m/mu.. centmmmm #t... letnkmmin.........pePekmmmmun. nik • V zadregi sem. Zavrnil sem dva teksta, ki sta bila predvidena kot uvodnik. Napisala sta ga urednika in to v besu. Bes, ki je posledica raznih absurdnih interpretacij četrte številke, je verjetno upravičen, lahko pa je v tem trenutku usoden za Tribuno. To je jasno vsakomur, ki pozorneje spremlja dogajanje okoli Tribune kakšno leto nazaj. V zadregi je tudi ceiotno uredništvo, kajtl kako ohraniti trezno glavo in ne reagirati ostro in jezno na umazano podtikanje in dvigovanje (onesna-ženega) prahu ob naslovnici in zadnji strani četrte številkeTrrbune, kako preprečiti, da se izognemo nadaljnjemu mletju političnega kolesja, v kate-rega smo, vsaj tako kaže, padli, kako se izogniti gladiatorskemu boju, v katerega nas sili del krvi željne publike. Ne zanikamo spornosti oblikovanja četrte šte-vilke Tribune in vemo, da nas tudi navajanje mo-rebitnih objektivnih okoliščin, v katerih se je vse skupaj sproduciralo, ne opravičuje v celoti in ne odrešuje odgovornosti, vendar nas je presenetila reakcija mnogih, predvsem pa nekaterih časopi-sov iz drugih republik. Presenečata tako način kot vsebina reakcij. Zdi se nam, kot da je bilo (in je verjetno še) nakopičenih mnogo nesproščenih napetosti tako znotraj republik kot tudi med njimi. Žal smo odfunkcionirali s četrto številko kot tisti vzvod, ki je omogočil manevrski prostor tistim, ki jim očitno ni za vseugodno rešitev perečih druž-benih problemov. Kakšno je ozadje vpletanja oproščenih fantov, ki sta bila »obtožena zaradi fa-šističnih izpadov na ulici«, UK ZSMS, ki baje ne omogoča svojim članom—študentom udeležbe na vsejugoslovanskem športnem srečanju uni-verz, laži o kategoričnem zavračanju udeležbe Slovenske mladine na sklepni slovestnosti ob dnevu mladosti, izpostavljanja Slovenije nasproti ostalim republikam lahko zaenkrat samo ugi-bamo (kar je slabo). Vse skupaj pa vendarle kaže, da se kuhajo poli-tične peripetije, o katerih javnost ni informirana — to pa nas zaskrbljuje. Časopis študentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani I. Izdaja UK ZSMS, Ljubljana. Uredništvo: Tomi Gračanin (glavni urednik), An-drej Klemenc, Igor Lukšič, Mojmir Ocvirk, Samo Škrbec, Dejan Verčič Hasan fztok Vilič (odgovorni urednik) Oblikovanje in tehnična ureditev: Andrej Kocjan in Robi Starec Fotografije tbral: Andrej Šabec Lektoriranje: Samo Koler Tajnikovanje: Nela Malečkar Distribucija: Jure Hawlina Naslov uredništva: Kers^nikova 4, Ljubljana, telefon: 319-496 Izdajateljski svet: Ludvik Horvat (predsednik), Andrej Lukšič, Zoran Kariž, Aleš Kardeij, Bojan Klenovšek, Robert Skrlj, Primoz Hainz, Matjai Jevnišek, lgor Lukšič, Andrej Kle-menc, Mojmir Ocvirk Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Pri-prava: IBM Dnevnik. Naklada: 5000 izvodov, cena posa-mezne številke je 12 din. Naročnina za šol. leto 1983—84 z.a dijake in študente 100 din, za ostale posameznike 150 din, za institucije 200 din. Oproščeno temeljnega davka za pro-met po sklepu št. 421—/—70, z dne 22. januarja 1973. Javni sestanki urednišna so obpone-delfkih ob 20. uri. Uradne ure: vsak deiavnik od 10. do 12. ure • Kaže, da smo z naslovnico in zadnjo stranjo četrte številke Tribune napravili napako, predv-sem zato, ker smo dovolili, da si jo vsak interpre-tira po svoje. Nihče (razen RŠ) ni prišel na ured-ništvo, da bi povprašal, kako je v resnici s to rečjo. Zakaj tudi bi, ker tisto, kar bi slišal, ne bi ustrezalo tistemu, za kar se je naslovnico s pridom zlorab-Ijalo. Enostavno ne razumemo, kako je uspelo sa-rajevskemu novinarju »Oslobodenja« povezati »osmrtnico Jugoslavije« s slovenskim nacifašis-zmom, šovinizmorn (zlasti do Bosancev). Seveda lažje razumemo zakaj. Očitno je nekomu v intere-su, da iz posameznih ekscesov (pa kakršnekoli vrste že so) posplošuje na slovensko javno mne-nje oz. s polovičnimi informacijami (v bistvu so to lažne informacije) prikazuje družbeno klimo in družbenoekonomske tendence slovenskega na-roda, ki so daleč od dejanskosti. Ker novinar »Oslobodenja« operira s posa-meznimi primeri, mu bomo ponudili še en primer, toda ne zato, da bi spet posploševal, temveč zgolj v razmislek. Kajti če bi ta istemu novinarju bilo do objektivnega tnformiranja in temu primernega po-ročanja, bi lahko tudi ugotovil, da je odgovomi urednik Tribune po narodnosti Jugoslovan, da je njegov oče Bosanec in je naredil dva ra zreda Oš v Bosni, da sliši na ime Hasan ravno tako kot na ime Iztok, da pozna bosansko kulturo in jezik najmanj tako dobro kot povprečen intelektualec v Bosni, skratka, da je govoreči produkt »zajedništva In če bi ga še kaj povprašal, bi mu lahko marsi kaj povedal. Na primer; da je veliko Slovencev, ki svojo vrednost potrjujejo samo (in a priori) s pri-merjavo z Bosanci, da pa je ravno toliko Bosan-cev, ki jim s svojim obnašanjem v Sloveniji to bliž-njico do večvrednosti in samovšečnosti omogo-čajo, ali pa, da je že v OŠ spoznal, da mu poreklo očitajo samo tisti, ki ga niso dosegali v obvlado-vanju določenih spretnosti ali znanj in jim je služilo kot sredstvo diskvalifikacije, ali drugače poveda-no, slučaj mu je vsilil zgodnjo, toda pomembno iz-kušnjo, da narodnost (poreklo) ni nikoli sama po sebi problematična, ampak je problematičen tisti, ki jo izkorišča za doseganje umazanih ciljev. Hasan Iztok Vilič P.S. 1. Naslovnica in zadnja stran četrte številke sta nam dobra lekcija, da politična in ekonomska si-tuacija družbe ne priporoča takšnih tekstov in oblikovanja, ki omogočajo »svobodno« interpre-tacijo. 2. Nekateri časopisi (Borba, Vjesnik, Večer) so nas obtožili »alternativnega novinarstva« kot nekaj zelo grdega. Če lahko to »alternativnost« razumemo kot alternativo (na primer) komentar-jem o četrti številki Tribune v istih časopisih, zlasti pa v sarajevskem »Oslobodenju«, potem ne bi bilo napak razmisliti, če le ni potrebno kakšno drugačno novinarstvo predvsem nasproti tistim novinarjem, ki očitno zastopajo točno doiočene interese. Darum izdaje: 20. 4. 1984 kaj vse fdogaja I in v šc • Vam, spoštovani bralec, je bilo v prejšnji šte-Iki usojeno prebrati kako fantazma »bonov za pli obrok« v enem ideološkem krogu zasadi am, dragi prijatelj, nož kardvakrat v Vaše naivno ce. Pravzaprav gre za podoben princip, kotče bi )teli okrasti moškega, ki mu štrli iz zadnjega jpa polna denamica. Ukradete jo in prav v tre-jtku, ko ugotovite, da so v njej le neporavnani čuni, Vas zagrabi za vrat policaj. Takrat se Vam Dsveti, da gre za zanko, v katero ste se prav na-(tno ujeli. Vam gotovo ne bo težko narediti lepega metaf i- \ čnega preskoka iz tu zapisane zgodbice v svojo \ istno kožo. Naj bo v denarnici mesečni obroki pnov, ki Vam obetajo regresirano hrano. Prav v: enutku sladkih sanj se cene pod izgovorom re- '\ resiranja povišajo in tako držfte v rokah le še ne-; ičane račune. Vaša zavest pa Vam pravi, da ste ndar študent, ki mu gre poseben položaj v užbi. Po glavi se Vam začnejo preganjati pre-atniški načrti. A glej, za vrat Vas prime govorica, ponavlja vedno primerno parolo: BONI ZA RE-RESIRANJE ŠTUDENTSKE PREHRANE. Do smo prišli zadnjič! Vendarle včeraj ni danes, zatorej so se finan-!rji bonov zamislili nad racionalnostjo doseda-ega sistema delitve bonov. Udeležencem druž-mega dogovora o štipendijski politiki v SR Slo-miji in samoupravnega sporazuma o štipendi-nju na ravni republike gre v nos dejstvo, da se ! da izračunati števila porabljenih bonov. Izra-inati se že da, toda sistem financiranja je že k, da se sredstva dodeljujejo gostinskim obra-m na začetku meseca, torej vnaprej. Da bi zadevo sanirali, so si prizadevneži izmi-lili naslednji načrt. Regresiranje se nadaljuje, ida prevzame se mariborski sistem razdeljeva-ja. To pa pomeni, da bo regresirana le tista rana, ki jo kupimo s posredovanjem bona za neni. Moraii boste kupiti bon za meni, ki stane 160 din, od tega pa se bo odštelo 25 din. Enostavno povedano: če hočeš cenejšo hrano.J ožri, kar ti damo, ali svoboda v točno začrtanem| kviru. Poglejmo si še naslednji enostavni izračun: od 8000 študentov je v menzah 1100 študentov. In če seštejemo, se nam zdi najugodnejši izra-un za študentsko populacijo ODPRAVA DNOV. S tem pade pomemben člen ideološke kleščenosti študentske populacije in še v skladu | istabilizacijskimi napori je. Ako pada standard avantgardi naše družbe: oletariatu tja do stradanja, čemu potemtakem gresirati študente. Le čemu ne bi okusili slasti imovinske pravice skupaj z avantgardo. Le dva zadržka se nam kažeta: — kako bo rea-1 lala študentska populacija, osvobojena točno| bločene ideološke spone? — ali bo proletariatu vrnjeno tisto, kar mu je bilo zeto za štipendiranje ali pa bodo sredstva še na-lalje ostajala neizkoriščena v skladih v funkciji ile za pomiritev študentske populacije. NASLEDNJIČ: enostavnejša je manipulacija z\ pni kot ureditev statusa posebnega družbenegaf lena študentskemu centru! MMO1 • V študentskem časopisu se nenehno pojav-Ija aktualna problematika študentskega centra. Včasih se je pojavljal naslov študentsko naselje. Študentskojnaselje je postalo študentski center leta 1970., ko se je priključil študentski center. In to je zlato jabolko, okoli katerega se pojavljajo problemi. Študentski center sam ni problem. Pro-blemi nastanejo ko se podražijo KV obroki (kosila, večerje—bom pisal kar K, saj že lep čas nimamo večerij) in stanarine v ŠC. V Tribuni št. 8—9, 27 letnika je bil naslov J »Mafija v študentskem naselju — dol s korupcijo«. IO ŠC berem tudi v Tribuni št. 3,4,8—29 letnika, le da z milejšim naslovom Študentsko naselje. Prvič so se duhovi razburili zaradi gospodarskega kri-minala in nesamoupravljanja, drugič pa zaradi petmilijonske izgube (grobo in v starih dinarjih). Ta zgodovina se prenaša na današnji čas. Kaj danes buri duhove v ŠC? Ne izguba, statusna re-šitev, s tem v zvezi pa stanarina in K obrok. če hočemo sedanje spoznati, se vrnimo v lansko leto. V mesecu marcu smo sprejeli povišanje stanarin za 34,5%, obrok se je podražil s 56 na | 84 din. O povišanju stanarin in K obroka odloča svet centra, ki je sestavljen tripartitno. Delegacija de-lavcev, delegacija zunanjih članov in delegacija študentov. Seveda sta ostali delegaciji bili za po-višanje. g Vendar smo študentje ob povišanju sprejeli na-slednja sklepa: 1. V letošnjem letu ne bomo sprejeli dviga stana-rin (ta sklep je že mimo) 2. Dvig stanarin ne bomo sprejeli, dokler se sta-j tus ŠC ne reši. Zgovodina se nadaljuje. V oktobru mesecu je | prišla z uprave (tako imenujemo vodilne delavce IŠCna vpogled kalkulacija za dvig stanarin za ]34,5% (od kot prav ti %, ne vem) in K obroka 84 jna 133 din (večerja bo aktualna, ko jo bomo imeli). Študentje sklicujoč se na predhodno omenjena sklepa— dviga stanarin in K obroka nismo sprejelij Takoj za tem smo šli v akcijo za realizacijo dru-gega sklepa. Sodelovali smo s študentskim nase-Ijem v Mariboru, domom FSPN in obema univer-zama. Naredili smo program »Aktualna proble-matika ŠC v Sloveniji. Povrnimo se k oktobrskemu dvigu stanarin in K obroka. Poglejmo samo stanarine. Z dvakratnim dvigom po 34,5% bi se v enem letu stanarine dvignile za 8,9%, to je veliko tudi za jugoslovan-sko inflacijo. Zakaj bi se stanarine dvignile, če je ŠC pozitivno posloval ob zaključnem računu leta 1983. Tudi ob devetmesečnem obračunu je po-sloval pozitivno (okoli 280 miljonov din pozitiv-J nega rezultata). Kako sedaj to? Na eni strahi govorimo o izgubi — na drugi strani pa pozitivni finančni rezultat. Zato pristavimo »izgubaše« in »zlato jabolko« v ŠC. študentski center je sestavljen iz sedmih enot. Enoti servisna dejavnost in uprava sta po-slovali ob zaključnem računu z ničlo pozitivno, študentski tabor Ankaran in obštudijska, dejav-nost sta poslovali pozitivno, obe skupaj imata okoli 80 milijonov pozitive. Izgubo delajo študent-je, ki bivajo v domovih (enota Dom) in se prehra-njujejo (enota Restavracija). V prvi je preko mili-jarda izgube v enoti restavracija pa nekaj prek 500 miljonov. V ŠC imamo še sedmo enoto, »zlato jabolko«, ki se imenuje Študentski servis. delom vseh študentov in dijakov si je pridobil ob| zaključnem računu za leto 1983 krepko preko 2 milijardi pozitive. Tako se ta denar preliva na enote, ki poslujejo z izgubo. Tako je zaključni račun pozitiven. Ostala milijarda, se je prelila v sklade znotraj ŠC UK ZSMS pa je dobila 370 mi-Ijonov v skladu s sklepom št. 59 na 6. seji sveta centra, 14.12.1983. To naj bi bila predstavitev fi-nančnih rezultatov enot ŠC. Posebno poglavje je statusna rešitev. Z njo se predvideva ločitev ŠS in ŠC. Torej iz prej razvid-nih rezultatov nastane v ŠC-ju izguba. Kako t rešiti? Preprosto. študent naj plača, kar porabij Znova udarjamo po študentovem že tako plitve žeou Tako je prišlo ob kalkulaccijah za povišanje sta-^ narin in K obroka (v skladu s tem podražijotudi V), do nesoglasja med študenti in delavci ŠC. Več-krat govorlmo o ekonomskih stanarinah v ŠC,. Kaj je to? To je le plačevanje tekoče nastalih ma-terialnih stroškov, ki jih porabimo za bivanje. Vendar se moramo zavedati, da ŠC ni le študen-tovski, delavski — je širše družbene skupnosti, , saj ta prispeva dohodek za gradnjo študentskih domov. ŠC je DO, ki mora poslovati po tržnih me-hanizmih. Naloga vodilnih delavcev je, da skrbijo za pozitivno poslovanje. Smo res DO, ki mora po-slovati po tržnih mehanizmih ali smo DO poseb-nega družbenega pomena in po tem tudi poslu-f jemo? Stanovalci ŠC se strinjamo s tem, da ŠS pri- pada vsem študentom in ne le stanovalcem štu- dentskega centra. Vendar moramo tudi mi živeti. V skladu s statusno rešitvijo se gre na sistem — kar porabiš, plačaj! Tako smo tudi topli obrok plačevali enajst dni. Popravil bi pisanje Moj—-Imira Ocvirka v prejšnji številki Tribune, ki trdi, da je topli obrok oziroma K obrok stal 160 din. Pre-prosto povedano, K obroka nismo imeli, vedno so bili topli obroki. Vsak si je lahko sestavil jedilnik sam, po različni ceni, kar si je pač vzel. Njegovo računanje je na koncu težko prevertjivo, saj ni bila razlika vedno 76 din in tudi število obrokov je pa-ialo. Sicer pa širša družbena skupnost meni, da je z uvedbo bonov rešen problem prehrane štu-dentov. Po moje ta problem še ni rešen — v ŠC — saj večina stanovalcev ŠC za Bežigradom sama kuha. Tudi njih je zajel stabilizacijski val. K obrok je, K obroka ni, sicer pa je v teku akcija v ŠC o prehrani. Torej bo študent, kar bo pojedel, plačal, ker je v planu za leto 1984 predvideno, da enota Restavracija posluje z nulto pozitivo. če bomo s K obroki krili vse stroške in pribitek (vse nastale stroške pri kuhanjg), kam bo šel denar, ki se ustvarja pri prodaji sendvičev in malic itd. v resta-vraciji in bifejih ŠC? Seveda je vse to v skladu s statusno rešitvijo ŠC. Povrnimo se k stanarinam. Tudi to v programu statusne rešitve ŠC. V pro-gramu statusne rešitve (že prej omenjena akcija) je predvideno subvencioniranje nekaterih mate-rialnih stroškov. Predvideno subvencioniranje je v teudentsk/ Časopls ikviru podanih normativov. Akcija z RIS je še 'edno v teku, vendar na določeni točki ne najdejo ikupnega jezika. Problem je predvsem število lelavcev v enoti Dom. Poudaril bi še to, da nam RISKv stanarini že krije amortizacijo in investicij-sko vzdrževanje, kar je nekaj nad 30% stanarine. še na to bi opozoril: v SPIS je aktualna proble-matika študentskih centrov v SR Sloveniji napi-sana pod tretjo točko predloga sklepov: Vpraša-nje statusa študentskih servisov je treba rešiti po-isebej, vendar lahko načelno opredelimo stališče dotega problema tako, da jih je treba v Ljubljani izločiti \z SC, vendar šele po celoviti razrešitvi sta-tusa in poslovanja ŠC. Svet centra je na svoji 7. seji z dne 17. 