tudi nemško šolsko zastavo iz Krškega. To je podarila mestnomu muzeju. Za časa bivanja v Gradcu |e zgodaj pristopila k nac.-soc. stranki, še v časih, ko je bil pristop kazniv. Seduj obhaja duševno in telesno čila svojo 80-letnico. Socialno skrbstvo v ljutomerskem okraju. V minulem letu je socialno skrbstvo v ljutomerskem okraju doseglo znatne uspehe. Med potrebno prebivalstvo je bilo vsega skupaj razdeljenih mnogo živil, tako 6 vagonov krompirja, 150 stolov pšenične moke, 100 stolov koruzne moke, 150 slatov fižola, 800 kg sadja in zelenjave. Dalje 400 kilogramov mesnih konzerv in 380 kg masti. — Skupna vrednost obleke, razdeljene med potrebne, presega 0000 mark. V raznih krajih je bilo doslej v ljutomerskem okraju ustanovljenih 16 jiosvotovalnic za matere in dojenčke. Prav tako je bilo ustanovljenih 21 otroških vrtcev, v katerih jp dobilo opoldnp kosilo povprpčno po 40 otrok. V otroških vrtcih je zaposlenih 11 strokovnih moči, 18 kuharic in 31 pomožnih delovnih moči. Zajec ni najhitrejša živžfl S hitrostjo posameznih Živali so si naravoslovci dolgo belili glave in nikdar niso mogli priti do pravega rezultata. Npkatpri so trdili, da je hitrejša ta žival, drugi pa obratno. Vprašanje so končno reSMi nemški naravoslovci s pomočjo >štoperlce«. Tako so ugotovili, da zajpc šo dolgo ni najhitrejša žival, ker preteče v oni uri samo 45 km. Od nJega je mnogo hitrejši hrt s 50 km na uro. Še hitrejši od hrta je dirkalni konj, zalem antilopa, lisica in pa volkovi. Hitrost omenjenih živali so računali seveda samo na kratke proge. Drugače namreč zavzema v hitrosti in vzdržljivosti prvo mesto lisica, za njo volk, hrt in zatem šele dirkalni konj. Zanimiva je tudi ugotovitev, da postanejo udomačeno živali odpornejše Znan je primer s konjem »Yankepypm<. katerega so leta 1860 smatrali za najhitrejšega konia na svetu, ker je eno angleško miljo pretekel v dvoh minutah in 50 sekundah. Danes preteče isto razdaljo v precej manjšem času vsak povprečen dirkalni konj. Lesena ura Časopisje je v zadnjem času poročalo o zanimivem izdelku nekega delavca v Argentiniji. Delavec je bil dalj časa brez zaposlitve. Službe nI mogel dobiti nikjer. Zato je sklonil oditi v pragozd ter je to tudi storil. Zaradi svoje velike telesne moči se je v pragozdu čisto dobro znašel. Hranil se je s tem, kar je dobil, z divjačino in rastlinjem. Po daljšem času mu je pa le pričelo presedati dolgočasje, ki jp bilo tem večje, ker ni imel nobene prave zaposlitve. Zato je prišel na misel, da bi začel izdelovati lesonp ure. Naloga, ki si jo je dal, ni bila prav nič lahka. Delavec ni imel pri sebi nobenega primernega orodja, razen tega pa tudi ni bil urar. Pa sp jp ip lotil dpla. Premagati jp moral dosti težav in dolgo časa je polrpboval za izdelavo posampznih dplov. In tudi veliko potrpežljivosti jp bilo treba. Pa jp ip vse premagal tpr jp po spdmih letih napravil vpliko lpspno zidno uro na uteži. Vsi doli ure so bili izdelani iz lpsa tpr zanjo dplavpc ni uporabil niti enega žebljička. Ura je tudi umetniško okrašena ter gre točno. Največja lokomotiva na svetu Na pomladanskem lipskem velesejmu bo razstavljena tudi največja lokomotiva na svetu, s katero bo na lem sejmu postavila Irancoska industrija. DNEVNIK PA L Č K A •iT odrijančka In zares se je vse tako zgodilo, kakor sem bil napovedal. Komaj smo se približali morju, že je pristaja ladja. Vsi mornarji so radoslno poskočili na suho. Na ladji je ostal samo mladi kurjač. Najbrž jo bilo tudi njemu odveč, da bi sam sedel na ladji. Ne da bi dolgo pomišljal, je tudi on skočil na breg, česar smo mi vprav čakali. Na mah smo bili vsi na ladji. Kot bi mignil, smo se mi, palčki, razvrstili jx> vseh kabinah, vseh skladiščih, vseh vrveh in tudi po verigi, ki je visela s paruika. Vseznal se je jionudil, da vzame v roko poveljstvo in da bo hkrati tudi strojnik, in junaško je pristopil h kotlu. Jaz sem se ponudil, da mu bom v pomoč. A ko sem pogledal v strojniški oddelek in sem zapazil skladišče za proinog in pa sode z mnzilnim oljem, sem sklenil, da ni vredno umazali si obleke in da je bolje oditi na krov. Ondi je bilo lepše in suažnejše. Pa smo odpluli. A čim sem si vtaknil šipico na oko in sem se zagledal v daljo, se je zgodilo nekaj nopri-čakovanega. Zagrmelo je, ladja so je vsa stresla, a njen zadnji del, kjer je bil prostor za kotel, je gromovilo zlolol v zrak. Ves nor od strahu in ne vedoč, kaj hi. sem se ozrl na tovariše. Vsi so hiteli, da bi se rpšili, kakor se bi kdo mogel. Mnogi so že pljuskali po vodi, kamor jih jo vrgpl strahotni udarec. Samo jaz sem begaj po krovu in na vso moč klical na pomoč. Toda nihče me ni slišal. Sfer. ». »SLOVENEC«, sobflta. 