1. 1984 sprejel sklep št. 93: svet centra sprejema predloge sklepov, ki so nave-deni v gradivu »Aktualna problematika študent-skega centra v SR Sloveniji«, torej velja tudi za tretjo točko. Torej bomo študentjev centrupozitivno poslo-jvali ob izločitvi ŠC po načelu — kar porabiš, pla-aj! Pokazal bi še socialnoekonomski položaj štu-dentov v ŠC J_jubljana, 792 študentov ima 3500 din dohodka na družinskega člana; 760 študentov 5000 din dohodka na družinskega člana; 1103 študentov 7000 din in 1084 ima dohodek 9830 din na družinskega člana, kar je še manj, kot je cen-zus. Iz kmečkih družin imamo 342 študentov, preko cenzusa je samo 45 študentov. 1619 štu-dentov navaja, da so v preteklem koledarskem letu prejemali štipendijo (tega podatka ni zanes-Ijivo točno mogoče uporabiti). Podatki so povzeti iz Statističnega pregleda pozitivno rešenih pro-šenj za sprejem v tšC za šolsko leto 1983/84. Lahkose zamislimo nad temi številkami! Ključ za sprejemanje v ŠC je cenzus. Ali rysmo torej socialna ustanova? Študent—stanovalec ŠC, tvoji problemi so re-šeni! Imaš bone po 25 din na dan za topli obrok, RISK ti plača y stanarini amortizacijo in investicij-sko vzdrževahje. Poleg vsega pa imaš še štipen-dijo. Kaj pa ti brez štipendije? Vrata Študent-skega servisa se odpro ob 9.30. Vprašajmo se koliko porabi študent, ki biva v ŠC mesečno? Zadosti te potrebe s štipendijo? Problemov v ŠC ne moremo rešiti brez podpore širše družbene skupnosti. Bodo res v naši družbi študirali le otroci bogatih staršev. Vprašam se, kako imajo to drugod rešeno? Ta pisarija je namenjena tudi tebi, pasivni štu-dent—stanovalec ŠC, ki ne veš, kaj se okoli tebe dogaja. Ti je mar vseeno, kako boš živei? JAPE Ip.s. Kakor je Darvvin odkril razvojni zakon organske narave, tako je Marx odkril razvojni zakon člove-ške zgodovine: odkril je namreč preprosto, doslej pod ideološko navlako skrito dejstvo, da morajo Ijudje predvsem jesti, piti, stanovati, se oblačlti, preden se lahko ukvarjajo s politiko, znanostjo, umetnostjo, religijo, itd.... (MEiD V, stran 183, tretji odstavek, Engelsov govor dne 17. marca 1983, ko so Marxa pokopali na londonskem pokopališču HIGHGATE). U/ ali je rešitev v novi organizaciii študentov? • Že od leta 1974, ko je bila samostojna štu-dentska organizacija združena z mladinsko v ZSM, smo priča mnenjem, da mladinska organi-zacija obstaja samo zato, da dezorganizira ali da blokira koristno ali nekoristno ravnanje mladihe (npr. Slobodan Drakulič, Mladina, 24. januar). Rešitev za študente vidijo v samostojni študentski organizaciji. V tem prispevku želim opozoriti na nekatere družbene predpostavke delovanja množične or-ganizacije študentov. Katera družbena posredovanja silijo študente v to, da se ne udeležujejo razprav in ne sodelujejo v procesu odločanja o dogajanjih na fakultetah, univerzi in v družbi ali so le fizično prisotni? Ne moremo mimo tega, da ti isti študentje študirajo, delajo za preživljanje, se vključujejo v delovanje najrazličnejših društev in združenj, se zabavajo itd. Takoj lahko ugotovimo, da niso vsi vključeni v vse možne aktivnosti. Interesi in sposobnosti niso bili posameznikom razdeljeni ob rojstvu (vsaj de-lujemo za to: da bi ne bili!) v neposredni danosti, kot so tu pred nami. Študentje si jih oblikujejo v predštudijski dobi in jih v času študija nadgrajuje-jo. Nekaj se jih je sociaiiziralo (navajam, kar je tu prvenstveno) v ZSMS, nekaj v oddelčni skupno-sti, nekaj v pevskem društvu, plesnem klubu, športnem društvu itd. s prevzemanjem odgovor-nih nalog. Interese in sposobnosti so razvijali predvsem na enem ali dveh področjih. (Interesna in sposob-nostna struktuf a študentov je zato zelo raznolika). S tem pa so si študentje izoblikovali tudi doiočeno strukturo vrednot, prioritetnih usmerjenosti. Poli-tični interesi in interesi, ki so v zvezi s študijem in življenjem so postavljeni v naši družbi v isto vrsto (ne govorim o prizadevanjih!) s plezanjem po jamah, obiskovanjem kina ipd. Potem, ko so vse dejavnosti izenačene — tiste, ki so bistvene za preživetje posameznika in Jugoslavije in tiste, ki so za eksistenco posameznika popolnoma irele-vantne — je povsem »osebni« presoji prepuš-čeno ali si čas vzame za delovanje na eksisten-cialnih vprašanjih ali na čisto t.i. osebnih. To družbeno posredovanje posameznikove odloči-tve sili posameznike stran od problemov študija in življenja. Avtonomna presoja je za množico posamezni-kov že vnaprej odločena s samo postavitvijo ne-ekvivalentnih možnosti kot ekivalentnih. Dejan-sko je področje odločanja in upravljanja življenja in študija za študenta bistveno. Samo ugotoviti to dejstvo za množico študentov ne pomeni prav nič potem, ko niso imeli možnosti, niso bili SILJENI (tu ne mislim na aparate državne prisile) v obliko-vanje tovrstnih interesov in sposobnosti, ni jim bilo omogočeno samospreminjanje skozi spre-minjanje dejanskega sveta. Zato 30 si razvili druge sorte interesa, oblikovali so si drugačne predstave skozi življenje in šolanje, ujeli so se v obstoječo prakso in v nujno fikcijo, da je zavest posameznika avtonomna neposredno, kar tako. Naučili so se in se še kar naprej učijo, da se je svet začel z njimi, da bo padel z njimi; da bodo na tem svetu živeli, kolikor bodo sami z lastnimi močmi prigarali — prigrabili. V zavesti takšne prakse ni prostora za organizacijo, ki bi imela za cilj pove-zati nosilce spremembe obstoječih razmer. Ta le krade denar in dragoceni čas ter zbuja posmeh. »Bodi, kar si!« »Sem, kar seml Pustite me pri miru. Jaz vas pustim pri miru.« To so le nekatere družbene forme misli, ki blokirajo slehemo orga-nizirano dejavnost za preseganje obstoječega zadovoljstva oz. nezadovoljstva drugih. Z gesta-mi, kretnjaji, pogovori in drugimi izraznimi mož-nostmi pritiska množica na »aktivne mladince«. Izkaže se, da je navidez pasivna množica štu-dentov še kako aktivna, ko ščiti obstoječi si-stem absolutne svobodne posameznika. Za-stonjsko delo, dejavnost, ki se izmika logiki de-narnih razmerij, dejavnost, ki se črpa iz nemira in trpečnosti v obstoječih družbenih razmerij proti tem razmeram, je opsovana in zmaličevana. Do-voljeni so individualni protesti, moralne akcije čiš-čenja duše, posameznikovo ogorčenje nad okrutnostjo, ki se zdi zgolj slučajna. To vsi dovolijo in vsi počnejo. To je edino pravilno. Spodbujati reakcije in rea-girati kot množica, vendar kot množica posamez-nikov. (Zato odprta pisma, peticije, v nekem smi-slu tudi demonstracije izpadejo kot edini način boja zoper obstoječe). Že s samo družbeno posredovanostjo avtono-mne odločitve med enakim, kardejansko sploh ni enako, je izključena možnost, da bi študentje množično izoblikovali politična stališča in intere-se. V družbi razvite blagovne produkcije so že vzpostavljeni mehanizmi, ki producirajo samo tiste interese (oz. zavest o njih), ki se lahko avto-nomno individualno udejanijo. Tisti presežek ne-katerih, ki hoče čez to, kar je, pa uničujejo in raz-grajujejo že v samem individuu. V svetu, kjer je javno mnenje merilo resnice in resnica izho-dišče družbene akcije(ne govorim o politični) se morajo ti individualni presežki (kolikor preživijo prvo fronto) povezati. Ne zato, da bi razglasili edino zveličavnost močne organizacije, reda in discipline, pač pa zato, ker bodo sami zase sicer z meščanskim ponosom avtonomnih klavrno pro-padli, z njimi pa tudi ideja predrugačenja sveta. Sama vključenost v sistem ne zagotavlja mno-žičnega političnega gibanja. Tudi normativna re-šitev prosvetljenega vodstva ne bo odrešila te-meljP'h problemov organiziranja študentov. Ta problem bomo v prvi vrsti morali reševati štu-dentje sami in brez iluzij o naravni poklicanosti študentske revolucionarnosti. IGOR LUKŠIČ nov obrambni učbenik ali nekdo ... • Silna želja, da bi se zvedelo kaj več 0 skriv-nostnih dogodkih okoli rojevanja novega učbe-nika za predmet SLO in DS, je povzročila obisk in intervju pri tov. Turku, samostojnem svetovalcu za področje SLO in DS Univerze Edvarda Karde-Ija. Intervju naj bi šel predvsem v smeri nadalj-njega razčiščevanja vsebine članka tov. Jelenca, ki je bil objavljen v Tribuni 6. 4. 1984. TRIBUNA: Članek tov. A. J. v peti številki Tri-bune navaja nekaj zelo zanimivih in po mnenju nekaterih tudi spornih trditev glede natečaja za izdelavo novega učbenika za predmet SLO in DS, ki je bil objavljen v »Borbi« 7. 10. 1983. Ali lahko poveste kaj več o celotnem postopku nastajanja programa oziroma osnutka učbenika, ki ga priča-kujemo? Tov. TURK: Preden začnem s podrob-nejšo razlago metode natečaja bi omenil, da je dobršen del podatkov v članku tov. Jelenca vzet iz članka prof. Najmana, ki je bil objavljen v Borbi. Želja za spremembo programa predmeta SLO in DS in s tem tudi učbenika je nastajala na uni-verzah cele Jugoslavije, se pravi, na sejah uni-verzitetnih svetov in organov, ki so odgovorni za delo na programih predmeta SLO in DS, že pred nekaj leti. Vzrok za nujno spremembo programa je predvsem v tem, da je program, ki je sedaj v ve-Ijavi nastal v letih 74 in 75 (ravno tako tudi učbe-nik). Od leta 1975 pa so se na tem področju doga-jale izredno velike spremembe. Sprejeti so bili novi zvezni, republiški in pokrajinski zakoni o SLO in DS, poleg tega tudi nova strategija oborože-nega boja in cel kup drugih dokumentov, ki reguli-rajo področje SLO in DS. Na tej podlagi je leta 1981 skupščina Skupnosti univerz Jugoslavije (SSUJ) izdala nalogo komisiji za SLO in DSZ pri SUJ, da v dogovoru z Zveznim sekretariatom za LO (ZS LO) pristopi k izdelavi novega vsebin-skega osnutka predmeta SLO in DS. anketa ali tribuna kot abwaschwassern • Kot študent tehnike v Tribuni ne najdem ni-česar kar bi me zanimalo. Zato je ne berem. Menim, da bi moral študentski časopis pisati 0 problemih študentov na vseh fakultetah. Sedaj se piše samo o družboslovnih. Preveč je prevodov iz družboslovja, ki v tak časopis ne sodijo. O štu-dentskem naselju ne zasledimo nobenega pri-spevka, kot da to ne obstaja, kot da tam ni pro-blemov. Pogrešam informacije 0 kultumem živ-Ijenju študentov, o študentih, ki so že dosegli do-ločene uspehe (Aleš STELE, 2. letnik Gradbene fakultete)....... ... ne berem. Včasih mi je v roke prišla kakšna številka in sem jo prebral. Problematika me ni za-nimala, jezik je bil nerazumljiv. Takšna, kot je, je namenjena študentom z družboslovnih fakultet (Marjan TUŠAR, 3. letnik Biotehnične fakultete)... V Tribuno naj bi pisal širši krog Ijudi, ne pa le nekaj, kot je sedaj. Tipično za te Ijudi je, da le nekaj filozofirajo in tekmujejo, kdo bo uporabil več tujk, resničnih študentskih problemov pa sploh ne poznajo (Igor KONONENKO, Fakuiteta za elek-trotehniko — magistrski študij računalništva)... Ne berem Tribune. Je tudi še nisem videla od znotraj. Take vrste časopis me ne zanima. Lahko je pisati, naj raje kdo kaj naredi. (Darja POLJAN-ŠEK, Ekonomska fakultata — študentka)... Ne berem Tribune. Me tudi ne zanima. Zaradi mene tudi če ne obstaja....(Rajko KORELC, FAGG — študent)... Več študentskih in drugih konkretnih proble-mov in DOSTI manj filozofiranja (Mare VELKA-VRH, 2. letnik BTF — lesarstvo)... Več člankov o problemih mladine z manj filozo-firanja (Nenad ŠUTANOVAC, 2. letnik FE)... Tribuna bi se morala več ukvarjati s praktičnimi problemi mladih, biti bi morala bolj konkretna, ne toliko abstraktna in pisana v bolj razumljivem jezi-ku, tako da bi bila razumljiva za vse bralce (Anita Makuc, 2. letnik FSPN) Tribuna je brezvezen časopis, ker samo nekaj nakladajo, ne da bi konkretno povedali. če pa že kaj povedo, so to za večino študentov nerazum-Ijive stvari. Vsi pa res ne poznamo marksizma, kaj drugega pa v Tribuni tako ali tako ne piše... Tri-buna je do konca smotan cajtng. Jaz sem jo ne-hala brati že pred enim letom. Človek bi moral na-rediti tri fakse, da bi razumel vse tiste izraze in tujke. Tudi teme izbirajo po čudnem ključu. Koga pritegnejoz njimi, ne vem. Mene vsekakor ( ne anonimno)... Tribuna kot taka je danes potrebna konstruk-tivne kritike, kajti niti vsebinsko, niti tehnično ne zadošča zahtevam javnosti, kateri je namenjena — študentov. Tehnično je zelo slaba. V veliki želji po nečem novem, ne klasičnem, je Tribuna dose-gla ravno nasprotno. Že vizualno je odbijajoča — dolgi sestavki, pisartf skupaj, negativno vplivajo na pozornost in koncentracijo bralca. Ko pa se začneš prebijati skozi tekst, se ti nemalokrat zgodi, da potrebuješ pravi pravcati sistem, da se-staviš članek. — Vsebinsko tudi ne prinaša tiste-ga, čemur naj bi služila, tribuni študentske popu-lacije. Pri tem pa se moramo zavedati, da ti pro-blemi niso problemi sami na sebi, ampak del te družbe in jih je zato tako potrebno tudi obravnava-ti. Vsebina čankov, ki je iansko leto prinašala še nekatere teoretska stališča in polemična izhodišča, je danes pravi siromak.Naključnemu bralcu se zazdi, da je to časopis le peščice Ijudi in še ta piše le zato, da se napolnijo strani, ne glede na to, ali komu kaj povedo ali ne. Tribuna mora postati ča-sopis študentov, ne pa prostor za masturbiranje nekaterih. Še nekaj besed ob anketi: Tribuno, glede na to, da je študentski časopis bere zelo malo študentov; pripombe so tudi na njeno distri-bucijo, vsebino in tehnično izvedbo. (Karmen ŠTRANCAR, 3. letnik FSPN — novinarstvo) ZBRAL: SAMO ŠKRBEC Kcnsc leta 81 je komisija za SLO in DS SUJ do-ločila delovno skupino, ki naj bi pripravila osnutek. Ta delovna skupina je bila sestavljena iz pred-stavnikov vseh univerz Jugoslavije (15 članov) predsedoval pa ji je prof. dr. Vladimir VodeneM takratni prorektor Univerze Kragujevac. Ta ski pina je prvi osnutek pripravila do junija 1982. P( raznih sejah pristojnifi univerzitetnih forumov je ta prva verzijadoživela precejšnje spremembe. V ta program je imela v§aka republika vključene svoje posebne zahteve. Mi smo izhajali \z tega, da je treba pri nas nujno vnesti področje narodne zaš-čite, predlagati pa smo tudi, da se v program vgradijo posebnosti študijskih usmeritev. Maja 83 je komisija za SLO in DS SUJ do-končno sprejela osnutek programa za predmet SLO in DS na VDO, ki sta ga potrdila SSUJ in predsedstvo SUJ. Bistvo programa je naslednje: 100 ur skupnega programa plus 20 ur, ki naj bi bile posvečene specifičnostim posameznih republik in pokrajin. Maja in junija 83 je bila tudi na po-dročju SRS ustanovljena podobna skupina pod vodstvom tov. Tominca, podsekretarja iz sekreta-riata za LO SRS, ki je izdeiala programska jedra za SRS in ki so v večji meri vključena v osnutek novega programa, ki ga je sprejela SSUJ. Avgu. sta 83 je predsedstvo SUJ sprejelo vsebino nat( čaja, ki je bil nato objavljen v Borbi. Istočasno s< vsebino natečaja poslali tudi vsem univerzam za objavo na oglasnih deskah. Rok za oddajo rok( pisov je bil 3. maja 1984. SSUJ je določila recei zijsko komisijo, ki bo pregledala rokopise in o( ločala o njihovi ustreznosti. V tej komisiji so za* stopani predstavniki vseh univerz Jugoslavije, zastopniki ZS LO in razni znanstveni sodelav« Če nobeno delo ne bo ustrezalo, bo izšel nov rai pis za izdelavo učbenika. TRIBUNA: Zakaj je rok za izdelavo učbenil tako kratek? Tov. TURK: Na seji komisije za področje SLO in™ DS SUJ je bila izražena pripomba, da je rok morda prekratek, izražena pa je bila želja, da bi bil učbenik veljaven že od 1. oktobra 1984. Časovna stiska bo predvsem zaradi potrebnih prevodov učbenika v vse jezike narodov in narodnosti j Ji goslavije. TRIBUNA: Postopki razpisa haj bi bili v m sprotjus 169. členom zveznega zakona 0 SLO...J Tov. TURK: Mislim da tega nasprotja ni, saj z vsebino razpisa ZSLO popolnoma soglaša. V zvezi s predmetom SLO in DS ne naredimo nobene stvari, ne da bi s tem bil seznanjen tudi ZS LO in odgovorni organi, ki praktično delajo na tem po-dročju. ZS LO ima tudi svoj organ, ki urejuje ra-zmerja med ZS LO in pristojnimi univerzitetnimi forumi. Lahko rečem, da je ta organ izredno disci-pliniran in da se njegovi predstavniki vedno ude-ležijo vseh sej SSUJ, komisije za področje SLO in DS in predsedstva SUJ. Tudi pomočnikeveznoga sekretarja za SLO tov. generalpoHkovnik Brunc Vuletič je z dopisom obvestil SUJ, ida se strinja : objavljenim natečajem in s prograimom, ki ga jt SSUJ sprejela. TRIBUNA: V kakšni meri so v vse to vključene" DPO? Tov. TURK: Osnutek programa je bil v razpravi| na komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SRS, na republiški konferenci ZSMS, na sekretariatu za SLO in DS SRS, razen tega pa so bili na ravni republike seznanjeni vsi merodajni organi s področja vzgoje in izobraževanja. BUNA: še kakšen zaključek? Tov. TURK: Ne bi bilo slabo, če bi se tovariši, pišejo in objavljajo članke 0 tem in ki jim niso znane podrobnosti teh postopkov, prej informirali pri bolje obveščenih, preden se tako pomembna stvar objavi v javnosti, ki bi bila potem točneje ob-veščena, tako pa prihaja le do dezinformacij. Z vsebino članka v Tribuni se strinjam le giede tega, da je bil morda rok natečaja res prekratek. 0 kakšnih materialnih interesih pa ni niti govora. s TRIBUNA: Hvala lepa! Ob vsem povedanem je še vedno osupljivo dejstvo, da je bil natečaj objavljen samo v Borbi (temu bi lahko rekli materialna pomanjkljivost), da se pravilnost postopka razpisa dokazuje z »izredno discipliniran« in »udeležuje vseh sej« ter nasploh z nezmotljivostjo in absolutom dr-žavnih organov, ki sami sebi dopuščajo še kveč-jemu osuDJMvost. novinarji kot rezultat zsms ali kaj preprečuje prepih • V času, ko so prav novinarji pljuvalnik tako za tiste, ki jim očitajo oportunizem, kot za one, ki jim očitajo opozicionizem, nam je prišla na uho komaj verjetno dejstvo. Knjiga: O psiholoških vprašanjih novinarstva dr. Františka Rudoša, ki je izšla pri založbi »Novinarsky Študijski ustav«. Pravkar na-vedena knjiga služi kot osnovno gradivo šolajo- ' čim se (in še vedno upajočim) novinarjem pri predmetu teorija in praksa novinarstva. Presenečenje pa šele prihaja. Knjiga je namreč pravi antikvariatni primerek z letnico 1957. Ven-dar neumnosti še ni konec, taista knjiga je bila prevedena v slovenščino ieta 1972. Kot vse kaže in drži, da se vse spreminja (Češkoslovaška je preživela prijateljski puč, Jugoslavija dvoje ustavnih sistemskih sprememb, predvsem psiho-loška in psihoanalitična znanost je prav v tem času naredila strahoten korak), le novinarstvo se ne premakne niti za korak. In vzemite si nekolikanj v poizkus: »ZANIMANJE ZA ŽIVLJENJE IN DELO PAR-TiJE IN DRŽAVNEGA APARATA Pomemben del časnikov je usmerjen na zani-manje bralcev za živijenje in delo stranke, dr-žavnega aparata in druge sestavine javnega živ-Ijenja. Ljudje se zanimajo, kakšen odnos zav-zema partija do tega ali drugega možnega vpra-šanja, kakšne odločitve (sklepe) je sprejel aparat. Seveda braičevih interesov tu ni mogoče zado-voljiti samo z objavljanjem in komentiranjem sklepov. Ljudje razmišljajo o raznih zadevah, o katerih se še ni odločalo, razpravljajo o raznih poteh in možnih rešitvah. Zanimanje za odmev, izražanje teh mnenj, razprav, predlogov in ra-zmišljanj (kritik) na straneh časnikov je dragocen pojav zanimanja bralcev za aktivno sodelovanje v političnem življenju države. Zato jim je treba po-svečati ustrezno pozomost.« Pod gornji citat velja zapisati le ugotovitev, da resnično ni čudno, da novinarjem ne gre v glavo, da mora časopis v naši družbi posredovati sta-lišča in mnenja družbe, ne pa da so predvsem gradivo za jutranje zgražanje nad državnimi ukrepi. Da je on, torej novinar, tisti, ki delačasopis in ta časopis lahko opravlja svojo funkcijo le, če novinarčrpa ideje iz družbenih odnosov, ne pa na forumih iz državnih odlokov. Akoje knjiga ideološko nesprejemljiva, pa ni nič manj neznanstvena. Kot dokaz prilagamo graf ični prikaz MEHANIZMA ZAZNAVE: osrednji del živčnega sistema (možgani, hrbtni mozek) • Tema tega teksta gotovo ni ZSM kar tako in v »¦• celosti družbenih odnosov, v katere je vpeta Ne gre nam zato, da bi razpravljah o potrebnosti ali nepotrebnosti ZSM, temveč nas zanima funkcio- ^ niranje takšne institucije kot je ZSM v smislu za- ; stopanja interesov celotne populacije od 14. do ;:; 27. leta. •- Najbolje je, da začnemo kar s prvim vpraša- .* njem: ¦ *'v Kako so štirinajsta enaka dvajsetim ali sede--ninvajsetiui letom SPRAŠUJEMO KAKO LAHKO STITUCIONALNA ' SE TOREJ, ENA IN- STRUKTURA aferenta (senzorična živčna efektor — izvršiini organ (m*ica, žJeza) pobuda, dražljaj (delujoči predmet) Do tega trenutka smo beli prepričani, da je le Bog zmožen čiste ideje in še to zato ker je Bog čista ideja sama. Očitno pa je, da je tudi novinar-sko zaznavanje neposredovano, potemtakem absolutno objektivno. Hvala vam! Moj—..Mir zadovoljuje interese mladcev od štirinajstega do sedemindvajsetega leta. Dvom je še večji, ko upoštevamo različne intelektualne stopnje, na katerih so posamezni letniki. Tudi unifikacija v let-nik je nedopustna, saj je v enem letniku razlika od nerazumevanja priročnikov za STM do branja ANALEKTE, od nezmožnosti korenjenja na pamet do reševanja najtežjih matematičnih pro-blemov. S tem ne merimo le na intelektualne ra-zlike, temveč predvsem na interesne razlike. In vse to je potrebno strpati v eno univerzalno insti-tucijo — ZSM. Rezultatov, torej množične aktiv-nosti članov, ni. Logiko takšnega podjetja repre-zentativno predstavljaTEDNIK Mladina (izdajatelj RK ZSMS). Gre za časopis katerega se sme vreči iz začr-tanega tira, prav zaradi tega, ker ne uresničuje osrednje točke upravičevanja institucije ZSM, da gre torej za institucijo mladcev med 14. in 27. letom. Mogoče je narediti zaključek, da uredniš-tvo tega ne zna ali noče. In drugi zaključek je kar pravilen. Vsako uredništvo, ki je sposobno in zna oceniti rezultate svojega dela ve, da ne more za-dovoljiti vseh družbenih skupin, ki so jim pred-pisane. Tako se je odločilo zadnje uredništvo, da bo po-litični tednik z dodatki. Politični tednik za formira-nega in razmišljujočega človeka na prvih osmih straneh in dodatek za druge skupine (mlajše, zrele—nerazmišljujoče....), ki še berejo Mladino ali rešujejo križanko. In tako gre v nič več kot po-lovica vsake številke Mladine (govorim s pozicije svojih interesov in pogledov na svet). Na kaj sem hotel opozoriti s posegom v svet novinarstva? Natančno na to logiko uniformira-nega, abstraktnega subjekta, ki se mora prilago-diti tistemu, kar je, ali pa kakor dela večina mlad-cev. ne jebe ZSM. Tokrat gre za nedejavnost mladcev v ZSM zaradi neživljenjsko postavljene strukture institucije, ki ne upošteva različnih sto penj oblikovanja osebnosti mladih Ijudi. fev CENTRALIZACIJA ATOMIZACIJE Organizacija v ZSM je prav takšna kot v sle-herni instituciji v naši družbi, torej z eno bistveno napako. Vodilna nit ZSM je, da z razdrobljenostjo: »osnovno organizacijo v sleherno sobo«, projicira fikcijo absorbiranja vsakršnega in vseh interesov. V nasprotju s tem pa v praksi daje razdrobljenost (s takšno institucionalno organizacijo, kakršna je današnja ZSM) prav drugačne rezultate. Z raz-drobljenostjo organizacije so razdrobljene tudi in-teresne skupine. Filmsko navdušena mladež je razporejena po osnovnih organizacijah, pri čemer pa jim še takšna angažiranost ne daje skoraj ni- kakršne možnosti artikuliranja skupnih stališč. Potrebno je poudariti, da ni isto, če se skupna stališča oblikujejo na višjem nivoju (na primer v občinskem komiteju) ali pa je stališče avtentično artikulirano brez posredovanja v horizontalni ko-munikaciji vseh zainteresiranih. Vsaj dvoje dej-stev govori v prid tej trditvi. Stališča, ki se oblikujejo v osnovnih organizaci-jah, prihajajo na višji nivo, nivo usklajevanja. Na tem nivoju se torej srečujejo neka stališča, ki jih je potrebno uskladiti ali pa se odločiti za enega izmed njih. Pri tem prihaja do branjenja stališč, nestrinjanja, kar je idealna možnost za birokrat-sko logiko odločanja. Gre za to, da struktura ne-kega foruma zastavi avtoriteto svojega položaja za uresničevanje svojih interesov, svoje logike mišljenja. In v drugo, na višjem nivoju mora priti do ne-kega skupnega stališča (pri tem trenutno ni po membno, kakšno je to stališče). Pri tem ne pride do povratnega toka informacij. Tako je to stališče oblikovano brez neposrednega sodelovanja no-silcev avtentičnih interesov. Stališča na višjem ni-J voju so tako vedno le forumsko posredovana. * Kar smo imenovali bistvena napaka organiza-cije ZSM je torej nezmožnost povezovanja intere- sov v neposredovano stališče. Drugače poveda- i no, manjka povezava, komunikacija med osnov- ; nimi organizacijaml. S tem bi bili nosilci nekega : interesa neposredno seznanjeni z interesi iste in- : teresne sfere subjektov druge osnovne organiza- : cije. Tako bi bilo omogočeno neposredno revidi- * ranje stališč in s tem bi bil vsaj deloma odpravljen . uničujoči učinek forumskega dela. MREŽA: TRADICIJA Študentje imamo svoj Univerzitetni komite ZSM, ki je delno samostojen nasproti RK ZSMS. Pri delni samostojnosti merim predvsem na to, da UK organizira !e določeno — študentsko popula- bijo. Seveda ostajajo za UK aktualni vsi spodrsljaji na področju artikuliranja stališč. Ves učinek te re- lativno boljše racionalne organiziranosti pa se iz- gubi z aktom končnega usklajevanja na republi-škem nivoju. ¦ Pa vendarle se organizacijski princip organizi-ranja študentov pokriva z nekdanjo »študentsko organizacijo«, (na nivoju UK), za katero pa j| smemo trditi, da je imela veliko večji vpliv med P študenti. Potemtakem smemo sklepati, da de-f| formirana organizacija vendarle ni vseobsežni " ^š argument za nepopularnost ZSM. 1 Vsem zgodovinskim stranpotem ZSM moramo, p če želimo zaokrožiti sliko, prišteti ideološko vpetost §| mladcev v družbene odnose. Pri tem je seveda |f položaj funkcionarjev precej drugačen od obi-čajne raje. Gre za patriarhalen odnos starejših, avant-gardnejših družbenopolitičnih organizacfj do ge-neracij, ki jih je šele potrebno obtesati. Temu uni-čujočemu učinku imaginarne sfere oblikovanja, lepljenja subjekta pa so funkcionarji precej bolj neposredno podvrženi. Gre za nezavedno obli-kovanje subjekta, ki se konec koncev kaže tudi kot prekomerna konformnost. Za razliko od funkcionarjev, pa je ostala mladež do neke mere bolj neodvisna od teh ideoloških vezi, zato pa se zapleta v mrežo odpora proti to-vrstni nesamostojnosti, kar se kaže v pasivnosti mlade generacije. Moj-Mir Časopis mti ali je lov na' čarovnice odprt? jntelegibilnost inteligence • Franjo Mavrič: »Jugoslavija je bila zaradi značilnega geografskega položaja vedno zani-miva za tuje velike sife, »je začel tovariš Stane Do-lanc. V sedanjem mednarodnem političnem polo-žaju pa so tuje obveščevalne službe še bolj de-javne, nič manj pa TUDI sovražna emigracija in notranji sovražniki različnih barv. STANE DOLANC: »Mislim, da bi vsako obna-šanje, ki bi bilo v tem trenutku in v tej situaciji ne-samoupravno, v tem smislu, da bi se direktno omejevalo samoupravne pravice in svobode Ijudi, lahko zelo negativno vplivalo na politično razpo-loženje inobnašanje Ijudi. Zato tudi vse te debate • o samoupravnem sistemu in njegovem funkcioni— ranju, ki so veliko krat so kontraproduktivne, predvsem zaradi tega, jaz mislim ker puščajo do-ločene negativne posledice na politično zavest • Ijudi. Da je treba za vsako ceno ohraniti sistem v njegovih temeljnih elementih. Da je problem predvsem v tunkcioniranju si-stema. Jaz s tem ne trdim, da ni treba tu določenih stvari kje, če je to potrebno, menjati in če dejan-sko dokažemo, da so to problemi sistema, ne nje-govega funkcioniranja, tudi zaradi situacije, v ka-teri smo. Dejstvo je, da smo mi imeli v času pred nastopom ekonomske krize veliko večje število prekinitev dela , kot jih imamo šedaj, sedaj jih praktično nimamo. Logično bi bilo čistopekaj dru-gega. Jih imamo, vendar v veliko manjšem števi-lu, veliko manj časa trajajo in kar je še bolj zanimi-vo, ko analiziramo vzroke prekinitev dela, v veči-ni, v veliki večini, jaz bi rekel čez devetdeset pro-centov slučajev, vzroki so v internih problemih ene ali druge delovne organizacije.