24. januarja 1942 X1. (Jtrtn 5 Od Carigrada do Bagdada Carigrad — čarobno mesto ob Zlat -m rogu Nasproti Istanbula, na azijski obali, zraven Ueskiidarja, ki spada še k okolici Istanbula, je Haydar-paša, začetna postaja »transanatolijske ekspresne železniške proge Taurus«, ki vodi skozi Malo Azijo, skozi Ankaro in Adano na sirijsko mejo in ki tvori kot bagdadska železnira zvezo med angleško-arabskim Orientom. Ta železniška proga ni samo navadna, na kilometre računana proga, ampak je tudi čarobna skrajšava daljave, ki je enaka ladijski poti okoli Male Azije (Rod, Ciper, Beirul). Stopiš na vlak, pa si s tem že v območju ozračja, ki je le do polovice še turško. V tem vlaku se pojem »most med zahodom in vzhodom« spremeni v novo doživetje. Človek spozna pomen, ki ga ima dandanes ta proga za Turčijo in ki jo Turčija pridobiva z njo, in pomen vplivanja na politično področje, ki ga Turčija zdaj nudi Najprej se pelje vlak več ur dolgo vzdolž obale Marmarskega morja. Vidiš lične vile in Prin-čeve otoke. Kasneje obsega razgled le obalo ozkega zaliva Izmito. V majhnih zalivih se pozibavajo stare, pisane ribiške barke. Na prvi postaji ti ponujajo pečene kostanje, na drugi rihe, na tretji rdeča jabolka. Skozi mali, staroturški Izmit se pelje modemi ekspresni vlak kar po glavni cesti kakor kak tramvaj, nato se obrne od morja in zavije v notranjost dežele in se počasi vzpenja na anatolijsko višavje. To traja spet več ur dolgo. Obdelani zemski jeziki med hribi postajajo ožji in redkejši, gozdov je zmeraj manj, pokrajina bolj in bolj divja. Tu in tam je še kaka revna anatolijska vas z majhnim minaretom. Hiše so večidel iz ilovice, ki je pomešana R protjem. Nato vidiš še raztresene njive, a nič vasi, dalje so vojaška šatori-čfa. a nič ljudi. In kje so ljudje? Zares spoznaš, da Turčiji primanjkuje ljudi. Nekaj ur v Ankari Proti večeru se pripeljp vlak na planoto, na rjavo. najx)l pustinjsko višavje notranje Anatolije, odtod pa drevi enakomerno in hitro še ure in ure dalje. V temini, ki jo razsvetljujejo samo zvezde, ni nobenih hribov več. ampak je le nizko gričevje. Presledki med redkimi postajami so jako veliki. Že polnoči je, ko se prikažejo luči stare An-gore in nato razsvetljava moderne Ankare. Sredi pustinje zagleda? najmodernejši kolodvor z razsež-nimi progami "tračnic. Nepričakovano je tu mnogo ljudi, in kakšno živahno vrvenje na svetlem peronu! Neslišno se vozijo taksiji f>o gladkem asfaltu proti hotelu Ankara. Dozdeva se ti, da slišiš godbo iz hotela, kjer je vsepolno gostov, bivših diplomatov s svojimi ženami in hčerami, častnikov, agentov, inženirjev in časnikarjev, uradnikov iz ministrstev in trgovcev. Vsakdo se zabava po svoje in tudi pleše in poje. Nato pa hrumi vlak dalje v noč. Čez nekaj minut je Ankara le še, kot bi se ti bilo sanjalo. Ozračje sovražnega sveta Noč je dolga, ure počasi potekajo. Kovčege, ki so jih naložili v Ankari, razmestijo jk> prostorih. Na njih so napisi: Teheran, Bagdad, Jeruzalem, Kairo. In bereš tudi imena hotelov v Kararhiju, Bombayu, Bataviji. S tem vlakom se vozijo skoraj samo diplomati, kurirji, Častniki v civilni obleki in inženirji. Sploh več inozemrev kot Turkov, ki so jim šele nedavno olajšali pogoje za prestop sirijske meje. Povsod je sovražno ozračje spričo pripadnikov Osi in kaj takega doživiš lahko le še v Lizboni. Tu je videli nevtralnost Turčije kot širokogrudna gostoljubnost, ki pa ima tudi 6voje meje. Še dolgo posediš v jedilnem vagonu in se zabavaš. Glasne govorite so vse v angleščini, oz. ameriški angleščini in vsi so jako prijazni « Turki. Turki sami, ki so po evropsko oblečeni in nn-govani, se prav tako zanimajo za Angleže in Američane, kot za Nemce, ki jih je tudi nekaj v tem vagonu. Vprav z menoj se je začel pogovarjati neki mlad Nemec, ki mi prijioveduje, da je iz Ankare, kjer da ima veliko denarja in vilo. Pri-j>oveduje mi, da so Turki jako ponosni na to, da jim vojna še ni nič prizadejala in da se v njihovih vlakih vozi jo sovražniki, ki se miroljubno pogovarjajo drug z drugim. Neki turški gospod naju opazuje in se venomer smehl ja, a kaj si pri tem misli, ne bo moči nikdar zvedeti. Raj v Mersinu Taurus je meja pred mejo. To je druga dežela, dokler vlak z več ko 30 predori ne prodra skozi visokoromantični gorski grehen Taurusa in plane v modri svet Sredozemskega morja, v majhen, tropični raj, v obrežno ravan M e r s i n , kjer so zdaj zrele pomaranče in banane. Tu je poleg Ankare največje zbirališče tujcev. Poljski ubežniki imajo tu kar celo svojo kolonijo in tudi arabskih ubežnikov iz Sirije je precej. Medtem ko Angleži prezidavajo in povečujejo pristanišče, pa Nemci dokončavajo velik jez, ki bo z njim povečano namakanje zemlje in bo pridelovanje bombaža podvojeno in potrojeno. Turška policija ima tukaj veliko dela s tujci. Turčija je zaradi tega v mučnem fioložaju, saj je ta »pripomoček Anglije« hkrati njihovo, zlasti zdaj nad vse važno izhodišče za na daljni Vzhod, za v Egipt, Južno AIriko in po letalskih zvezah (v treh dneh!) za v Ameriko. Turčija po tej poti že mnogo izvaža in uvaža, tudi v Mersin in Aleksandretto prihajajo še angleške ladje. A Turčiji ni prav nič prijetno v tem angleškem objemu. Nastrojenje, ki ga dobiš v teh dneh v Mersinu, v Adani, v Aleksandretti, j« bolj nagnjeno k napetosti in nevarnosti in j« dokaj oddaljeno od tiste skladnosti, kakršno sicer najdeš na mejah sosednjih dežela, ki so se s svoio oolitiko zares vsemu prilagodile. Bagdad — mesto kalifa Haruna al Rašida, črno morje - morje teh dni dena burja v gore snega. Proti jugu se dviga | obrežno hribovje Jaila do višine 800—1500 m in strmo pada nizdol k morju. To gorovje hrani mrzlemu severu, da ne zabrije v nižavje, in je zatorej južna obala pravi pravcati paradiž. Dolgi pomladi sledi šest mesecev trajajoče poletje, ki neopazno preide v milo jesen in ki nato preskoči zimo in se spet vrne v pomlad. Ladje utegnejo zapeljati prav tik divjih skal in se moreš do silega napasti s krasnim izgledom na pokrajino. I.e