« FRANJO MAVRIČ: »Naše notranje gospodarske težave pa posku-šajo vse bolj izkoriščati sovražniki Jugoslavije in našega sistema, predvsem teroristična ustaška in iredentistična albanska emigracija, ki so priprav-Ijene za dosego svojih ciljev poseči tudi po terori-stičnih akcijah. Mi smo vedno opozarjali, je nada-Ijeval Stane Dolanc, da se mednarodni terorizem vseh barv povezuje in da ga je mogoče zatreti samo s skupno akcijo vsega sveta. To danes spoznavajo tudi drugi, ki so mu še do nedavnega radi gledali skozi prste, češ da gre vendarle za svobodno politično delovanje, ne pa za terorizem. Take razmere in lastne težave pa poizkušajo iz-koristiti tudi nasprotniki znotraj države«. STANE DOLANC: »Zanimivo je, da vse te skupine sestavljajo) predvsem intelektualci s področja humanističnih znanosti. Da nismo nikjer zasledili, ne samo da bi en delavec ali kmet pripadal kateri koli od teh sku-pin, da nismo niti zasledili kakršne koli odmevno-sti na vse tele članke, knjige ali pa predstave med I delavci in kmeti, zelo malo pa tudi med inteligenco | drugih smeri. V glavnem gre za tole. Prvi sklep je, da je ta dejavnost zelo ozka. Dru-gič, do sedaj (berem vse, kar lahko preberem s I tega področja), še nisem zasledil enega konkret-nega političnega programa, ki bi ga tele skupinej nudile«. FRANJO MAVRIČ: »Sovražnega delovanja pa ne bo zaustavilo Še | tako dobro delo varnostnih služb, ampak prej te-meljita in organizirana ter kontinuirana politična akcija vseh subjektov družbene samozaščite ter ridgovorno delo pri premagovanju gospodarskih težav. Da je to edina učinkovita pot, je dejal Stane Dolanc, so pokazale varnostne razmere na Ko-sovu, ki so mnogo boljše kot prej.« (Prepisano na podlagi TV izročila, TV dnevnik 30. 3. 64.). PS. V nasprotju z drugimi časnikarskimi mediji menimo, da mora gornja informactja ugledati luč sveta in izzvati zaprepadene grimase intelektuai-cev humantstičnih ved L-*, • 1. Kdo je v krizi? W Medtem pa pred vrati stoji druga družbena Vsaka ekonomska kriza je neposredno krizaff skupina,kije>»usposobljena«nadaljerevo!ucior politične vladavine tistega družbenega sloja, ki v j| rati (= razvijati) produkcijo — prestrukturirati gc danem trenutku iz svoje posebne funkcije vft spodarstvo(zagotovitiprelivanjekapitala),uvajati družbeni produkciji (= obvladovanja mehani-1| znanost in tehnologijo vprodukcijo—= intenzi' zmov ekonomskega razvoja družbe) izvaja svojofl cirati delovni proces) — tehnokraeija. političnomoč.Kajtipravpolitičnapraksajetista.ki^ >n prav spopad med birokraciio in tehm vedno znova rekonfigurira družbo kot celoto (= jjkracijo označuje trenutek, ki ga živimo. jvzpostavlja in odpravlja dominacijo posameznih|||----------------------------------------------1----------- segmentov družbe). Zato se vsa zgodovina orga- |j niziranih družb prikazuje kot boj posameznih || družbenih skupin za politično oblast. m 4. Kdo s kom in proti komu? Retorična floskula, s katero fiam vsakodnevn? skušajo zamegljevati obstoječa protislovja socia-J listične blagovne produkcije, je, da delavci podlagi družbene lastnine nad produkcijskir 2. Zeus kot birokrat. Vsakdanlahkoberemoinposiušamo, dakrizo, p sredstvi obvladujejo pogoje in rezultate svojegi ki jo živimo, označuje spopad med delavskim ra- §| dela. Toda če je odprava privatne lastnine na I zredom ter delovnimi Ijudmi (na eni) in birokracijo || produkcijskimi sredstvi odprava protislovij |tertehnokracijo(nadrugistrani).Pritemseskuša H govne produkcije, potem se je kapitalizem prikazati birokracijo in tehnokracijo kot enoto jf| zdavnaj odpravil sam (saj danes stoji na deini (homogeno) družbeno skupino, ki nastopa |§ skem in nacionaliziranem kapitalu) proti težnji delavskega razreda. da bi sam f| Blagovni produkciji je imanenten (pripada) | ovlad(ov)al celotno družbeno produkcijo. f| boj med delom in kapitaiom. In ta ostaja ne g izvedena socialistična revolucija je v Jugosla- jji nato, katera frakcija kapitaia vlada produkciji. Iviji (z nacionalizacijo in socializacijo kapitala) od- M tavski razred mora v tem procesu (svobodni pravila personalno vladavino buržoazije. Toda || neposred(ova)nega podaižbljanja produkc tisto, česar revolucija ni mogla odpraviti, je druž- || ukinjanja samega sebe izločati iz sebe družb« |bena funkcija, ki jo je opravljala buržoazija. |p skupine, ki so v doiočeni stopnji razvoja proii Družbenadelitevdela,kiostaja,inzamen!jivost^jalnih sil »usposobljene« pesonificirati radita [produktov različnih del, ki šele v tej specifični ||| težnjo kapitala po nadaljnjem razvoju (do " formi (formi zamenljivosti = vrednostni formi) na-1| nega konca.) Birokracija in tehnokracija sta ie dve [stopajo kot družbena, nastopanje posebnega |^tako izločeni skupini, ki opravljata funkciji perso-blaga kot občega ekvivalenta (t.j. denar), ki kot ||nifikacije kapitala na dveh različnih stopnjah § materializacija abstraktnega človeškega dela omogoča izraziti vrednost posameznim produk-tom, ki sami zase nimajo nobene druge vrednosti jrazen uporabne, t.j. predmetne oblike; torej družbeni odnosf blagovne produkcije, ki dela- Ijoče opredeljujejo kot specifično vrsto blaga (= Idelovno silo), ostajajo (z vsemi atributi: produk-cijo presežne vrednosti kot prisvajanjem presež- jnega (neplačanega) dela, ki produkcijska sred-stva kot aparat za izsesavanje živega dela oz. ] produkcijske pogoje opredeljuje kot kapital). Iz tega sledi: socialistična revolucija je odpra- | vila buržoazijo kot razred kapitala, ni pa odpravila funkcije, ki jo je ta razred opravljal: personificira- I nja kapitala. To funkcijo je nase prevzel del delav-skega razreda samega t.j. državna birokracija (oz. država s svojimi institucijami). Kakorkoli danes opredeljujemo naš odnos do birokracije, pstaja dejstvo, da je birokracija na področju eko- |nomije svojo nalogo prvotne (socialistične) aku-jlacije opravila (deagrarizirala in industrializi- Irala deželo in visoko dvignila družbeni bruto proi-zvod) in vzpostavila jugoslovansko ekonomijo (pa •jčeprav državnocentralizirano). zvoja proizvajalnih sil. 13. Birokrat kot Zeus. Birokracija ni skupina zanesenjakov, ki sol I uzurpirali državno oblast Birokracijo je usposobil j in priklical na oblast povojni ekonomski razvoj. Bi-rokracija je lahko dominirala samo tako da je re- j volucionirala produkcijo. Povojni razvoj je rapidno povečevanje fizičnega obsega proizvodnje, ve-Čanje stopnje zaposlovanja, toda brez spreminja-nja tehnične in družbene baze proizvodnje. Sredi šestdesetih let je ta ekstenzivni razvoj dosegel lastne meje. Takrat je množičen izvoz delovne sile (gastarbajterjev) delno kompenziral narašča-|jočo krizo dominacije birokratskega vodenja produkcije. Istočasno se začenja padec življenj-skega standarda ter povečevanje stopnje eks-l Iploatacije delovne sile. Po ustavnih spre-j membah se vladavina birokracije zamegli, I Itoda ostane. Kreditno-monetarna politika po-stane mehanizem, s katerim birokracija obvladuje | družbeno produkcijo. Kaj ima vse to opraviti z inteiigenco? Napisano daje videz, da je govor o vsem dru-gem, samo o inteligenci ne. Toda brez poznava-nja temeljnih spopadov v družbi, ni mogoče ra-zumeti razcepa, v katerem se inteligenca nahaja. Del (še posebej družboslovne) inteligence je ne-posredno vezan na družbo razpadajočega biro-kratskega načina vodenja produkcije. Osmišljanje in opravičevanje vladavine biro-kracije sta mu dala poseben družbeni položaj in vlogo. Odreči se vsemu temu nihče noče. Zato vztraja in osmišija vztrajanje birokracije. Parola te skupine je: »Požrli smo več, kot smo naredili. stem dober, samo izvajamo ga ne.« Na drugi strani pa stoji velika nastajajoča ki cija (družboslovne, humanistične in naravoslovne inteligence). To, da nadaljnje revolucionirar proizvajalnih sil zahteva posebej družbeni poloi , znanosti, nakazuje tudi poseben družbeni poio žaj, ki bi ga inteligenca dobila, če bi do progresiv-nega razvoja prišlo. Tako je inteligenca neposredno vpletena v ob-stoječi poiitični spopad. Po eni strani kot apoioget starega, po drugi pa kot protagonist novega. Ob teh dveh delajočih delih kot zgodovinski razsodnik izvirnih grehov socializma in delav-skega gibanja (npr. v Sloveniji Nova revija). Ta skupina bi bila povsem nepomembna. če je no silci osnovnega spopada stare in nove inteligence (in bojujočih se političnih skupin) n\/a raoni~~ -: •-:¦ MHfasi *-*< Rac: Na vsak način! Ta sinteza te pahne v za-vestno dognanje, da je potrebno svet spremeniti, b ito t^ -h^e( a9'čne) Vl0 bliz,e, ker na,bol| mot,v,ra,o mnin i mi ^s^^^^-^ z notr Le zunanja ^^^Siv^ernvvtog^ Ksenija k vprašanju doda misel: Persona11!/ izvirnem pomenu pomeni masko. Rimljani so z |izrazom persona označevali maske, s katerimi so jse poknvali gledališki igralci. Maska naj bi namreč (ali morda se gs ^atjaž: 6 Na repertoarju Mladinskega gleda- notranjim ki jo ima vsak človek v sebi, ne pa spoj nekih ve kako naj določena država izgleda, kako bomozK dali, kako bo kamen na kamnu stal; da ne gov rimo o tem, kako je njegova vizija bila svobo vsakemu posamezniku, česar država, kakršm smo, ne more dovoljevati, čeprav smo samou pravna socialistična in ne vem kakšna.... neuvrš čena — ampak posameznik kot posameznik, m glede na to ali je rumen ali črn — ali je ievi ali desn ne more imeti svobode, konkretne svobode. Njr gova tragika je v tem, da se ga vsi tisti, ki so z nji \ začeli in šli v to revolucijo, že sredi revolucije z ; puščali, zapustili po revoludji, ker niso mogli pr l nesti tega, kar jim je on (če rečerm banalno) se ^ ral, ne serviral na pladnju, ampak serviral s s I jimi možgani, on jim je svoje možgane odprl in 5 ga morali.... Ubiti ga ne moreš, tudi ubili bi lahko, samo ga niso hoteli, ker so vedeli, da s | ogromno somišljenikov zanjim.kibi točno ve " Strah in pogum. Kocbek je nedvomno koncentra-cija tragedije. Ko sem prebiral to novelistično zbirko, sem ob notranji kompoziciji zaznal prve prave ure učenja o resnici NOB (prav tako ob To-varišiji, Listini). Kocbek je tu izreden dialektik, izraz je pretanjen, človeku se zdi kot da je v oza-dju novel sila občutljiva ženska narava. Kmalu bo premiera, kako ste vi doživeli ta tekst? t— maska). Psihologi razlagajo poveza-med masko in njeno vsebino. o je tragičnost, da ^uu iemu on nadaljeval in de/oval naprej, ni imel kc, dati.... on je lahko to samo postavljal v pn dal, ker ni imel možnosti objavljati, to je tako, kot bi meni jezik sedaj odrezali. Bi rekli:»] redu, saj si svoboden, saj lahko delaš, oči, imaš roke, imaš noge!« Jezik bi mi p prihodnost, v eno svetlo bodočnost, vsi so bili resnično evforični, srečni, polni energije, : upanja, zdaj pa ti ne moreš nekomu reči — »Poj-dimo naprej!« — Kam, naprej, hudiča, če še za-četka ~: ° u'Qm nanrfti? To ie zame NOB. Kam? Rac: Zgodovina je pojem, ki zveni (ko ga izgo-voriš) zelo abstraktno. Ko v šoli rečeš: danes imamo pa uro zgodovine, vsak reče, aha, prete- tj eteklosti brskali •....................................•^::fe;''^:-:'v-.;v!i^^--:;-' •¦¦>¦• '••''•¦• ¦' Seveda je Kocbek v tem genij in kot genija ga niso priznali. Njegova tragičnost pa je, da je bil v danem trenutku s politiko povezan. Saj je bil krš- dfuge — ostale čanski socialist. Saj so se Ijudje, ki še danes živijo, ^k^^^j^?^ ki jim ne smeš povedati njegovega imena, učili pri njem, saj je bil njihov profesor, saj jih je vodii, saj so mu kradli njegove misli, njemu pa niso dali dela. če človek samo bere, kakšne so bile kritike takoj, ko je izšla črna orhideja, ki je bila njegova NesamoizteSlaTklrse^^ zmeden, neresničen;' lažen; resniČen? nici, ampak sem zvedel o NOB t/sto, česar - m Vse' ^ ie nmtie'------------- ' sikdo od mo/ih vre*«;^«.- -¦ \a___ _ v sebi tudi mar $ i ,^L=r"* lodločitev, praktično odločitev, da pokaže, da ne vse, kar se je dogajalo. Toda spoštujem resnico. Spoštujem vse tiste, ki so bil'-----:x-~! -~'«i"^n- narji. Resnični revolucionarpani; Samo zakaj se govori samo o poštenosti, o ne-poštenosti pa ne? Zakaj se piše samo o čistosti, o nečistosti pa ne? Zakaj se piše samo o rdečem, o črnem pa ne? Zakaj? In tako se potem dogaja s filmi in z vlogami in vsem tem. Včasih je človek prisiljen nekatere filme — postranske — zaradi tega, ker je najboljše plačano. Zadnje čase, mladi Ijudje, ki so začeli snemati filme o NOB — predv-sem na jugu — vidijo to skozi druga očala. Malo bolj svobodno so se lahko gibali po svetu, prihajali Zgodovina je spoznanje, da ti sploh si, da si sploh \ tu, in se z njo lahko sprašuješ, kje si in po kaj si ; prišel. In mi, kakršni geniji smo v Jugoslaviji, zgo-dovino popisujemo nekje od leta 1941 — tam naj bi se začela — konkretno naj bi se začela naša nova zgodovina od'1945. leta — a pred 41. om Da te nacije sploh ni bilo?, ali kaj, sploh mmmmmmmm šsS obstajali, gore niso stale, ali kaj? Ni res, da je vse nazaj gnilo! Saj imamo še ogromne možgane za seboj. Ampak o tistem in tistih: oni so bili. Ja, je-šmti, a vsega ostalega pa ni bilo, ali kaj? Saj jedogajalo, ':~^iv bilo, ali j d je živel v eni do bdobi« Mene bolj zanima, kako da je po končanem NOB, bilo možno, da vsi ti revolucionarji vodijo zavestno | WL- ^iš^i^is resnico, jaz ne vem, zaka asne(tudi Revolucija, ki se neha, pa ni revolucija. Revolucija ;; je konstanta ali ni pa nič! Saj ni treba, da je človek revolucionar samo, če ima puško v roki, pa ubija.... Revolucionar je tisti, ki razmišlja, tisti,-ki poskuša spremeniti nekaj, kar je slabo v boljše— za naprej. Vsak razmišljujoč človek, ki svoje kvali-tete skuša prenesti in razdati okrog sebe — to je pravi revolucionar. gajesram. Primer- |a, kar je najbolj absurdno, s Sartrom. Sar-™>rnerjali kot negativno primerjavo, da je nesposobnjakovič, temni Sartre, pa nip.... Te kritike obstajajo, da se jih do-Ljudje niso vedeli kaj sploh dela-3l, ja, madona, saj resnično dru-leganiso znali kot puško držati v roki! Ksenija: 7. Kako se vi srečujete s snovjo NOB? Rac gubQ? Se pravi nekaj ne »štima«. Ne s?3 revolucje ali j j ^^ ^ ^ I na 'ovi ali desni, zgoraj ali spodaj:. Omadeževans | to »pezo« revolucionamih let. Mi mogoče delamo nekaj ne »štima«. Nekaj i^^ ,1?^!I a o a desni, zgoraj ali spodaj:. Omadeževans po revolucionarnem obdobju (oCl 45. '^' | to »pezo« revolucionamih let. Mi mogoče delamo goče dosti Ijudi, kot so bili Kocbek, ki so jim zapn., ^.^ nekaterjm kj se morebitj s |oh ne zaveda. usta ali ne dali možnosti za vega dela. Nekaj manjka! To, njiho-kar vseskozij-: jo, da delajo narobe, ker druge strani začetka ;:; sploh videli niso, niso hoteli videti — edino ta vega dela. Nekaj manjka! ----------.....^ im_ __ vi_u _ ^--------^ manjkav meni otem obdobju—jeto,aacu"'"'" ;; stvar, ta linija je bila pravilna. Mogoče so se vse em pa kaj Vem da sem v^ prosioru> ¦ preveč drža|j {Qga ^.^ jn njč drugega Seve(ja M«n jkav meni otem obdojj; stvar, ta linija . ne vem pa kaj. Vem, da sem v^ prosioru> ¦ preveč drža|j {Qga ^.^ jn njč drugega Seve(ja ^¦¦H^H^^pii:^p>>^L:;;;::š->; braniti si se moral,... ampak, da je bilo vse reše- pa tega prostora konkretizirati Enakole •'; vano na wbrzi "*&"¦¦¦ ne vem....? Na vsa ta vpra- vedo, da bi se mi zdaj prijeli za glavo in rekli: ja, je- (bil sem zraven, ker sem se zraven kot dojenček). Ne morem pa se zopersta-viti nečemu, ker nimam materiala. Vem pa, da ta material obstaja. In zdaj ne vem, komu naj verja-mem. Vse bolj se nagibam k temu (in vem in čutim), da je Kocbek ena primarnih resnio. Vem, da so že nekatere resnice, ki jih jaz ne smem vide-, vedeti, čitati, razmišljati. Matjaž: Šaj, zdaj, po njegovi smrti, kaže, da bo treba Kocbeka priznati. m^m^--^-^ Rac: Aja, to ja! Ampak tam, z one strani se pa ne bo nič premaknilo. Oni živijo in za sabo delajo svoje podrepnike, kimače, ki so Še hujši, ki imajo izprane možgane, človek z izpranimi možgani je pripravljen na vse! Špreminjanje sveta na boljše. Pravijo: »pljujete na revolucijo«. Kdo pljuje na revolucijo, sami ste krivi, da ste pripeljali do tega, da mlad človek ra-zmišlja na tak način. Kako, da smo sedaj v tem dreku, jebemti,čestepa40letgovorili, dajefan- Fkazovania Nn' " tastično, pa da gremo samo naprej in naprej, ko- 'prikazovan' ? lesa so savrtela pa nazaj. Mi smo imeli samo fa- vznemirjen 9 tamorgansko vizijo, da gremo v bcxločnost *e" , da ne morem govoriti 0 tem obdobju, J. Na kratko — vaša duševna avtobio- vajah ''gra/ci d snov NOB? Kaj serojevajo filmskem pro-" i) ;uicu.nv.w...l___ celem svetu — ker mi je vse jasno, potem pa in vem za rezultat, rezultata pa :i. Se pravi, da sem blokiran. Da f- na nove načine ien vlog oc it,_______ Rac: Moja duševna avtobiografija je nepo- blokirane in da o teh stvareh | polna, z velikimi praznimi belimi lisami. Upam, da . .. «3 . x t_,_. u--------hženj govorjm da daj bože«, da ne, lahko do doiočene točke razčlenim, si lahko dam | bom, čeprav se stalno hecam in ženi govorim, da ¦a v ....- i.xi,« M mi n\ ni* ® bom umrl pri svojih 55 vedeti — kaj in kako — od tiste točke pa mi ni nič več jasno. Vmem se na začetno perspektivo in ^namiahk^mejijo,p se nam smeMo, pa so v bloku... „ 1 konca. Obstaja stavek, ki se mi zdi Rac: Oce in mati sta revolucionarja po duši, | zdj se mi da sem v stanju, kakor da sem ampak takšna, ki sta revolucionarja tudi danes,|| konca jn da pOstajam sam brez konca... zato tudi tako trpita. Sem logičen nasledek nju- f1 "----------"" jn >-vv/.y/.vv.-vw^ 1. Moje oči nekaj vidijo, prej sem nekaj slišal ol tem, naspan se spravim v gibanje (mnogi dnevij pntiskajo na tega edinega, čuti so drug ob dru-gem, ne dabiimelikaj dosti početi, po mnogih dneh poskušanja, iz katerega se nič ne rodi). 2. Nekdo od Ijudi, ki jih poslušam, nekaj pripoveduje, je nekaj rekel. 3. Berem poročila, nekdo pripove- duje zgodbo. 4/Doblin je napisal dve vrstici: za-deneta me, sredi knjige. 5. Nekateri, ki sem jih po-slušal, so umrli. Dokazujejo. 6. Pred nekaj časa sem na osnovi takšnih in podobnih materialov nekaj napisal ali posnel (ali so to naredili drugi, denimo Dreyer, Godard, Schroeter, Hormann), zdaj je obdelano tu kot material, meni, da se bo nadaljevalo, zahteva konsekvence. 7. Nekdo, ki sem ga vzljubil, feče nekaj o tem, nato se iz 1-6 izkristalizira neka povezava, neki motiv. 8. Vse to občuje med seboj, kroži. 9. Stvarnega ni na tem prav nič. 10. Mimikrija: »Narediti, kot da bi bilo kako j majoneza prešla v narodni značaj • Čebula in česen sta poleg paprike in kumaric (ki tu sploh nimata glavne vloge) najslajša do- datka jedem pred velikimi študentskimi gibanji. Smrad in zaudarjanje česnojedcev sta zgradila 1 predsodek pri od njiv in vrtičkov odmaknipnih tedaj še tovariših (po veljavnih političnih definici- jah) o tem kako pravzaprav čebula in česen nista nikoli sodila na njihov jedilni list kar v naravni, ne- ' oredelani jestnosti. Na kmetih so govorili: »Ja, I mestna hrana jih je pokvarila.« Nekaj je že bilo nla tem. Poleg vsega pa so se t.i. tovariši s svojimi že-lodci vse bolj vsiljevali v tisti čas, ki bode prišel. Oni so namreč videli dlje od navadnih jedcev. Z | I visokih ekonomskih položajev se je videlo dlje v __¦¦ [bodočnost. Videlo se je čez meje, vendar ne čez j meje vsakdanjikačez, čez, čez... tja do bivše šva-bije. Tam so tedaj že kuhali našo bodočnost ime- [ novano Thommy majoneza. ali čebula, so šli tako daleč v pretiravanju, da so premogli izjavljati, kako je Thommy majoneza k nam prinešena, nacepljena na naše perspektive in da so tla naše skupnosti zdrava. Zato so pred-I lagali okrepiti obrezovalno službo v jugoslovan-j skem sadovnjaku, službo, ki bi vse te divje po-ganjke ogledovala in odrezovala, predno bi se 1 nevarni nacepki razbohotili. Na lk^č [snarjev in čebularjev so škarje pravice odstrigle j ravno poriste. Največ so iz tega potegnili majo-jnezniki. Thommy majoneza je osvajala srca in I razganjala pamet. Majonezna pomlad. Z vetrom predhoda se je Thommy majoneza razplodila po i celi naši deželi. Thommy majoneza je tako postala v velikem I delu meso slovenstva. fle le meso, tudi značaj. I To lahko trdimo, ker ne nasedamo teorijam, ki I gradijo na predpostavki, da materija in ideja druga [prvoaliprva drugo odslikavata. Z znanstveno na- i tancnostjo ugotavljamo, kako materija prehaja v idejo in ideja v materijo. Ljudje so takšni, kot nji-hove jedine ali žrtie. Ne papkajo vsi Thommy ma- joneze! Mnogi česnarji in čebularji vsakodnevno žro prah, opilke, lasten pot, smrad, hrup, majo-nezniške pamflete, pa debele riti nad — ali pre—rejenih pa cenike, pa še mraz, pa še majo-nezniški politični smrad. In še pa še. Kar žreš, ¦KBHHH takšen si. Zreš pa, kar moreš in moraš. Nekatera večina pa je, kar papca in pupca, pupca in papca, pa še pupca in papca. duša bolna Po peščenem kolovozu se bližam z meglo za-Istrtim poslopjem. Kot Kafkov grad. Za obzidjem. |Moj prvi dan v Polju. Studenec, psihiatrična bol- nišnica. Ko pridem čisto blizu, šele zagiedam. ] Neopredeljiv nemir pričakovanja neznanega se jreliva v obotavliajoč korak. Vstopim v stavbo. -JBBSHHBHflHHHHHsnHHHHSBBHHHHHHHHi I Zalotevam se pri preiskujočem opazovanju sta- novalcev, kot da čakam nenavadne geste, nena- vadna dejanja. Kot da bi morali biti drugačni, nori. 1 Zaklenjena soba polna dozdevno blaznih žensk. Obešajo se na zdravnika: »Ličina, Ličina«; druge | strme v svoj kot neznanega, tretjim je vseeno.... 1 Še nikoli se nisem počutila tako tujo v tej beli halji. Spraševanje, vrtanje v globine človekove druž-bene psihe. Tu je samo človekova. Bariera pred- sodkov, stereotipov marsikje odpade. Zdravnikje Vemo, da ne bi smele biti tu vse skupaj. Imamo zelo majhne materialne možnosti. V primerjavi s somatsko medicino. Saj ste videli Klinični center, no pa poglejte zdaj tukaj. Sprejemni oddelki mo-rajo biti zaklenjeni, pa gerontološki tudi. Dokler ne vemo, kaj se za njimi dogaja. Lahko so nevarni sebi in drugim Lahko odtavajo v neznano. Težnja I je, da so na sprejemnem oddelku čim krajši čas, )otem jih razporedimo na odprte. mmmmmmmmmmm__ V tišini, ki za trenutek zavlada, se zasliši nežno petje. Zadrhtim. Privajam se. Vsako jutro, ko se skozi obzidje bližam bolnišnici, se mi zdi, da zaupščam en svet in odhajam v drugega. V svet neopredeljivega, zamračenega, zastrtega. Taka je danes človekova duša, posebno ko je bolna. Ko možganske celice ponorijo. Ko se človek utopi I v morju žalosti ali veselja, brezskrbja. Ko se pod- voji. Ko se zanj sanje pretope v dejanskost. Ko podzavest prekrije zavestno. Ni metra, ki bi izme-ril človekovo dušo. Poglavitna pri postavljanju diagnoze sta pogovor in opazovanje. Je zato ta svet tako odrinjen iz »normalnega« sveta, kjer samo eksaktno, merljivo, ižračunljivo nekaj po- taneni? Znotraj same medicine in širše. Postavljen | |za obzidje, sredi polj. Zato za marsikoga ni te bo- jlezni? Se je zato »hudič naselil v človeka«, ki se zmore prilagoditi receptu večine in v zidovju Polja išče svoj cilj? Je zato to mesto »odlagališčc t^i';ff^?'Siu3<% tistih, ki ne ustrezajo oblastnikom v družbi?« An-tipsihiatrija. Ekstremen odgovor na ekstremne razmere Poskus v Italiji ni vzdržal realnosti. Družbe se ne da spremeniti čez noč. Pozitivno je opozarjanje na vpletanje družbene problematike v psihiatrijo, na vpliv institucionaliziranja bolezni na njen potek, na razmere v psihiatričnih bolnišni- Kdor se kaj spozna na zgodovino, dobro ve, < bodočnost ne more biti kar tako vsaka stvar. Za | to, kaj bo in kaj ne naša svetla luč se morejo pote-govati le najprikladnejše strukture. Te strukture | pa se morajo, kot se je izkazalo in se še izkazuje, prilegati ali vtikati drugim ali v druge ude in organe skupnosti. Thommy majoneza izpolnjuje vse po- gojo in je zato po definiciji prešla v ofenzivo prof čebuli in česnu. (Seveda ne sama, kar tako, saj so jo nenazadnje morali pripeljati na Slovensko.) Čebula se je udaia po zgledu starojugoslovanske vojske b.b., česen pa od tistih časov le še bolj smrdi. Kaj mu je drugega preostalo? bkupaj s ce-bulo pa sta še vedno ostra, pekoča, nekatere strukture spravljata celo v jok ali vsaj v negodova-nje. Vendar se še vedno držita z vso klenostjo. In še kar naprej dajeta vedeti, da na smrad ne smemo pozabiti: brez smradu bi Thommy majo-neza sploh ne bila dišeča brezsmradna. Korajžno vpijeta v svet, da eni v smradu garajo, za dišave in opojne vonjave drugih. Tako imamo smradeče in smrdeče na eni in dišeče Ijudi na drugi strani. Naenkrat smo v času, ko Thommy majoneza postaja meso. Tovariši jedo Thommy majonezo, ki ima poreklo v trošnjakarskem predhodu. (zaradi čudnih slučajnih naključij iz časov, ko so zgodo-vino delali še Šlovenci, pred-hod leži zahodno od nas.) čebula in česen defenzivno prepuščata to pa ono osebo Thommy majonezi. Vse več je ma-joneznikov. Zato so lahko kar naenkrat ugotovili, da obsiajajo vsi in še en pogoj za domačo riareja-nje Thommy majoneze po vzoru predhoda. To je moralo biti enkrat po velikih študentskih gibanjih. Sicer pa, zgodovina so prazne marnje. Še zlasti za Thommy majonezo. Kaj se pa nje tiče zgodo-vina? Thommy majoneza je vendar za jest, ne pa za zgodovino in podobno filozofiranje. To nena-zadnje kažejo tudi emperični podatki. "" ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ __ Torej se je Thommy majoneza začela delati na naših tleh, direktno v službi prehodnega obdobja. česnarji in čebularji so na vse pretege opozarjali, j da je nekaj ogroženo. Pa so si nakopali samo gorje in zmerjalke ali špotalke. V majonezni jav- I nosti so začeli veljati za cepodlakce in javne dr<=»-1 ikosere. Nekateri poristi, vemo pa, da por ni česen Korito ni važno. Predvsem se priskledijo. Kjer je Idobra papika in pupika — evo njih skodelice 1 Thommy majoneza —» zdrizasta, niti voda, niti kamen. Oblike spreminja, kot kameleon barve. Ob vsakem dotiku je njena oblika drugačna. če jo stisneš, ti v roki ostane le nagravžen poc. Nepo- \ sredno je nezagrabijiva — izmuzne se skozi naj-[ manjše odprtinice. Šlatati se pusti le posredno, ko | je v ovoju dobro zavarovana. Mlado česnato dre-[vešče zraste v korajžno stebelce, ta zdrizulja pa nikoli nima neke lastne še manj pa neke stalne drže. Ta hip je to, naslednji nekaj drugega— od-visno od zunanjih pritiskov. Prilagodi se prav vsa-kemu pipku in konec koncev najde svoje blašen-stvo v želodcih prav vseh Ijudi. Vsem je pri srcu, ali je mogoče biti srečnej-ši?! IGOR LUKŠIČ P.S. Podatki so izmišljeni. Doktor, jaz kradem. Enkrat sem žebila zaprta. Ne, niste bili. Takrat ste bili pri nas. No, saj tukaj sem bila zaprta i To ni zapor. j Kakor za koga. cah vredne srednjega veka. Psihiatrija sama je družbena, družbeni so Ijudje, ki se zatekajo k njej po pomoč. Danes vidi dlje od avtonomnega po-sameznika, a večinoma samo do družine, pokli- ca. Je to dovolj? Sedim na hodniku mešanega oddelka. Glasba, ki prihaja po valovih do mene: Pridi, pridi sveti duh. Sledim njim, ki jim korak v nedogled meri kamnita tla hodnika. Sonja, tebi ne zadošča pet kapljic več, še pet jih boš dobila. Doktor, zakaj hočete spremeniti moj karakter? Jaz bom vesela, pa če bom tu še pol leta ali celo leto. TB^_______ Gledam slike shizofrenikov in se potapljam v njih mnogoznačnost, mnogoobraznost. Delovna terapija. Ženska s kvačko v roki pri oknu me spominja na »čipkarico«. Drobeii moži-ček piše pismo, katero že? Potrebne so tudi tablete in elektrošoki. Punčka, fukal bi se s tabo. Kot da se je čas polenil zatemi zidovi. Kot da se ! je počasno polzenje minut naselilo tudi v glas zdravnikov. Sprejemni ženski oddelek. Več kot dvajset po-jstelj v sobi približno 1 m narazen. Zaklenjena] /rata. Vseh starosti, vseh duševnih bolezni. Jutri me ne bo več. Sprašujem se, kako je tu kadar posije sonce. Nekoliko žal mi je, da odha-jam. Za sabo puščam zamegljen grad, drugače nedostopen kot pri Kafki. Polje, kdo bo tebe Ijubil.... Marta Macedoni iluziie in moč ekol Tu se kaž9, kako S9 je motil Hegel, ki je sicer le za filozofijo, a zanjo kot za resnico vse znanosti, postavil, da prihaja vselej prepozno, šele ko pade mrak na podob9 življenja, tako da jih lahko le spozna.injeprepozna.dabijihmoglaspremeniti. Tako je prepustil spreminjanje zdravemu razumu, pravemu člov9škemu čutu, slutnjam, znanosti pa je prihranil mesto, vzdignjeno daleč nad njegovo slučajnost. Dan^s pa ravno nasprotno tudi si-ceršnji običajni pr^dstavi velja, da ima ravno na-ravoslovje izrecne družbene, polfflčne, transznanstvene implikacije, pa če si še tako zastira oči pred tistim, kar nastaja kot njegov pro-dukt v obliki »nepredvideno« strupenih novih ke-mičnih substanc, ali s prostim očesom, zgolj uše-som, nosom, tipom in okusom »neopazna« polu-cija. Ko ti naravni, vs9m »po naravi dani čuti« regi-strirajo nuklearno S9vanje, prisotnost težkih kovin, izredno strupenih kemičnih substanc, kot je prosluli dioksin itd., so hkrati že razdejani, pohab-Ijeni, razžrti od raka itn., in torej ne morejo pred-stavljati osnov9 za kakršna koli stališča in argu-mente v razpravi o ekologiji. Če torej ekološkemu jl gibanju očitajo, in to celo fiziki, kemiki, biologi itn. '$ s strokovno avtoriteto, da svojih pozicij ne uteme-Ijuje s fizikalnim, kemičnim, biološkim itn. argu-mentom, potem jim odgovarjamo, da je samo stvar njihove politične in družb^ne borniranosti, če argumenti ekološkega gibanja niso tako nara- L• voslovno argumentirani, kot to dopušča naš čas. Da pa ekološko gibanje ni nič drug^ga, kot giba-nje tistih, ki navzlic rrebrzdanim interesom kapi-tala in velike industrije analizirajo njegove polu-tivne implikacije. Ekologija torej ne le da ni v na-sprotju z naravoslovj^m, ampak je v nasprotju z družbeno in politično na interes kapitala omeje-nim naravoslovjem, torej s tistim naravoslovj^m ali tistim njegovim delom, ki ne misli iz teoret-skega int9resa, ampak int^resa profita. Ekološko gibanje torej nima nob^nih t9oretskih interesov in argumentov razen tistih, ki jin znotraj njega zasto-pajo in artikuliraio t^oretsko n^pristranski nara-voslovci in družfeoslovci. Gre mu torej ne za na-sprotovanje znanosti, tudi naravoslovju, da bi na-redila korak naprej, ampak poceni meneg^rstvu v njej in manegerjem, ki svoj posel, ambicija in inte-rese srarrrežljivo skrivajo za navid^zne naravo-slovne argumente proti ekološkemu gibanju. Nji-hov dejanski pos9l pa je v tem, da ustvarjajo vtis, da so teoretsko argumentirali, medtem ko so iz I svojih despotskih pozicij grmeli proti ekološkemu gibanju zato, da bi preglasili vsakršen kritičen f glas znotraj same teorije, tako naravoslovja kot^ družboslovja. Nastopajo torej kot režiserji, ki vo- :•$L dijo scenarijo tako, da prihaja iz ust vs9h razprav- g| Ijalcev odm9v njihovega glasu. &it - V EKOLOGIJI JE TAKO KOT V KRIMINO-I LOGIJI! V ekologiji je tako kot v kriminologiji. Polucijski j delikti so stvar javnega tožilca in preiskoval-l nega sodnika po uradni dolžnosti. Zanju paj velja, Rot smo videli, da ne delata po nobeneml večnem zakonu 9kološke pravičnosti, ampak poj sili vsakokratnih produkcijskih razmer, ki določa-J jo, kaj je legalno in kaj ne v poluciji, pa naj se vleče za njenimi kloakami še taka krvava sled. Tudijj njune dolžnosti ne določa človeška mera pre-našanja »onesnaženega okolja«, ampak mer »družbene pogodbe« med različnimi konkuri-rajočimi si producenti polucije. V tem vmesnem področju, v porah organizira-ri9, reglementirane, legalizirane polucije je tako neko območje individualne kriminologije ekolo-ških detektivov. Tako je Stern v št. 3,12.1.1984, poročal o Petru Kampmeierju, študentu kemije, ki je kot tak ekološki detektiv, sicer pa je februarja 1983 dobil na tekmovanju »Znanost mladini« po-sebno nagrado nordrhein—vvestfalskega kmetij-skega ministra, v reki Sieg z laboratorijsko analizo odkril metilen klorid, nafto, živčni plin fenol in kisik požirajočo metilno celulozo in vložil tožbo proti to-varni ivernih plošč Lignotock. Ta j9 pri deželnem sodišču Koblenz vložila zatitevek za plačilo varš- čine, kar je pomenilo, da bi moral študent brez premoženja plačati 500 000 DM zaradi »n9re-sničnih in poslovno škodljivih izjav.