tu in tam je zelena barva prekinjena s svetlimi maroeami poslopij. Bolj proti vzhodu pa stopijo skale bolj v ozadje in ozek pas zemlje, fi do R km širok, se vrine ined hribovje in obrežni rob.To je tista, iz carskih časov tako slavna »riviera«. Tu je Jalta, ki se amfiteatralno dviga, s treh strani obdana s hribi, in ki so jo že v 14. stoletju ustanovili Grki in so jo kasneje, kot oslale kraje Krima, zavzeli Genovčani. fte dandanes pričajo razvaline gradov o njih mogočnosti. Levo od Jalte je Livadija, prejšnje poletno bivališče carjev, in tu je mnogo razkošnih poslopij carskih plemičev. Tu so tudi zdravilišča, ki so jih Sovjeti ustanovili za svoje mogotre. Prebivalstvo je sestavljeno iz pisane mešanice vseh tistih narodov, ki so v dobi stoletij našli tu svojo domovino. Najbolj čistokrvno so se ohranili Tatarji, ki so njih vasi raztresene po južni ohali. V tatarskem mestu Bakči-Seraju, gradu vrtov, je do današnjega dne ohranjen del palače kanov, bivših začasnih gospodarjev Krima. Ta palača ima nežna stebrišča, pestro jioslikanp stene, tajne razkošne sobane harema in pa prekrasen vrt s starim drevjem, studence z vodometi in kopališčem haremskih žensk. Vzhodno obalo Črnega morja tvori Kavkaz, ki je s svojimi 470.000 kvadr. kilometri, a le s 13 milijoni prebivalci, tako velik, kot je bila prejšnja Nemčija. V nobeni svoji domišljiji si Evropejec ne bi mogel naslikati te podobe, kako se po neskončnih daljinah Vzhodne Evrope v čudovitem nasprotju spričo pnolične pustinje, dviga z ledom pokrito, bajeslovno gorovje Kavkaza v nebo. Že v najstarejši dobi človeške zgodovine so ga poznali, kar priča ž.e bajka o Prometeju, prikovanem na skalovje Kavkaza, ali bajka o potovanju Argonavtov. ki so bili pač z velikim veseljem pozdravili iz daljne dalje zasnežena vrhunca Elbrusa in Kazbeka. To divje razcefedra-no gorovje je kol nobeno drugo na svetu obdano s posehnim čarom in z romantiko. Tako ima nekaj najlepših evropskih pesnitev svoj izvor vprav na Kavkazu. Medtem ko je južna obala Krima ena sama ljubkost, pa so gorovja Kavkaza s svojimi strmimi obrežnimi skalnatimi stenami polna divje romantike. Zaradi močnega deževja na zahodni ohali ro gosti gozdovi subtropičnP oblike. V votlih skalah sla kakor v gnezdih skriti slavni zdravilišči Soči in Gagri. Bolj proti jugu se skalovje odmakne, tako je hi več selišč in mest, med njimi sla Tuajise in Batum najvažnejši. Nikjer na svetu niso vsi narodi tako pomešani kol ob Črnem morju, saj so valovi velikih dogodkov že v davnih dobah prepljuskali nižavje ob Kavkazu in se odbijali oh zidovju gorovja. Pod Pompejem so prišli v deželo Rimljani, arabske vojske so prinesle semkaj islamsko vero, mongolski najiad je hudo opuslošil pokrajino, Turki so imeli svoj vpliv, carska oblast se je tu zasidrala šele |>o hudih bojih in slednjič jn skušal boljševizem spremenili s silo navade vseh teh ljudstev. V mirnih časih so neštete ladje plule po Črnem morju. Skorai vse so hitele proti Bosporu. proti ozki prevozni poli. ki tvori z Dardanelami edino zvezo Črnega morja s Sredozemskim morjem. Iz največjega pristanišča, iz Odese, so ladje vozile žito iz Ukrajine; iz Eupatoriie sol in ribe: iz Kerča rudnine; iz Tuapseja in Batuma. kamor se iztekajo petrolejski vodi iz Bakuja, pa petrolej. Samo lepa luka Sevaslojiola je ostala samo mornarici, medtem ko so v Nikolajevi! ladjedelnice. Tod okoli hrumijo zdaj vojske, ki gre glas o njih po vsem svetu teh dni. Očeta posnema Mama. sedaj sem se pa tudi jaz tako ostrige kakor očka. Spori 159 klubov v borbi za tri naslove Pred 14 tedni so začeli v Italiji z velikim državnim nogometnim prvenstvom, v katerem tekmujejo posamezni klubi v treh razredih ali divizijah. V prvem razredu, v katerem gre z« absolutno prvenstvo, sodeluje 16 moštev, v drugem 18. v tretjem pa 125. Vsega skupaj nastopa nedeljo za nedeljo 159 enajstoric. Ne gre pa le za to, kdo bo prvi; v posebnih škripcih so klubi, ki so na repku razpredelnic. Najboljši se borijo za prvenstvo, najslabši pa za obstoj v ugledni tovarišiji. V razredu najboljših je Roma z dvema točkama naskoka na vrhu. Napoli in Modena pa se borita na zadnjih mestih za obstanek. Najslabia dva kluba bosta namreč po končanem prvenstvu zdrknila v nižji razred. Podobna pregrupicija se bo izvršila tudi v drugem in tretjem razredu. Prvi dve enajstorici drugega razreda bosta povišani v ligo najboljših, zadnjih Sest moštev pa bo napravilo prostor za najuspešnejše prvake posameznih skupin tretjega razreda. V italijanskih mestih vlada za potek držav- nega prvenstva veliko zanimanje. Pred zimo sr beležili na tekmah v Milanu, Torinu in Rimu po 60.000, 50.000 in 40.000 gledalcev, sedaj pa, ko je mraz, zahajajo na igrišča le najvnetejši navi-jelci. Tudi teh se nabere v večjih mestih po 15 do 20 tisoč. Stotisoči ostalih prijateljev igre na zelenem polju pa zasledujejo potek državnega prven' stva po časopisnih poročilih. V la namen tiskajo v Milanu poseben športni dnevnik »La Gazzctta tello Šport«, ki posveča polovico prostora poročilom in zanimivostim, ki so v zvezi z borbami za tri naslove. Prihodnjo nedeljo bodo odigrali 14 kolo. V razredu najboljših bodo na sporedu sledeča srečanja: Firenze: Fiorentina-Bologna, Torino: Juvcn-tus-Napoli, Genova: Gcnova-Modena, Roma: Ro-ma-Livorno, Milano: Milano-Ambrosiana, Berga-mo: Atalanta-Lazio, Ve —«*s Venezia-Liguria, Trieste: Triestina-Torino. Črno morje je mogočna kotlinska zajedlina s površino 453.000 kvadr. kilometrov, ki je dobilo svojo, ledvicam podobno obliko konec terciarne dobe. Malo večje je kot Vzhodno morje in je g.oboko 2618 m. Že v davni davnini so drzni pomorščaki navajali svoje ladje v to morje in najrazličnejša so imena, ki so mu jih dali. Grki so mu rekali Pontos axeinos, kar pomeni zoprno morje, a Rimljani Pontus euxinus, kar se pravi gostoljubno morje, dočim so ga Rusi nazvali Črno morje. Pa je tudi res, da je to morje, ki je navadno temnomodro ali modrozeleno, zaradi oblakov popolnoma črne barve. Razen ploskega obrežja ob ustju Donave, kakor tudi Dnjestra, Buga in Dnjepra, so bregovi strmi in le malo razčlenjeni. Posebnost tega morja je, da nima otokov in nevarnih čeri, kar je pomorščakom kaj všeč. A zato so tudi hudi vetrovi in goste megle. Zlasti nevarna je burja, ki pridivja izza severnega vogala Kavkaza. Burja brije po vsej dolžini Črnega mfl£.ia 'n nakopiči valove, zlasti v bližini Bospora. tako visoko, da so kot velikanski hribi. Več dni in noči traj* polem borba proti viharju. Gorje pa ladji, ki jo takle vihar preseneti blizu obale in ki njeni stroji niso torej, da bi se utegnili upirati valovom! Ladja je brezpogojno izgubljena. Raztrešči se ob strmih bregovih obale. Južna obala Krima — tatarsko »Kerm« = trdnjava — je riviera Rusije, ki njeno milo podnebje ozdravlja jetičnike in oslabljene bolnike skozi vse leto. Tu je pač najlepše jiočitniško bivališče med vedno zelenimi drevesi in grmiči, med cipresami, lovorjem, oljkami, figovei in li-monovei, sredi tobačnih nasadov in vinogradov, kar vse je obrobljeno s temno modrino morja. Polotok Krim (25.000 kvadr. km) je le po ozkem kopnem pasu, Perekopu, sj>ojen s suho zemljo. Večina ozemlja pa je pokrita s puščo, ki je spomladi bohotno razcvetena in poživljena s pasočo se drobnico, poleti pa j« ozemlje vm izžgano zaradi vročine, a pozimi se zaganja la- Poznate sneg? Pred zimo smo seznanili naše čitatelje s pripravljalnimi vajami za smučanje, za tem smo obnovili nekaj spominov na pojav prvih smuči v Ljubljani, pisali smo tudi o starem bloškem smučanju, pa o obliki sodobnih smuči in o smuški tehniki. Preostane nam še, da «e seznanimo s snegom, ki spada tako bistveno k smučanju, da si brez njega bele opojnosti niti predstavljati ne moremo. Kakor vse v naravi, tako se tudi sneg dan za dnem spreminja. Preoblikujejo ga temperatura, sonce in veter. Za smučarja ni vseeno, če smuča po lahkem ali težkem snegu, po suhem ali mokrem. Tieti, ki hoče ločiti idealno smuko od težavne, mora razločevati celo vrsto snežnih oblik. Od zime do pomladi se bela odeja spreminja in je zdaj suha in lahka, zdaj težka in mokra, pa zopet nova ali stara, mehka ali trda, skorjasta ali kložasta, zrnata ali gnila. V borbi z zimsko naravo se si izmislili smuški strokovnjaki celo vrsto maž, ki jim omogočajo lahko smuko ali prijeten vzpon v vsakem snegu. O teh problemih imamo tudi v slovenščini dragoceno knjižico >Sneg in smuči«, katero je napisal bivši tekmovale« Boris Režek. Sneg, ki leži sedaj v naši pokrajini, je zapadel pri nizki temperaturi. Nakopičile so se milijarde šesterokrakih belih zvezdic in " vremenskih poročilih smo čitali, da leži povsod 30 do 60 rm pršiča. Tu pa tam — zlasti po Notranjskem — ga je veter razpibal in dobili so mokast sneg. Dasi smo obdani s pršičem, ne moremo govoriti o najboljšem snegu za smučanje. Mraz ga je preveč presušil, ves je lahek kot pena. emuči se globoko udirajo, manjka pa stara podlaga, zakaj januarski sneg je zapadel večinoma na golo. Po snegu samem lahko zaključimo, da imamo nenavadno mrzlo vrem-i in da je bilo tudi zimsko sonee doslej brez moči. Če bi postalo toplo, bi se bela odeja spremenila v lepek sneg, ki je za smučanje težaven. Preden bomo hodili spet po golih trotoarjih, bomo imeli dovolj priložnosti seznaniti se z raznimi prijetnimi in neprijetnimi vrstami snega. Prvi val toplote bo vrhnjo plast pršiča razmočil. Sledil bo nočni mraz in ko se bomo zbudili, bo sneg skorjast. Ko bosta dnevna toplota in nočni mraz dalj Časa preoblikovala belo površino, se bo spremenila v osrenico ali srež. Poseben vpliv na sneg ima tudi močno pomladansko sonee. Četudi je sneg ve« trd in zmrzel. ga topli žarki čez dan omehčajo in vrhnja 'plast starega snega se spremeni v srener, ali r.rnove«. če ni premoker in če ga ni preveč, ga imajo smučarji prav radi. Proti koncu pomladi pa, ko pride čas, da se poslovimo tudi od visokogorske »muke, začne sneg gniti. Na prisojnih pobočjih se smuči globoko udirata, smučarii na ee poslaviiajo od evojih dragih gor* V Breslavi same zmage po točkah Breslava, 23. januarja. Včeraj so se pričele v Breslavi boksarske tekme amaterjev za evropsko prvenstvo Turnirja se udeležuje okrog sto tekmovalcev. Nemci, Italijani in Madžari so poslali po dve moštvi za vsako kategorijo, ostali narodi pa se udeležujejo turnirja le po posameznikih. V celoti je zastopanih enajst evropskih narodov. V prvem kolu ni bilo posebnih presenečenj. Vse borbe so odločile zmage po točkah. V mušji teži je zmagal Italijan Paesani nad Nemcem Die-trichom po točkah; v bantam teži je premagal Nemec Siedel Švicarja Siegfrieda. Ostali izidi so bili: peresna teža; Bonetti (Italija) je premagal Slovaka Pavla. Lahka