« Kampmeier je vložil »ugovor in predlagal izva-janje dokazov.« Pred sodiščem je opisal, kako se je dva meseca vsak dan spustil v kanal, da je iz odtočne cevi tovarne vzel vzorce, ki jih je analizi- L ral v svojem laboratoriju. Opremljen j9 z najnovej-šimi instrumenti, recimo fotometrom za določanje sledi el9m9ntov v vodi in računalnikom za ovred-notenje rezultatov. Gospodarski nadzorni urad je ponovil preiskav9 in končno potrdil Kampmeier-1 jeve rezultate. D^želno sodišče je ugotovilof »znanstveno dokazano« onesnaž^nje vode in naložilo podjetju »varstvene ukrepe«, kar prepro-sto pomeni, da mora zgraditi in v določen^m času pričeti uporabljati naprave, ki bodo onemogočile# to »on9snaž9vanj9«. % - EKOLOGIJA JE LATENTNI PREDMET KRI-MINALIZACIJE Ekološko gibanje je tako latentno na tem, da ga njegovi nasprotniki, preprosto zato, ker zahteva uv9ljavitev zakona o dopustni poluciji, postavijo na rob legalnosti ali onkraj nje. Vsako njeno uve-Ijavljanje legalnosti vodi k postavljanju samega gibanja izven meja same legalnosti, ekologija je latentni predmet kriminalizacije. To je seveda izrecen izraz okoliščine, da interesi kapitala in profita zarisujejo meje prava in zakonitosti. Se-veda se ta nerad poda iz svoje priljubljene anoni-mnosti in brezosebnosti, zato ima raje indirektne oblike kriminaliziranja 9kološk9ga in seveda tudi drugih alt9rnativnih gibanj, namreč njihovo ideo-loško kriminaliziranje. To je bolj ali manj rafini-rano stopnjevanje političnega inkriminiranja, ki se začenja z sorazmerno blagimi očitki, da so eko-logi nasprotniki napredka, nuklearne 9nergije, polne zapostenasti, Ijudske suverenosti itn., in se stopnjuje v obtožbe, da gre tu za nasprotnike družbene in državne ureditve, ki hočejo ustvariti zaroto proti Ijudstvu in nj^govi sreči. Posebej so seveda povdarj^ni protidelavski interesi gibanja, ki hoč9 iztrgati delavc^m delovno m^sto in kruh iz ust. Toda polucija ni omejena na odplake. Naj-bolj direktno zadeva ravno delavce, ki te odplake neposredno obdelujejo preden prestopijo ma-gično mejo m ograjo tovarne, zato ravno teh de-lavc^v dolgoročno ni mogoče slepiti o ekološkem gibanju, Polucija^ravno njih najprej in najbolj di-rektno zadene na samem delovnem mestu, saj je samo posebna oblika zniževanja stroškov za de-lovno silo. Ekološko gibanje torej ni proti razvoju nara-voslovja in teorije sploh, temveč je ravno samo utemeijeno na demokratični razpravi celo tudi znotraj samega naravoslovja, Svoje argumente lahkcmajd^ torej le v spopadu s teokratsko orga-nizirano in funkcionirajočo znanostjo. T9ga giba- $ nja zato n9 zanima 19 ta ali bni t^oretski argurrrent, ^ ampak same možnosti teoretskega raziskovanja, »inteme polemik9« znotraj posameznih teoret- 3 skih disciplin. Le tu lahko dobi svoja arg ument9, le za takšno teoretsko razpravo se angažira. Todalo ne pomeni, da je t^oretski argument na j milo in rremilo prepuščen okornim brezdušnimj organizacijskim aparatom in inštitucijam, v kate-L» rih področni faraoni in faraončki, ki vodijo naravo-BB slovne in druge inštitute vedrijo in meglijo z ar-W:. gumenti za in proti ekološkemu gibanju. Temu gi-K banju nf potrebna nikakršna njihova posebna na-Hf klonjenost, kakor se mu ni treba batf nikakršneg* njihove pos^bne j9ze. Koiikor so njihova stališčaft« nepristransko teoretska, kolikor dopuščajo verifi- R| kacijo in javno t9or9tsko razpravo, so tudi njihovi p^ argum^nti že argumenti za to gibanje. Kolikor pa | nastopajo kot menegerji, kot nran^ggrji in ne kotj teoretiki, zahajajo v nasprotj9 z njim. Ni toliko bistveno, da so takšne čistilne naprave y le v komaj omembe vrednem obsegu dejanska L rešitev za polucijo, karj9 potrebno spremeniti sam način produkcije. Pozornost si tu zasluži okolišči-I na, da tudi sama detektivska spretnost in teoret-1 ska podkovanost ter tehnična opremljenost, ki so j vs9 stvar individualnih zmožnosti, ne zadoščajo, jjj ampak zahtevajo od kemika, biologa, fizika itn., { tudi neogibno družboslovno, pravno* znanj9, da \e sploh mogoč9 uveljaviti ono prvo. VI praktičnem ravnanju se tako rreogibno odpravljaBj monstruozna ločenost naravoslovja in družbo-S slovja, takoj ko resnično postan^ta družbeno an-1 gažirani. trikHM Sploh velja, da v deželah »realnega sociali-zma« ekološka gluhost in slepota nista nikakršen direkten izraz političnega nerazumevanja ekolo-ške problematike, in je razumljiva le v zvezi z la- tentno nizko produktivnostjo v industrijah teh To pa pomeni, da se bo ekološko gibanje prik-Ijučilo k akciji za boj proti računalniški nepisme- i nosti kot demokratični obliki političnega boja za »napredek« tehnologije, čeprav še tako strašijo pred njegovo zazrtostjo vstran od njega. V tem se kaže, kako je vsako zgolj obče povzdigovanje tehnološkega napredka farsa, ki se opravlja v in-teresu monopolnih kapitalov. Hkrati pa so ekolo- so ravno delovna mesta v delovno in-|škemu sorodna gibanja, kot je danes npr. gi-tenzivnih industrijah, ki so tudi polucijsko žn- j banje za odpravljanje računalniške nepisme- nosti, vedno opredeljena s svojo konkretno druž-beno angažiranostjo in v spopadu z interesi teh monopoiov. To pa tudi pomeni, da so tudi zmage in porazi teh paralelnih gibanj zmage in porazi tudi fc#f&#p3P^ Tako tenzivne, usnjarska itn., sicer nadomestljivaz av-tomati, roboti itn.,.vendar dejansko nadomeščena le zaradi komercialnih razlogov. Ekotoško giba-• nje ne le da ni proti »napredku«, razvoju teh-noiogije ftd., kot grmijo njegovi denuncianti, ampak ravno nasprotno, gre mu ravno za demi-stificiranje njegove mitologičnosti. Uporaba ;. računalnikov v tehnoloških procesih predstavlja jtako odpravljanje delovno intenzivnih kot polucij-sko slabo kontroliranih delovnih mest. In vendar j je Jugoslavija danes dežela, v katero je uvažanje jračunalnikov prepovedano. Te carinske zakone je mogoče primerjati z žitnimi zakoni v Angliji v prejšnjem stoletju, namreč zakoni, ki so ščitili do-mače proizvajalce hrane pred tujo konkurenco. j To je sicer ohranjalo in spodbujalo industrijski ra- tega gibanja samega, da na njem ne more biti nič izključno odrešeniškega, kar bi to gibanje samo zase in čisto neodvisno od drugih demokra-tičnihtjibanj lahko prineslo celotni družbi. Naj gre pri vsem tem še tako za navsezadnje gole materialne interese, spopad ekološkega in sorodnih gibanj s kapitalom je neizprosen tudi na meglenem področju ideologije oz. fantazijskih predstav o družbi. Prav tu pa se bolj kot drugje jasno izkaže individualni značaj pripadnikov gi- „ banja. Kajti le ko se ga je polastil njemu samemu zvojproizvodnjehranevAngliji,vendarjehkrati^nasprotni interes vznikne tjsto kar imenujej0 povečevalo ceno deiovne sile v deželi, kajti ta jeL ekološkj fašizem. Toda tudi kapital in ravno kapi-povezanasstroškiprehraneljudi. Dolgoročno jeL ta, ima posluh za človeško jndividualnost. Kajti ta politika slabila konkurenčno sposobnost an-|tudi on zna bm >>ekološko osveščen«, vsaj ko gleške industrije na mednarodnih trgih in prispe-|zanj nastopijo razni sveti, komiteji in inšpekcije in vala k razkroju britanskega imperija. | pozjvajo prebivalstvo, naj se ekološko ove. To p^p^j ----------------------------------------------------------------p osveščanje, kako bi lahko kapital nastopal druga- ¦* «*&jaaisSi*' — SOLIDARNOST Z BOJEM PROTI RAČU-jl če, je pač neogibno povezano tudi vsaj s simbo- Wffi$^$%-L3 NALNIŠKI NEPISMENOSTI * ličnim sankcioniranjem, ki ima obliko strašenja. H^^V*^^ V ZRN sougotovili, da v velikih koncentriranih področjih naselitve, npr. ob Renu, prebivalstvo^ oskrbujejo s pitno vodo iz reke, medtem ko se in- !v dustrija oskrbuje z vodo \z talnice. Sploh pa ni $ tako, da bi obstajali ločeni sistemi vodovodov, | namreč za industrijsko vodo; in pitno vodo. Kveč-| jemu obstojijo sistemi za bolj zanesljivo oskrbo industrije z vodo. Hkrati pa ta ista industrija na vse ! mogoče načine »onesnažuje« talnico oz. zaloge j pitne vode in znižuje nivo talnice. Klasičen primer po melioracije, kjer so vodotoki regulirani tako, da I odtekajo po regulaciji kot hudourniki. To se se-| veda imenuje pridobivanje dragocenih kmetijskih površin. Blokada uvažanja računalnikov v JugoslavijO^ _ PRODUCIRANJE SLABE VESTI pa dobiva svoj direkten izraz v delovno intenzivni j '___________ tehnologiji, saj je avtomatiziranje in kompjuterizi-t ^¦"^¦"¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦^'¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦— ranje tehnoloških procesov maksimalno upočas-r L Elektrike primanjkuje, zato varčujte z njo! Pitne njeno, kar ima za nasledek tudi polucijsko interv vyode prjmanjkuje, torej varčujte z njo! Če pa ne zivnost teh tehnologij. Hkrati pa ta okoliščina me* ^oste varčevali, si posledice pripišite sami. Tu je negerske upraviteije, ki želijo in morajo biti konku-renčni na mednarodnem trgu blaga in defovne sile, tira pospešen uvoz polucijsko že vseskozi in-tenzivnih tehnologij, ki so v mnogih deželah z za-konom že prepovedane, pa ravno zato v nerazvi- nagovorjena individualnost. Aii nisi pustil goreti luči v sosednji sobi, ko si šel za nekaj hipov v to sobo, čeprav bi bil lahko ugasnil luč? In ali nisi vsakokrat potegnil na stranišču in spustil naj-boljšo pitno vodo, da je tekla kot iž vedra, čeprav tem svetu visoko profitne. Kolikor bolj je tehno- fcje visoko v stolpnicah in v sušnih predelih niso 1 logija neke dežele primitivna, tollko prej bo i|me|i §e za požirek. Ali ne bi mogel takrat poklicati | uvažala poludjsko intenzivne industrijske jše drugjh v družini, da bi potem družno porabili postopke. dragoceno vodo za spiranje straniščne školjke? Stvar ekološkega gibanja torej je, da razkrije t(> l kami polucije in širokogrudnimi ponudbami teh-nološko razvitejših držav, da izvozijo polucijsko Tu sirene kapitala zapeljujejo individuainost, da ' bi ji vbile slabo vest. Dejansko v teh pozivih sploh he gre za apele, ki bi bili naravnani na najpo Imembnejše porabnike npr. vode ali elektrike. skrivnost zastoja gradnje nukleamih elektrarn v jj K"Jub razlikam od dežele do dežele ne porabi no-»razvitih industrijskih deželah« zahoda in njihovi f beno Preb.va stvo dos^. več od ene tretj.ne vse | intenzivni gradnji v deželah tretjega sveta ter v jporabljene elektnke al. vode Poleg tega pa je g> de^elah tim »rft*in*na *nniaii-,nl»* na t..Hi M i,,_ L ravno prebivalstvo tisto, ki plačuje za te dobnne 3J nekajkrat višje cene od drugih porabnikov. Znano je, da povsod po svetu dobivajo velrki potrošniki, npr. železarne, tovarne aluminija, kemične tovar- ^ ne, električno energijo skoraj zastonj v primerjavi s cenami, po kateri jo plačajo gospodinjstva. Tako je tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Zakaj potem ti po-zivi manj pomembnemu porabniku in najboljšemu plačniku? In tudi odklopi. EM ^ • *^ — — ¦ deželah tim. »realnega socializma«, pa tudi v Ju-3 goslaviji. Pozivi k varčevanju pa imajo vendar svoj vse-družbeni pomen. Individuu vbijejo slabo vest, saj ni nikoli dovolj ugašal luči in se izogibal spiranju školjke. Kako bi se torej mogel drzniti, pogledati S naravnost v oči nasprotniku v razpravi o energe-'' tiki ali o kakem drugem ekološkem problemu, ter razpravljati o preferiranju energetsko intenzivnih in polucijsko intenzivnin industrij. Zlat je zdravo-vorazumski rek, naj vsak najprej pomete pred svojim pragom. V ekologiji torej ne gre za nič drugega kot družbo in nasprotja v njej. Narava je ena od strani (L teh nasprotij, eden od predmetov družbenega^ monopola. Zdi se, da je nekaj daljnega in komajkj dosegljivega samo zato, ker se zdi, da je taka tudi B vsaka sprememba družbe. " To je tolifco manj presenetljivo, ker velja narava ravno danes v včerajšnjih teoretskih in filozofskih koncepcijah eksistencializma in strukturalizma za|| ideološki garant nespremenljivosti družbe. Kajtjjj ničesar bolj udobnega ne obstoji za te teorije, ko^ ponavljanje, ali senižetolikokrat potrdilo.daso obeti za družbeno spremembo izkazali kot pre vara in da je človeška narava, strasti itn., spet erv" krat dokazala, kako se je ne da spremeniti. LEO ŠEŠERKO štitdetftgf;/ časopis ttiil. IIUI- ILUL. holger strohm:IL L miroljubno v ¦mnM To pomeni, da bi do leta 2000 jedrske elek-trarne pokrivale približno 70% celotne porabe. S tem je povezana skoraj 500-kratna rast števila je-drskih elektrarn. Reklama ministrov za atomsko energijo Nadaljnji plan AECpredvideva izgradnjo 4000 REAKTORJEV, 6-kratne velikosti današnjih, za pokritje svetovne porabe. časopis Stern je te blodnje leta 1973 ponazoril v dveh nekritičnih člankih. 56 Dr. Aurellio Pecei je takšne predstave o problemih goriva in onesnaženja okolja imeno-val »zastrašujoče«. Ob predpostavki 30-letne živ-Ijenjske dobe pomeni to dnevno odstranjevanje dveh jedrskih elektrarn. Kam potem s tem sevajo-čim škartom? 57 katastrofo (Rand Corporation: Atomska energija — neu-godna alternativa) Posebej poudarjajo vpliv proi-zvodnje in porabe energije na okolje, kar bo kot naravna posledica močno zaviralo porabo. 