kategorija: Sved Bequist je premagal Hrvata Devčiča. Bianchini, Italija, je potolkel Španca Calpo. Nemec Raschke je premagal Madžara Tormana. Srednja kategorija: Spanec San< tandron je premagal po točkah Švicarja Barghet-tija. Noren — Švica, je potolkel Madžara Csontosa. Srednje težka kategorija: Hrvat Hladnič je podlegel po točkah Italijanu De Pfcelisu, Danec Chri. stensen je zmagal nad Spancev Arceniego. Težka kategorija; Hof — Nemčija je premagal po točkah Madžara Hornolyja. Boksarski turnir v Breslavi bo trajal ie tri dni. • Uruguay ali Argentinija? V uruguajskem glavnem mestu Montevideu igrajo te dni nogometni turnir za prvenstvo Južne Amerike. V finale bosta najbrže prišli znameniti enajstorici Uruguaja in Argentinije. Brazilijanci so igrali proti Argentin-cem in podlegli z 1:2 (1:2). Na večerni prireditvi prejšnjega tedna so igrali Brazilijanci proti enajstorici Cile-ja in zmagali s 6:1. O norveških smučarjih čitamo letos le malo Medtem ko smo prejšnja leta nedeljo za nedeljo čitali o sijajni formi norveških skakalcev, nismo letos prejeli še nobenih poročil o skakalnih tek mah na Severu. Brez vsakega zimskega športa pa le niso. Čitamo, da so priredili pri Oslu tekme v smuku, na katerih so se uveljavili takole: I. Erik Oevrum, 2. Bjorne Karlsen, 3 Birger Opsahl. Apollonio je najhitrejši italijanski drsalec. Na drsalnih tekmah v Bardonecchiji si je pribor« Apollonio tri prva mesta. Podrobni izidi državnega prvenstva so bili: 500 m Celotti 52.4, 1500 m Apollonio 2:39.7, 3000 m Apollonio 5:21.7, 5000 m Apollonio 9:38.9. — Istočasno so tekmovali tudi Madžari v Budimpešti za prvenstvo v hitrostnem drsanju. Medtem ko si je italijanske zmage priboril hitri Apollonio, je igral njegovo vlogo v Budimpešti Ladanyi. Tudi Ladanyi je dosegel tri prva mesta. C»si: 500 m Ladanyi 47.0, 1500 m La-danyi 2:30.7, 3000 m Ladanyi 5:21.7, 5000 m Hid-veghi 9:27č0. Ce primerjamo čase, dosežene v Bardonecchiji in Budimpešti vidimo, da to Madžari hitrejii drsalci od Italijanov. r Francesco Perrl: 42 Neznani uienec Zgodovinski roman h Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Med oltarjem in množico žrtvovalcev postali v dvojni vrsti levitij vsak z veliko bronasto go-lido. Ko so dale cimbale znamenje, so pevci z občutkom zapel: haleluja in vse ljudstvo, ki je polnilo hodnike in dvorišča, je pelo z njimi, a prva vrsta gospodarjev, pripuščenih k žrtvovanju, je pokleknila na mozaičen tlak, izvlekla nože in začela klati jagnjeta. Leviti so lovili v golide kri in odhajali potem drug za drugim s polnimi posodami in jih izlivali ob vznožju oltarja. Ko je polagoma prva Vrsta opravila žrtvovanje, se je umaknila drugi vrsti, sami pa so tekli k šesterim kamnitim stebrom, kjer so bili pritrjeni dolgi obešalniki z železnimi kavlji, na katere so obešali zaklana jag-tijeta in jih neznansko hitro odrli. Komaj so jih dali iz kože, so jim odprli vamp in izvlekli salo in ledvice, kar so prevzemal: leviti druge skupine tia široke srebrne krožnike in nosili na grmado na oltarju. Tisti, ki niso dobili kavlja. na katerega bi Obesili svojo žrtev, so si drug drugemu tako pomagali. da so si držali na ramah palico in na h jej jagnje. V kratkem so se ves tlak. vsa ploščad okoli oltarja in stopnic? spremenili v jezero krvi, po kateri so bredl! žrtvovalcl in leviti. Tudi voda v veliki posodi za očiščevanje ki so jo držali štirje bronasti biki in so v njej neprestano irplakovali I11 pomivali žrtvovalci in leviti golide in nože. je dobila barvo žive krvi. Medtem je zborna pesem rastla neznansko in grozno kakor tožba in obenem bojna udarnica. Sto tisoč glasov, ki so jo peli, so kakor tekmovali, da bi bili čim bolj ostri, m so mirno ozračje kar vzvalovili. Zborno petje ljudstva in pevcev se je mešalo z blejanjem jagnjet iti bilo je, kakor bi vsa gola višina vpila jxxi čisto, spokojno in brezčutno nebo, ki se je bočilo nad |iokrajino kakor skrivnostno oko na trpljenje, katero se ne da odpraviti, Klavdija je prestrasena gledala in tudi Marko Adonij se je zgrozil in bil vznemirjen. Toliko krvi in ti izzivajoči glasovi kakor ob nevihti zavijajoči sunki vetra so mu vzbudili občutek tako neizraznega strahu, kakršnega ni imel nikdar v svojem življenju. Obred uvajanja, ki ga ;e tako vznemiril v oni davili noči, se mu je zdel zdaj nekaj medlega in brez pomena. Tu je čutil,da je božanstvo resnično navzoč-no, in vzdih ljudi k Bogu. Obred je trajat dolgo. Ko se je pridružil duhu |>o krvi in dimu z oltarja žrtev, ki je širil grozen smrad jk> smodeči se maščobi, tenek trak vonjivega dima po kadilu, katerega j? potresel veliki duhoven na oltar dišav, se je sonce približalo daljnim bregovom Sredozemlja. Zadnje vrste žrtvovalcev so prihajale skozi tempeljska vrata in hitele v hiše ali v šotore z zaklanim jagnjetom, ovitim v kožo, da ga spečejo. Leviti 60 z golida-mi in metlami iz zelenih vej čistili t>ak in krvava voda se je po odtokih izlivala v Cedransko dolino. Zlata temj-teljska streha se je lesketala v zadnjih žarkih. S. Pilat in Panza nista vztrajala dolgo pri prizorih, ki jih je Pilat imenoval divje, in sta pustila Klavdijo in Marka sama. Ko je sveto petje ponehalo in ni bilo čuti okoli templja več žalostnega blejanja jagnjet niti hrušča množice, je Marko, kakor bi se ibudil iz težkega sna, pogledal po mestu in po pokrajini, da bi se spet znašel. Vtis razgleda je bil nepopisen, prav kakor nalašč tak, da vzbudi živo sliko bedno.sti pozemskega življenja, a obenem pretresljiv čar božjega daru. Povsod sta 6e pravljična lepota in pusta sivina mešali in prepletali, kar je dajalo pokrajini nekaj trpkega in ojx>jnega. V medli večerni svetlobi se je razprostiralo mesto na svojih treh gričih med močnim obzidjem z mogočnimi stolpi apnene bane ožganih kosti, z ozkimi uličicami, revnimi kockastimi hišami, katerih zidovi so bili prevlečeni z zeleno plesnijo, ki ji pravijo orientalci »stenska jjobavost«, in s strahotnimi rupami, ki so ga obdajale in je po njihovih stenah rastel zlati koren. Vse to je vzbujalo v opazujočem občutek častilji-vosti in bridkosti. ' Zdelo se je, kakor bi v tej čudoviti pokrajini padel človek z višine kot kadilo na ogenj, da bi se spremeni! v vonjavo in -e dvigal k božanstvu pod to jasno nebo, ki je, kakor bi se na stežaj odpirala vrata v kraljestvo sreče. »Klavdija, ali si uvedenka?« je \rorašal Marko. »Da, Marko,« je odgovorila Piiatova žena, »tudi jaz sem uvedenka, a odkar živim v tej deželi, čutim, da se božanski Dioniz ne prikaže v Rimu. Tu se bo rodil Gospod veselja. Pravkar, ko sva gledala žrtvovanje jagnjet in poslušala obredno petje, sem iincla občutek, ki me je vznemiril. Zdelo se mi je, da je med to množico v kakem šotoru ali vejnati kolibi, kakršne so rjavil' romarji Mseokoli ob obzidju, ta večer božanski Dioniz, ki ga pričakujemo; da je prišel kdo ve odkod v romarski obleki in bo poiižil velikonočni bratovski obed, a se ne vrne več ii svoj jx>zemski dom. Veš. Marko, že eno leto oznanja tam ob Jordanu neki prerok, imenovan Krstnik. njegov skorajšnji prihod. »Delajte j>okoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo!« kliče. Marko, jaz se bojim, da je prišel konec časa in slutim velike stvari.« Pretreslo jo je v ohlapnem plašču, zakaj f>o-stalo je že hladno,in z Markom sta odšla s ploščadi 0. Potem se je spustila nad praznično mesto noč. Po hišah, pod šotori, v kolibah iz vej in na prostem pod oljkami so zagoreli nešteti ognji, nad katerimi eo pekli jagnjeta, nataknjena križema na granatovčeve palice. Po vseh hišah so brlela svetilke, obešene pod tramom in ovenčane z vijolicami, zunaj pa so se v hrušču mešali prijetni giasvi, vpitje in klicanje in se dvigali pod večerno nebo, kjer se je prikazala nad vrhovi Hermona kot ogromna medena pogača luna in razlivali čez vse nekako mrazotno ctožnost; Kmalu je bila vsa planota odeta v vonjivo meglo ir ko sc bila jagnjeta pečena in pripravljena grenka zelišča, se je oglasila molitev: 'Bodi ti čast in hva'a, Adonaj Gospod in Bog naš, ki si nam dal kruha in sok trte!« Po večerji sta mesto in vsa planota odmevala godbe in petja. Na ploščadih, pred šotori in pred kolibami so plesali. Od vina razgreti mosk< in od ljubezni razvnete ženske so se rezgetajoče oglašali in bili ob tamburine. Nebel z desnimi »trunami in kinor e poskakujočim glasom sta se zlivala z glasovi kaidejske sabeke, sladka nenija svireli iz ob-jordanskega oleandra jep osnemala grški način igranja na Panovo siringo Dvojnemu glasu me-siltaima je odgovarjalo srebrno zvončkljanje pa-jeona. Potem je prišla polnoč. Na sred: neba so se kakor diamanten križ lesketaii gostosevci in tedaj je vse potihnilo. Samo ognji pred šotor in na prostem so ie goTeli v spokojnem miru mesečine. PRVO SREČANJE S KRISTUSOM 1. Po prazniku opresnikov so ee »obotnega večera začeli ljudje zbirati, da bi se vrnili domov. Mnogi so krenili, preden so se odpravili v rodni kraj ali v pristanišče, proti Jordanu da bi videli Krstnika, čigar oznanjevanje je bilo to leto ob paredlog obrtniške zbornice in takratne brniške uprave po večini likvidirana in pripojena skupnemu novomeškemu obrtniškemu združenju. Ostalo je le še nekaj samostojnih združenju, tako v Kostanjevici, Mokronogu, Stični in Novem mestu. S to reorganizacijo in s poznejšo priklopitvijo novih občin k novomeškemu okraju je novomeško skupno obrtniško združenje postalo menda najmočnejša organizacija obrtnikov na Dolenjskem, kar bo pri bodoči preureditvi obrtniških organizacij vsekakor treba upoštevati. Konec leta 1911. je bilo v novomeškem obrtniškem združenju s petimi odseki organiziranih skupaj 442 obrtnikov, ki so zaposlovali 151 pomočnikov in 269 vajencev. Med temi obrtnik) so najmočneje zastopani čevljarji, ki jih združenje šteje 93, ter imajo skupaj 35 pomočnikov in 47 Može z noži v operacijskih dvoranah in njih svojstveno živl.ieu.le boste spoznali Iz knjige IRURGOVO ŽIVLJENJE ki jo je napisal s'avhi operater MAJJOCHI. Izide februarja. Pretresljiv roman, grude in njenih oblikovalcev je Budakov gnjišče Prvi dei Izlile aprila, drugI Junija Vse tri knjige v skupnem obse gu 1-00 strani so prva skupina letošnje zbirke ..NASA KNIICA" Naročnina zanjo je: za brofi. izv. T.84 (ali li obrokov po L 14). Za vez Izv. L 1117 (ali S obrokov po L 17). Noročite pri zaožbi .NASA KNJIG V LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Ange) Karalijčev: Trepetlika vajencev; nn drugem meslu so kovinarji, ki jih je 84, z 279 pomočniki in 38 vajenci; na tretjem mestu so krojači s 63 mojstri, 31 pomočniki in 47 vajenci. Mizarjev je 60 z 39 pomočniki in 57 Vajenci, krojačic in šivilj 40 s 5 pomočniki in 37 vajenkami, soboslikarjev in pleskarjev 33, pekov 19, kolarjev 17, cementarjev 7. brivcev in frizerjev 8. Druge obrti so zastopane z manjšim številom mojstrov. Vsi ti obrtniki so lani sklenili 117 učnih pogodb, največ v krojaški stroki, ki ji sledijo čevljarska, mizarska, kovinarska in dr. Razveljavljenih je bilo 10 učnih pogodb. Izpit je v krojaški stroki lani napravilo skupaj 108 kandidatov Po strokah so kandidati bili razdeljeni takole: krojači 44, čevljarji 15, mizarji 20, kovinarji 17, peki 2, sedlar I. kolarji 3, tapetnik 1, soboslikar 1, brivci 3, pečar 1. Od vseh teh kandidatov je pri praktičnem delu izpita padel le eden. Obrtno pooblastilo je dobilo 5 krojačev, 5 čevljarjev, 1 mizar, 2 kovinarja. 