70 V štirih mnenjih RAND CORP. (eden največjih razi-skovalnih institutov ZDA in v svetu), ki so bila na-rejena po naročilu večjih državnih uradov, izrecno poudarjajo jedrsko energijo kot neugodno alter-nativo, ker je še preveč problemov, ki jih je treba rešiti, preden bi se spustili v tako nevarno dejanje. »Poizkus, da bi pokritje potreb po električni ener-giji približali zahtevam bodočnosti, vodi v težke ekološke probleme. To so problemi treansporta in odlaganja visokoaktivnih odpadnih snovi, vpraš-Ijivi varnostni sistemi današnjih jedrskih elektrarn v primeru nesreč, konflikti pri deželnih sporazu-mih glede lokacije velikih elektrarn, onesnaževa-nje zraka, dolgoročne klimatske okvare in pro-blem hladilne vode. Drugi poblemi, kot so toplotni učinki na večja vodovja (v glavnem morja) in ra-dioaktivna emisijha v normalnem obratovanju, niso nevarni, če se bo v prihajajočem obdobju po-večalo zadosti pozornosti reševanju teh težav. 71,72,73. Dr. Alvin VVeinberg, vidni zagovornik atomskel energije iz ZDA, terja—v svetovnem merilu — dol leta 2000 10 000 jedrskih elektrarn, do leta 2050J ; 20 000 in do leta 2075 celo 30 000 jedrskih elek-[ I trarn> V primerjavi s tem so načrti zahodnonem-j : ške zvezne vlade še skromni. Toda zato temboljj | poudarja: S%3IJBSž^^i$%M>>d« brez atomske energije ne | jj gre«. Tako pravi zvezna vlada v parlamentu: »Zanesljivo, pravočasno in poceni razpolaganje z energijo je za mednarodno konkurenčnost na-šega gospodarstva bistveno« 58 1n drugje: »Zvezna vlada se strinja z mnenjem zveznega I ministra Matthofferja, da bi bilo brez jedrske energije gospodarstvo ogroženo. 59« Tega kola se složno udeležuje tudi koalicija CDU CSU: »Miroljubna uporaba atomske ener-gije je za ZRN nujno potrebna.« Zveza nemške mdustrije: »Brez bistvenega doprioosa jedrske energije uresničitev energetske politike ni možna«. Sindikati IG Metall: »jedrska energija je neizogibna«, »DAG je v svojih energetsko politič-nih zahtevah iz leta 1974 zahtevala gradnjo jedr-skih elektrarn. 60, 61, 62« Razlog tega angaž-maja se pokaže zelo površinsko v izjavah takrat-nega zveznega ministra dr. Fridichsa in zveznega ministra za raziskovanje VVolkerja Hauffa. Tako pravi dr. Fridrichs pred pariamentom: »Toda nihče naj ne verjame, da bo perzijski šah, vlada španije ali kdor koli drug pripravljen kupiti nemško jedrsko elektrarno, če bomo rekli: pri nas jih ne gradimo, ker so za nas prenevarne« 43 Wolker Kauff pa je trdil, da ima nuklearna teh-nologija vlogo »admiralske ladje« za nemški izvoz. 64 Verjetni raztog za to: Zveza elektrarn potrebuje letno 6 do 8 naročil za gradnje jedrskih elektrarn, da bi dosegla dobiček. 2 do 3 naročili sta nujni, da bi industrija reaktorjev lahko bila lik-vidna. To gre seveda le z izvozom in tako so reak-torji v ZRN dostikrat objekti demonstracij za ino-zemske odjemalce. Zato v ZRN tudi gradijo naj-večje jedrske elektrarne, čeprav.je bilo v zvezi s tem dosti ovir iz političnih razlogov. Pomanjkljive izkušnje so skušali nadomestiti z drznimi postop-ki, s tem, da se je v nekaj letih velikost jedrskih elektrarn podvojila. Politiki so silili v hitro razširjanje atomske ener-gije. Avtorji prvega bonnskega energetskega programa iz leta 1973 so zapisali nič manj kot 40000 MW atomskeenergije do leta 1985. Toda takšno nadaljevanje rasti iz šestdesetih let je ab-surdno: do leta 2000 bi vodilo h kratkoročnemu naraščanju potreb industrijskih držav. 65, 66 (Dolgoročni načrti dvomljivi) Amory Lavjns, ekspert za energetiko pri Friends of the Earth« opisuje posledice takšne energetske politlke za ZDA takole: »Če bomo ili po brezkompromlsnl potl, bo v tej dežell v letu 2000 450 do 800 jedrskih elek-trarn, 500 do 800 vellkanskih termoelektrarn, 1000 do 1600 novih premogovnikov, 900 veli-kih vrtalnih »platform« na morju In morda 15 milijonov električnih avtomobilov«. 67 Obre-menitav okolja bo enormna. Nesreč s tankerji bo še več, čeprav jih jo bilo že v letih 1969—1973 3000.68 Kljub temu skušajo nekateri politiki iti to pot, čeprav je celo ameriški urad za energetiko ERDA-v svojem poročilu iz leta 1975 svaril pred nadaljnjo ekspanzijo atomske energi-je. Ta smer naj bi bila zaradi pomanjkljivega poz-navanja, premajhnih zalog urana in majhnih obo-gatitvenih kapacitet urana od leta 1983 naprej ogrožena. Nadalje se ugotavlja, da industrija ni sposobna nositi stroškov ponovne priprave urana, zaradi negospodarnosti Gospodamost ponovne uporabe plutonija ravno tako ni dokaza-na, varnostni ukrepi za plutonij niso niti razviti in dolgoročno skladiščenje visokoaktivnih odpad-kov še ni bilo uspešno demonstrirano. 69 Urad za znanost in tehniko vlade ZDA je preve-ril 19 dolgoročnih načrtov energetske porabe. Mnogi teh dolgoročnih načrtov, pravi poročilo, so zelo dvomljivi, kajti večina goriv ni neomejeno na razpolago, nima konstantne cene, uničevanje okolja pa bi močno omejilo njihovo uporabo. , RAND CORP. je ob tej priliki sestavila energet-sko komisijo, ki je prišla do zahimivih zaključkov: »Pravzaprav je bllo planirano, da |bo poraba energije zviiala nai življenjski nivo (kvaliteto). Postaja pa Jasno, da sta proizvod-Inja in poraba energije odgovorna za resne lekološke probleme, kar lahko naio življenj-|sko radost le zmanjša«. »Komisija je pnšla do zakijučka, da so zmanj-šanje energetske porabe, gospodarske rasti in rasti prebivalstva bistvene točke za izboljšanje ekoloških pogojev, četudi ne edine... Uveljavitev varčne energetske politike zahteva velike spre-membe v javnosti in v njenem odnosu do energije kot blaga.«74 Toda tudi drugi faktorji bodo pri sedanji stopnji rasti energetskih potreb pognali industrijo do skrajnih možnosti. Dr. Malcolm Peterson daje naslednji primer (ko-mite za informacijo o okolju):: Vzemimo, da bi se naša celotna eloktrična energija proizvajala v modernih 1000 M W jedrskih elektrarnah. Če bi imela vsaka od njih stransko doliino 300 m in če bi imeli trenutno 300 takinlh elektram, bi bilo po manj kot dvajsetih podvojitvah porab-Ijene celotno za to razpoložljlvo ozemlje v ZDA.75,76 če bi se poraba toka vsako desetletje podvoji-la, kot nam skuša natveziti jedrski lobi in njemu poslušni politiki, bi vsak državljan v 200 letih po-rabi! toliko toka, kot ga danes proizvajajo naj-večje elektrarne sveta. Toda nemaki atomski program ni bil zavrt zaradi težav pri odstavi. Tako množično zapriseženi primanjkljaj energije je obstajal le v možganih politikov: izmišljena utvara! Po zadnjem stanju; leta 1979 je bilo predvideno, da bi 16 obratujočim in 11 atom-skim elektramam v gradnji dodali še 9 novih do leta 1985. Skupno naj bi te elektrarne dajale moč 33.400 MW, približno 30% zahodnonemške energetske kapacitete.77 Toda že nekaj tednov po tem so bile te številke ponovno korigirane. V Spieglu je planer Zveza elektrarn Hartmut Niev-hoff rekel: »Danes lahko računamo z največ 19000 do20000 MW, in v tem sta Bootdorf in Grohnde že vsebovani.«66 Namesto energetskega pomanjkanja višek ener-gije Pri planiranju novih jedrskih elektrarn so proi-; zvajalci eiektrične energije izhajali še iz 7% pri-; rastka porabe toka letno. Z recesijo in sprožnjmi [uspehi pri varčevanju energije je prirastek toka v zadnjih 5 letih padel na povprečno 3,6%. Razen tega so že prej obstajale precejšnje rezerve toka Tako je sedanja situacija označena z znatnimi presežki (viški) kapacitet. Leta 1976 so znašalt cca 20 500 MW. To je še vedno 2 do 3-krat več kot takratni učinek atomskih elektrarn78, čeprav je bii precejšnji del kapacitet ukinjen. S tega je ustavii ;U. »stare mline« in Texaco se je skušal znebitr ^elektrarne Bismarck: »Večletni trud, da bi našli zt •;::obstoječe proste kapacitete elektrarn nadaljnjo, |zaposlitev, je bil brezuspešen. Obmili smo se naj Ifvsa javna preskrbovalna podjetja in industrijske proizvajalce energije. Nobeno podjetje ni videloj možnosti za gospodamo uporabo elektrarne.«80 i Proizvodnja v elektrarni je bila 31. 5. 79 ustav-Ijena. Poslanec VVolfram (SPD) je vprašal v§ zvezni skupščini: »Kako zvezna vlada presojaf dejstvo, da so v teh časih močno očrtane ener- \ getske vrzeli, da se v nemških premogovnikih leta | 1977 deset delovnih dni ne izkopava iin da morajo | imeti delavci skrajšani delovni čas....? 81 Do-f ciatno k temu proizvajalci pare, ki so še leta 19711 doprinesli 38 milijard KWh, spuščajo danes paro v f zrak. Nihče noče električnega toka, vsak ima| svoje presežne kapacitete.82 Po študiji naftnega koncerna BP bi lahko proi-zvajalci energije, proizvedli dodatnih 5000 MW, ie bi se njihove kapacitete za proizvodnjo toka si-itematično koristile. Po podatkih Zveze energet-skega gospodarstva bi lahkc praktično brez upo-rabe dodatne primarne energije proizvedli še cca. 21 000 MW. Da se to ni zgodllo, Je povzročlla skrajno vprailjiva monopoina poHtHca vellklh prvskr-bovalcev z •toktrično energijo, ki so z oMlko-vanjem cen« in bloklranjem območlj poskrbeli ca ogromno razsipavanje energije.83 Govoriti 9 pomanjkanju toka Je v tej altuadji čisti po-Bmeh. Nedvomno gr» tu za psiholoiko voj-skovanja, da bi se mllijardni posal z jddrsko »nergijo prlnesel še »pod streho«. Oa je tema prej ko slej aktualna kaže izjava Spiegla: »V po-| govorih s sindikalistt npr.severnorenske-vestfalske DGB — dežetne zveze si je Bidentopf priskrbel! podporo tudi izven stranke za svoj jedrski kurz.j Kajti, pravi profesorjev strah pred zatemnitvijo je| pri mnogih organizacijah večji kot lojalnost dof 5PD. »To bo naš prašek za srbenje v volilnemf u«, se veseli duisburški zvezni poslanec Ferdi: Breidach, sam sindikalist član delojemalskega krila CDU.«77 ; If/JUL ///// f ^nl/i fffn I alfred sohn—rethel: ¦ ¦ ¦ ¦ znanost kot odtujena zavest • V preučevanju znanosti skozi obdobja bla-govne produkcije, smo dokazali, da ima racio-nalna teorija glede na naravo, ki jo predstavlja znanost svoje korenine y iracionalni družbeni praksi. Raste iz iste podlage kot blagovna menja-va. Pojmovno sklepanje, obenem z znanstvenim, je poganjek 'druge narave'. Logika pojmovne misli temelji na blagovni menjavi, ne logike pro-dukcije, ampak prisvajanja. Logika produkcije je lahko le logika producentov samih; posameznih kot so kmetje ali rokodelci ali kolektivnih produ-centov različnih možnih grupacij. Resnična in humana 'logika produkcije' bi morala biti ustvar-jena na reintegraciji glave in rok, ponovnem zdru-ženju duševnega in telesnega dela. Znanosti družb blagovne produkcije so, nasprotno, vkore-ninjene v intelektualne aktivnosti, ki so ločene od ročnega dela: razredne družbe imajo razredno omejena znanja in teorijo spoznanja (epistemo-logijo). Rezultirano spoznanje je uokvirjeno v izrazih temeljnih konceptov, ki so narava v ab-strakciji. S tem misiim tiste abstraktne forme časa in prostora gibanja in vsebovane kvantitete v fi-zičnih aktivnostih menjave. Potemtakem, kaj|f povzroča, da je dejavnost abstraktna v svojem či-stem, socialnem karakterju, če ne abstrahirane^ formalne lastnosti Narave, temeljne vsem harav-J| nim fenomenom gibanja. Galilejevska znanost je utemeljila metodo, ki je bila sposobna izdelati 'objektivno veljavno' spoz-nanje narave. Svojo družbeno-nujno funkcijo je dovršila z napačno zavestjo, z ignoriranjem svoje resnične identitete. Resnična narava njenega ab-straktnega intelekta zaradi svojih zgodovinskih formacij predstavlja način mišljenja a priori druž-bene zmožnosti. Forma mišljenja, ki je skupna galilejevski znanosti in blagovni menjavi igra po-membno vlogo v ohranjevanju danih družbe-noekonomskih odnosov. Ima ideološko ali 'druž-beno—sintetično' funkcijo. Forma družbene sin-teze obstoječega je v vsaki posamezni epohi od-visna od dominantne strukture produkcije ali, bolj natančno, od forme delovnega procesa produkci-je, ki je zopet odvisna od stopnje razvoja produk-cijskih sil. Mišljenje v mejah menjaln abstrakcije je mišljenje v mejah družbene sinteze. Z drugimi besedami, to je družbeno mišljenje — mišljenje za in v prid družbe. Je mišljenje, ki se posredno ali neposredno dvigne nad naravo in je izpeljano iz družbenonujne lastnosti, nujnosti po družbenem To je obdobje iznajdbe smodnika ter strelnega orožja in začetek revolucije v tehniki vojskovanja. Množica novih aktivnosti teh odkritij je zahtevala nove naloge, ki pa so jih omejena ekonomska, tehnična in teoretična sredstva obrtnikov bila sposobna vse težje reševati. Ekonomsko so se ( do tedaj samostojni rokodelci vedno bolj opirali na merkantilne kapitaliste. Na tehničnem področju \ najdemo nekaj obrtnikov, ki se razvijajo v »ekspe-1 rimentalne mojstre«, umetnike in arhitekte. Po-, trebni so bili za vrsto nalog, kot so graditev mest-! nih poslopij, utrdb, spomenikov in katedral; regu-lacija rek in oskrba z vodo; gradnja vedno težjih f • topov, naraščajoče potrebe rudarstva in transpor- f, ta. Mojstri so se zatekali po nasvet k učenjakom — posebno matematikom — in povzročili docela novo simbiozo med praktičnimi nalogami ter ma-tematično analizo in tehniko. Umetniki, kot je bil Brunelleschi, so se posvetovali z učenjaki in ma-tematiki, kot je bil Toscanelli. Toscanelli sam ni nikoli povezoval svoje matematike s praktičnimi zadevami, Brunelleschi pa brez njegove pomoči ne bi mogel najti zveze med svojo prakso in pri-merno matematično obravnavo. Iz Toscaneilije-vih pisem zvemo, kako zelo sta bila navdušena nad sodelovanjem.Druga imena nam lahko po-vedo isto zgodbo — Ghiberti, Donatello in Alberti, Giorgio Martini, Leonardo ali Durer v sodelovanju ! z matematiki so kot Tartaglia in Benedetti ali Car-dano in Ferrari, Stevin in končno z Galilejem samim. Odkar kapitalist nima več produktivne funkdje v procesu, mora biti proces s stališča kapitali-stične ideologije samodelujoča stvar. Produkcij-ski odnosi kapitalizma kot jih kapitalist prezentira delavcu so neizogiben, neizbežen, avtomatičen in naraven proces. Takšen pojav determinizma in samodejnosti ni toliko konsekvenca tehnološke narave mašinerije kot take, ampak bolj del ideo-logije kapitalizma, ki reprezentira doiočene druž-bene odnose kot naravne zakone. Teorija kla-sične mehanike je v dovršeni povezanosti s poja-vom samodejnosti in neizogibnosti produkcij-skega procesa, zato se nanj pogosto sklicuje kot na analogijo s kapitalističnimi odnosi. Naj še en-jkrat ponovim, da to ni zaradi neravnih mehanskih procesov, ampak zaradi očitno spontane in sa-modejne narave inertnega gibanja uporabljenc [za njihovo konstruktiranje. Abstraktni vzorec gibanja se je izvršil z deja-njem menjave kot minimumom tistega, kar odreja naravni moment. Obenem določa neizbežno nuj-nost tistega, kar je podrejeno vsakemu empirič-nemu momentu gibanja. Niz ne-empiričnih ab-strakcij vsebovanih v tem vzorcu vsili sebe pozor-nosti zavesti in privzame obliko pojma; člove-škemu umu je dodeljena zmožnost preiskati tisto, kar je v Naravi nujno in ločiti od tistega, kar je možno ali nemogoče. Omenjena zmožnost se ne povečuje z empiričnim opazovanjem in čutno percepcijo produktivne, praktične izkušnje dela. Povečuje se zaradi izvornih virov vrst njenih poj-movnih form izdelanih iz a-priori, pripravljenih in ne-empiričnih elementov. Naposled rezultati člo-vekove naravne zgqdovine dobijo obliko družbe-nega načina eksistence, ki ustreza njegovemu produciranju sredstev za preživljanjem s svojim lastnim delom kot primarno razliko med človekom in živaljo. Če je karkoli čudežno v zgodovini človeške vrste potem je ta zmožnost sklepanja, po kateri se lahko dokaže z matematično logiko možno in nemogoče v Naravi. Obenem utemeljuje abso-lutno enigmatično vsebino v človekovi spoznavni možnosti, ki je od nekdaj begala filozofe in se izmikala njihovim poskusom razlage. četudi so dejavnosti blagovne menjave v celoti omejene z družbeno interakcijo brez povezave z material-nim procesom uporabnosti in našo materialno izmenjavo z naravo, so kljub temu formalni ele-menti narave, četudi narave v abstrakciji. Znan-stveniku je s posedovanjem pojmov, ki so prikaz narave, v abstraktnosti dana ustrezna metoda za konkretne opazne pojavne oblike narave. Abstraktno pojmovno mišljenje značilno za epohe blagovne produkcije domneva družbeno sintezo samosvojo tistemu, kar smo imenovali 'družbe prisvajanja'. Le-te nastajajo iz atomiza-cije ali individualizacije ročnega dela. »Proizvodi koristnosti«, piše Marx »postanejo blaga samo zaradi tega, ker so produkti dela zasebnih posa-meznikov, ki delujejo neodvisno drug od druge-ga.» »... delo—produktivna vrednost—se v rela-ciji do kapitala vedno prikazuje kot delo ločenega delavca.