2 šivilji, 1 kolar, 1 pek, 1 si-rar. 1 frizer, 2 predelovalca peska, 1 podjetje za nakladanje vagonov in 1 podjetje za praženje kave. Skupaj 23. Odjavljenih obrtov v teku prejšnjega leta je bilo 15. Poslovnih knjižic je združenje izdalo 85 vajencem in pomočnikom. Mojstrski izpiti so v prostorih združenja lansko leto bili trikrat, pri katerih je Izpit napravilo 50 kandidatov, ki so bili največ iz krojaške, čevljarske, mizarske in kovinarske stroke. b. navedenih podatkov je razvidno, da }• novomeško obrtniško združenje močno središče dolenjskega obrtništva in da bo zato razumljivo in potrebno, da bo Novo mesto tudi po reorganizaciji obrtniških organizacij ohranilo posebno obrtniško poslovalnico, ki bo zaradi krepko razvijajočega se obrtništva v meslu samem in v njegovi bližnji in daljnji okolici imela dovolj dela in s tem tudi svoj razlog za obstanek. ran,, Predstav« ob 16 in 18.1S, ob nedel-ah in pra-MtfcUi na Ob 10.30, 14.30. 16.3P in 18.30 Luhreclja Dorgia Mnnument.olno zgodovinsko filmsko ve'ertelo Isa i'ola Carlo Ninehi. Mario Bernardi Feder eo Benfer KINO UNION - TEL. 22-91 Velika filmskn drnmn lluhejni in ljubosumja z igralci svetnvrieira slovesa Zapuščena CORINJJ A LflCIl AIR K - M A IIIA DENIS — GlO lUIU RIUATO KINO MATICA . TEL. 22.41 Nit m toho shrilo... da hi ne postalo očito' Zabiivna romaniična ljubezenska zgodbica 7. Carlo del Poggio, Giuseppe Rina di KINO SLOOA - TEL. 27-30 | Malioglasi V malih oglasih velja pri Iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek ce računa posebej. — Mate oglase je treba plačati takoj pri naročilu. jKiigilmpg Ste že vedeli? Najbolj priljubljen slikar na svetu je bil japonski umetnik Hokušaji, ki je zapustil nad sto tisoč oljnatih slik in skic. Med tako plodovite umetnike spada tudi Doumie s svojimi 4000 kipi in 1000 lesorezi, Rembrandt s 600 slikami in Michelangelo, ki je v 20 tednih veličastno poslikal Sikstinsko kapelo. Kitajski zdravniki še danes nosijo s seboj pri obiskovanju bolnikov lutke v naravni velikosti. Lutke nosijo s seboj zaradi tega, ker bolniki, posebno pa bolnice, neradi dovoljujejo zdravniške preglede ter rajšii kažejo boleče mesto na lutki. Japonski jezik, čeprav ima zelo bogat besedni zaklad, še nima besede, s katero bi izrazil ironijo, posmehovanje ali pa psovko. Krstni listi otrok, ki so bili krščeni v New-yorku, imajo tudi odtiske prstov novokrščencev. Največji cvet na svetu ima rastlina raphlasia Arnoldi, ki raste v Indiji. Njen cvet ima v premeru en meter, zaprt še v popje pa je težak do 7 kilogramov. Od vseh vrst sadja imajo jagode v sebi največ vode. Za njimi kokosov oreh, breskve, zatem pa takoj banane. Polnojarmenik B0—SB cm, dobro ohranjen - kupim. Martine«, Ljubljana, Trnovski pristan 20 Rabljeno pohištvo vseh vrst In druga uporabne predmete, stalno kupuje Nova trgovina Voda v Azovskem morju ima v sebi tako malo soli, da jo lahko pijejo živali. Dostikrat jo »Ogled«, Mestni trg 3. pa uporabljajo za pijačo tudi ljudje »Peklenski angleški načrt za Singapur« Japonci napadajo Singapur z največjo vojaško točnostjo in natančnostjo. Angleži so v vedno težjem položaju in so se morali že sprijazniti z dejstvom, da bodo morali žrtvovati tudi to važno trdnjavo, na katero so bili vedno tako zelo po-1 nosni. Da je temu tako, potrjujejo tudi razne priprave, ki jih sedaj Angleži delajo v omenjeni trdnjavi. Tako poroča »Donau Zeitung<, da so Angleži sklenili pred umikom iz trdnjave pognati v zrak vse vodovodne naprave in rezervoarje z vodo ter prepustiti svoji usodi stotisoče prebivalcev. >Donau Zeitungt v zvezi s tem poudarja, da je to peklenski načrt, ki ga Angleži pripravljajo za Singapur. Prazne steklenice vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolje - Rupena, Tavčarjeva 6, telefon 38-47. k Pozor! Vodovod vam odtaja hitro ln brez poškodbe zidu tvrdka Jože Mlheltč, Kav-ikova 18, tel. 40-69, r ii'i 11 minulimi m Konja prodam. Folzve se: Jože Mravlje, trgovina Drgane na Gosposvetskt eestl 2 aH pa Bizovik 26. Sani za težo naprodaj. Vinko Cirman, TrraSka 111, Ljubljana. piinjtm| Kmetski gostilničar z delovno družino, ki poseduje gostilniško koncesijo, dobi pod zelo ugodnimi pogoji gostilno v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delovni gostilničar« 638. Berite Slotienca in oglašujte v njem! Umrla nam je naša srčno ljubljena mama, sestra, teta in tašča, gospa Lina Stiene Drago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v soboto, dne 24. januarja 1942, ob pol 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 26. januarja, ob pol 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, 23. januarja 19ii. Žalujoči otroci in sorodniki Jaz vas krščujem z vodo, da da bi sc sjiokorili: ta pa, ki pride za menoj, je močnejši od tnene; on vas bo krstil s Svetim Duhom in z ogn jem. nt, 3, 11—12. V tistih časili je vladal na Judovskem kralj Herod. Ko se je na nebu prikazala čudežna zvezda pozlatila bele lase modrecev, je žalost napolnila dušo Herodovo. Poklical je zvezdo-gledc in jih povprašal: »Zakaj se jc pojavila ta visoka zvezda? Ti pa so mu odgovorili. »Zato, ker je prišel na zemljo kralj kraljev. Temačni judovski vladar se je preplašil in si pregriznil spodnjo ustnico. V očeh mu je iz-hrunil plamen. Ukazal je. naj pokličejo poveljnika konjenice in mu velel: »Vzemi tisoč vojakov, tisoč konj in tisoč mečev. Pojdi v Betlehem, da pogubiš vse otroke, ki še niso izpolnili dveh let. Naj jiogine novi kralj! Naj ugasne ta zvezda, ki me gleda ponoči kakor krvavo oko.«. Jezdeci, ki so izvršili najstrašnejši zločin v zgodovini, so prijezdili v Betlehem skozi južna vrata. Bila je temna noč. Po ozki ulici, ki jc vodila proti severnim vratom, je v temi počasi korakal starec. Vodil je tenkonogo mulo. na muli pa jc bila posajena mlada žena v belem oblačilu, ki je stiskala na prsi toplega spečega otroka. Ko je ponočni jiotnik z mulo dospel do grajskih vrat, so ga budni stražarji sprejeli s šepetan jem in skupno potegnili gredo, ki je zapirala vrata kakor velikanska ključavnica. Starec se jim je poklonil v slovo, nenadoma pa se ,|c spomnil, da je nekaj pozabil, izpustil je malin povodec in se zasukal proti nizki hiši s poglobljenim kamenitim stopniščem. Spusti se po stopnicah in pokuka skozi luknjo pri ključavnici. Notraj je bila luč. Potrka trikrat. Odpre vrata in odznotraj puhne vonj toplega kruha. Starec izvleče srebrnik. Zaspani pek se pripog-ne, vzame največji hleb z zapečeno skorjo in mil ga poda. Težka grajska vrata znškripljejo. Zunaj jc bila jasna, zvezdnata noč. Starčevi sandali so se vtiskavtli v hladen pesek in njegova hoja je bila počasna. Izza vrhov daljnih planin se je pokazla ognjena mesečna glava, Pot se je zasvetil. Daleč nekje je bilo videti teman star gozd. Na stolpu, ki se je dvigal nad betlehem-skinii vrati, je sta! kakor zamrznjen vojak z dolgim kopjem. Medtem ko se je senca kopja skrajšala do velikosti pedi, je starec z muio stopil v gozd. Zavil je pod razrasle veje stoletnih dreves. Gozd je bil gluh in globok. Črna nočna ptica dohiti [Mitnike na ovinku, se spusti vodniku na ramo in se oglasi z otožnim glasom. Starec se ustavi in prisluhne. Nič. Pristavi I uho na zemljo in ujame oddaljenn konjsko topotanje. Herodovi jezdeci so bili za njim. »Gredo!« zašepne beli ženi in krene s poti. Zavije v stran in popelje mulo med štrčeče pa-robke. Spusti se v tiho dolinico, v kateri je šumljal majhen potok. Ustavi se in pomore ženi razjahati. Ko stojii mati na tla, se skloni in položi otroka v travo, ki razpre oči; dve veliki sinji zvezdi, ki sta padli na travo. V njihovi čudni vlagi se razblini mesečina. Mula hlastne po gozdni travi. Starec se napoti k potoku, zajame vode v prgišče, si potolaži žejo in sede k otroku. Odkrline košček kruha, ki se je že posušil in ga poda ženi. Ta odkruši samo dve drobtini. Ozre se naokoli in zagleda vitko trepetliko. Nagloma priveže na veje gugalnieo za malega bedečega fantka in ga spusti vanjo. Potem zapoje staro kaldejsko pesem. Tedaj za-šumijo listi trepetlike, zazibljejo se gozdne cvetlice, jiotoček pa zacinglja kakor zvonček jagnjeta na spomladanskem vrtu. Ko otrok spusti dolge veke in si zamreži oči, nastane globoka tišina. Slišati je bilo samo mulo, kako obira rosno travo. Noč je minevala hitro. Senca kopja se je ponovno zvečala. Mesec pordeči kakor granatno jabolko. Zgoden ptič začivka na bližnjem hrastu. Speči otrok se zdrzne, stegne ročice kvišku "in začne iskati materine prsi. Mati je segla ponj v gugalnico in. r tem ko ga je nameščala, se je majhna zvezda, k! je bila zakasnila in zablodila med veje, utrnila, obstala tik glave lačnega človečka in ozarila vso dolinico »Kdo je ta otročiček?« — vpraša trepetlika in povesi veje. Svitalo se je. Svetloba prodre v razpoke vseh njenih vejie in listov. Sesedla se je' od veselja. Bila je namreč najbolj pošteno drevo na zemlj: • Minilo je lefo in dan. Tisti, o katerem je rekel Janez Krstnik, da pojde krstit ljudi z ognjem, je odrasel in se najrotil v svet. Odprl je oči slepim, spremenil vodo v vino, obudil mrtvega Lazarja iz groba, raztrosil 6enaena za bogato žetev. V isto dolinico, kjer 30 nekoč prenočevali ubežniki iz Betlehema, so stopili nekega dne trije drvarji s težkimi sekirami in začeli ogledovati drevesa okrog sebe. Zagedali so trepetliko, ki je bila postala visoko in vitko drevo, nekam pomislili in jo začeli sekati. »Zakaj me ti ljudje sekajo? — vpraša drevo ptico, ki je prihajala iz Jeruzalema. »Ti ljudje so revni drvarji, ki zbijajo križe in jih prodajajo na velikih judovskih sejmih. Napravili bodo iz tebe velik križ, na katerem bo visel razpeti Božji sin.< »Oh, Gospod!< — vzklikne trepetlika, se zamaje in omahne. Listje ji je zatrepetalo od groze. In od ti-stihmsl do današnjega dne trepetlikini listi v vseh gozdovih sveta trepečejo brez prestanka. (Iz zbirke norel in legend »V i h r u š k a«, Sofija 1938, poslovenil Z. Žun.). Za Ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariii Izdaiateli: inž. Jože Sod'* Urednik: Viktor CenliiH