« (Karl Marx — Teorije o presežni vred-nosti). Splošni okviri', ki zadevajo delo posamez-nega delavca, ki producira blagovne vrednosti, so formalni karakter 'druge narave', katere poganjek je pojmovni način mišljenja. Tako kot ne za druž-bene lastnosti forme mišljenja, posameznik ne pozna geneze in temeljnega vzroka svojega čistega intelekta'. Družbeni karakter teh domnevno uni-verzalnih pojmov se prikazuje le zastrto — v sami »univerzalnosti« ali »univerzalni veljavnosti« takšnega načina mišljenja. To ni le 'pravilna" misel posameznika za sebe, temveč ipso facto za 'vsakogar'. Sodobna znanost in kapitalizem Omenjeni a priori družbeni karakter abstrakt-nega načina mišljenja nam lahko pomaga razu-meti zgodovinsko hkratnost vzpona sodobne znanosti in kapitalizma. V obdobju antike in sred-njega veka so bili prevladujoča forma produkcije individualni kmetje in rokodelci. Temeljila je na osebni enotnosti ideje in izvršitve, načrta in izvedbe, glave in rok producenta. Takšen način produkcije ni potreboval ali ponujal prostora zno-traj sebe za aplikacijo znanosti. Sprememba takšnega stanja se postopoma začne s trgovin-sko revolucijo že v poznem srednjem veku in se potem širi in poglablja, skozi naslednja tri ali štiri stoletja (približno med 1200 in 1600] Razvoj sodobne znanosti lahko metaforično opišemo kot vpeljavo matematičnih in obrtniških aspektov v enoten um. Toda medtem, ko je bila premoščena srednjeveška vrzel med učenjakom in producentom, se je istočasno odprla druga, med znanstveniki, ki izboljšujejo produkcijska sredstva in množico eksploatiranega proletariata v kaprtalizmu. V matematični in eksperimentalni metodi je vloga telesnih organov, rok in čutov, zreducirana na merilni instrument, ki prevaja očit-nosti posameznega producenta v matematiko podružbljenega uma in njegove brezčasovne-univerzalne logike. Znanstvenik sicer mogoče z rokami izdela aparat, tehnik pozna njegove funk-cije, zato pa izdelovalec takšnih znanstvenih in-strumentov verjetno nima pojma c njegovem funkcioniranju. Vrnimo se k renesansi, Galilejevi predhodniki so bili neuspešni v iskanju uspešne tehnike zaradi svoje nezmožnosti ločiti se od empiričnih pojmov gibanja skozi prostor. Galileiev čisti matematični pojem inertnega gibanja je plasiral analizo narav-nega pojava gibanja, neodvisno od izkušnje, na isto raven kot abstraktno družbeno misel. Nasta-nek revolucionarne Galilejeve misli se nekako časovno ujema s korakom, ki ga napravi kapitalist s tem, da prevzame rokodelcu delavnico in pro-dukcijska sredstva. S tem odvzemom je kapitalist postal »producent« in »manufakturist«, medtem ko resnični producent sedaj dela zarv kot mezdni delavec. Odgovornost za produkcijski proces se s to pomembno spremembo prenese od rokodel-ca—obrtnika h kapitalistu. Slednji je običajno nei-zučen in mu vlogo nosilca procesa omogočajo le njegova denarna sredstva. Uporabil jih je kot ka-pital, da bi na trgu kupil materiale in usluge, ki združeni skupaj pod njegovo kontrolo in direkti-vami postanejo totalnost produkcijskega proce-sa. Navkljub tesni povezanosti med kontrolo pro-dukcije, ki jo vrši kapital in epistemološko osnovo klasične mehanike, kapitalistična produkcija vse do druge polovice 19. stoletja ni bila pripravljena na polno uporabo znanosti. Preden je odgovor-nost za produkcijo lahko docela prevzel kapital, so morali biti eliminirani vsi aspekti obrtniške pro-dukcije. Šele takrat se je odgovomost kapitala za produkcijo lahko oprla na znanost kot sredstvo Hrazvoja tehnologije in organizacije produkcij-[skega procesa. Iz svoje liberalne faze je konec 19. stoletja kapitalizem prešel v monopolizem. To Ipa je zahtevalo spremembe tudi v družbeni sinte-zi. Spremljajoča okoliščina je bila razvoj nove forme fizike. S tem pa sfno prišli do točke, ki za-hteva v celoti zapis novega poglavja. Moj namen je bil ponuditi analizo, ki je osredo-točena na obdobje, ki je dovolj časovno oddalje-no, da omogoča še uporaben vidik, ki pa je ven-darle obenem odtujen naši lastni situaciji, da bi nam pomagala pri uspešnem napadu na sedanje modele odtujene misli in bivanja. Znanost je odtu-jena z neprekinjenostjo blagovne forme. S svojo nenehno podrejenostjo kapitalu so znanstveni pojmi tak ponaredek kot ohranjevanje delitve glave od rok. Pravilno razumljena sinteza med znanostjo in blagovnimi odnosi kapitalizma bi -*w, lahko prispevala k obetom o ponovnem združenju duševnega in telesnega dela in s tem od-tujenosti. revedel: S. škrbec isrna r a I cev ¦$$.....^ SP°štOi ZDRAVO! • Pišem vam zato, da bi izrazil svoje nezado voljstvo z reakcijo nekaterih Ijudi nad četrto šte vilko Tribune. Prav tako pa vam želim tudi pove dati, da tudi sam nisem zadovoljen z vsebino i obliko. Kar se tiče oblike, bi dejal, da je številka nepre gledna in nemogoča in sam se bolj nagibam h grafičnim eksperimentom kotprostorskim. Upam, da veste, na kaj ciljam. V vsakem primeru so tek-sti preobširni, imam tudi pomisleke nad strokov-nostjo nekaterih tekstov. Glede na to, da je Tri-buna štirinajstdnevnik, bi dejal, da je forsiranje teoretične podlage pri vsakem članku nujna. Ker pa ste kljub vsemu časopis, MORA Tribune ne-govati novinarske oblike, česar do sedaj ni bilo, bi pa v veliki meri prispevalo k boljši informiranosti študentov. Posebej pereče pa so kulturne strani, Očitno nimate niti sodelavcev niti znanja, da bi jih zadovoljivo napolnili. Ker se sam ukvarjam z glasbo, bi morda lahko pomagal. No, o tem se bomo pomenili v živo. Sedaj pa o tistem kar me zadnje dni najbolj žuli: vaša naslovnica in zadnja stran. O tem sem se pogovarjal s prijatelji in zato vam lahko sporočim, da ste prestrašili široke mase. Priznati morate, da ni kar tako pokopati Jugoslavijo. Moje razumevanje te naslovnice pa je precej drugačno in mislim: pravilno. Zdi se mi, da vsak-do, kdor izjavlja, da je Tribuna na naslovnicah po kopala Jugoslavijo, lahko to trdi le zaradi zlobe, ki jo skriva v sebi. In ta zloba želi pogreb Jugoslavije in je sedaj bučno izkoristila vašo naslovnico. Zdi se mi, da sem citat na naslovnici že nekje bral, verjetno v Delu, in prav zato se mi zdi čudno, da tistega Dela ni noben kolporter dobil v glavo, tako kot sem slišal, da je dobil neki prodajalec Tri-buno. Tisti citat po mojem izžareva zavestno na-mero manipuliranja z bralci, (in zdi se mi, da gre v tem primeru za znanega dr. pol. delavca) za-vestno odklanjanje osebne odgovornosti za sta-nje, v katerem smo se znašli, izraža mnenje, češ da res ni potrebno informirati javnosti o pogajanjih z IMF, ker karkoli se bo tam (na pogajanjih z IMF) dogodilo, ni važno za množice, saj je »popolnoma nesmiselno tamanje nad tem«. Mislim, da je taksno pisanje popolnoma neustrezno in nevarno in /ato popolnoma razumem vašo reakcijo, da taksno pisanje in manipuliranje z Ijudmi vodi v to, kar simbolizira zadnja stran, vendar ne na nivoju simbola, temveč na nivoju realnosti. Naj končam z ugotovitvijo, da je vsaka dru-gačna interpretacija zlonamerna in nevarna in funkcionira na preizkušeni metodi trganja dela \z celote, v konkretnem primeru je iz celotne Tribune iztrgana zadnja stran na škodo naprednih druž-benih sil. Lep pozdrav in upoštevajte pripombe, 6e želite, da bo Tribuna postala znosna! Matej '-L.?**L uti na Zato obsojam sedanjo uredniško usmeritev, ki ni v nasprotju le z omenjeno deklaracijo, temveč tudi z zdravo pametjo. Starci so le takrat zado-voljni, kadar lahko brezskrbno »samoupravljajo« — t.j. šablonsko, ker ni potrebno nič misliti. Krea-cija jim je tuja, ne le beseda, temveč tudi sam pomen, čeprav jim visi na jeziku le kot okrasek. Brezskrbno življenje s privilegiji so si prilastili in si te starobalkansko-turške-fevdalne trofeje ne pu-stijo odvzeti. Zato mislim (kot invalidni upokoje-nec), vrnite mladim tako uredništvo, ki bo razu-melo želje in potrebe študentov in drugih mladih Ijudi, da se v svojem časopisu svobodno izražajo! Toliko o tem. Sedaj pa še nekaj drugega: 13. 3. 1984 je bilo pri dnevniku rečeno, kako ni samou-pravljanja, toda noben govornik ni ponižno izjavil Mea culpa, mea maxima culpa. To so minila »sa-moupravna« leta tako, da se je vse pozabilo. Go-tovo menijo: »To bi on moral reči«. Govorijo o stabilizaciji vsi z »vrha«, mali človek se pa trese od strahu, kaj bo, ko se cene odmrz-nejo. Res je tudi, da nam v isti sapi obljubljajo zaščito standarda (miloščino , ki je sploh ni zaradi obilice če-jev) državljanom z nizkimi dohodki. Toda to so le obljube! Izpolnijo se le obljube, ki nam obljubljajo več lukenj na pasu! Zakaj breme stabilizacije mora občutiti le »mali« človek, ki je celo življenje le pošteno delal?! Oni pa, ki so pri-peljali to naše gospodarstvo na rob bankrota, pa bogatijo, ker se jim dohodki dvigajo s cenami in sicer v procentih. Zakaj taka krivica, da ne rečem izkoriščanje težke gospodarske situacije — brez odgovomosti? Zakaj se stabilizacija ne izvaja z vrha navzdol, potem ne bi bilo bogatenja brez dela in bi bilo ocenjeno proizvodno delo, pa še nekaj morale bi pridobili in se znebili (vsaj malo) grdega balasta — egoizma! Tudi cene bi se kar hitro stabilizirale! Italijanska družba nima tako žlahtnega nazi va kot naša—je pač kapitalistična! Toda naši birokrati bi morali hoditi k njim na tečaj pravičnosti, kar se tiče dviga pokojnin zaradi dra-ginje, ker ti kapitalisti dvigajo pokojnine za toliko, za kolikor se dvignejo cene in sicer za enake zne-ske za vse upokojence!! Mi si tega ne moremo privoščiti, ker kako bi potem vedeli, kdo je priviligi-ran. balkansko-turško-fevdalistično* a kdo je brezpravna rajš. Ptice, ki odfrčijo iz usranega gnezda v oblake, pozabljajo na gnezdo. To so pri-vilegiji, pa ne socialistično samoupravni, kar do-kazuje tudi uzakonjeni privilegij, da zvezni funk-cionar po izteku mandata Dride nazaj v svojo re-publiko ali občino in prejema še 5 let—sedaj baje le še 3 leta — osebne dohodke in funkcijske do-datke. Pa še to v času, ko mali človek ne ve, kako bi preživel breme, ki mu ga elita nalaga na hrbet. A kaj se dogaja, če delavec zamudi pet minut na delo? Je to pravično, stabiiizacijsko, pa tudi poš-teno??? Mar si domišljajo, da so nadnaravna bitja? Tega bi se sramovali tudi fevdalci! Stopnice se čistijo od zgoraj navzdol in ne obratno! Zato predlagam za dobo enega leta v interesu stabili-zacije, da vsak član naše družbe, od predsednika predsedstva SFRJ do snažilke in upokojenca prejema 15.000 din na mesec! Cene bi se gotovo takoj stabilizirale ali pa vsaj do neke mere norma-lizirale. Treba je pri sebi začeti, ne pa pri onih dru-gih. Zakaj nima mali človek nič več zaščite ne na sodišču, ne na sindikatu ali forumih?? 14. 3. 1984 se ob 5.20 Radio Ljubljana spra-šuje: zakaj daje Nikola Kmezič informacije tujim časnikarjem , ne pa tudi domačim? Tudi mene to zanima. Potem pa še to: Kakšne možnosti imam kot državljan SFRJ preprečiti kandidaturo ali celo izvolitev funkcionarja na visoki položaj v republiki ali federaciji?? Posebej me to zanima za vse tiste kandidate, ki so družbi naredili škodo. Geza Bačič je izrazil negodovanje zoper tiste državljane, ki kritizirajo tudi višje funkcionarje in jim tako zmanjšujejo ugled. Ni se vprašal ali to počno z razlogor i ali brez njega! Gotovo si vsak funkcionar ustvarja svoj videz sam z lastnimi de-janji ne pa s preprečevanjem kritike! Dokler to ne bo vsakdanja praksa obstaja vse večja možnost zlorabljanja položaja. In končno, ali res nekateri funkcionarji ne znajo pravočasno odstopiti in dati svoj fotelj mlajšim kolegom, ne pa da do smrti za-virajo razvoj družbe. Menim, da bi SZDL morala podpirati, ne pa zavirati, tovrstno kritiko državlja-nov! Torej je bojazen Geze Bačiča brez osnove. Kako naj državljani vplivajo (razen preko svojih predstavnikov) na rotacijo (na vseh nivojih) z enega stolčka na drugega, ne glede na težo napak, ki so jih posamezniki naredili ali pa na njihovo to-talno nesposobnost ali oportunizem!! Kako bi bilo smešno (če nebi bilo žalostno) go-voriti o volitvah v totalitamih režimih, ko že vna-prej veš, kdo bo izvoljen z 99 % glasov! Zakaj je tabu v naših sredstvih javnega informi-ranja kako visokr so osebni dohodki funkcionar-jev: kako visoki so dodatki in potem še skupen j dohodek? Ali je vse v redu z omenjenimi dohodki, bi bilo nujno vsako leto objaviti v časopisih pa tudi s fotokopijami prejemkov! Zanimive bi bile dnev-nice in drugi dodatki ob meddržavnih obiskih. Kako lahko državljan prepreči, da dobi druž-beno priznanje član koterije? ^ Kako preprečiti dodelitev priznanj tistemu, ki si jih ne zasluži? Ali pa preprečiti samovoljo pri dodelitvi onih ne-nadomestljivih posameznikov? Preveč je tega po-deljeno v napačne, celo kompromitirajoče roke. Lep pozdrav! Mihael Slivar Šlandrova 8, Titovo Velenje • Če nameravamo opredeliti kakšen probler ali pojav po stopnji negativne pojavnosti na dolc čeno stvar, potem je to nedvomno duh militarizm ali militarizacija življenja pri nas, ki se kontinu rano ohranja in neguje preko avtoritativnih struk tur. Kot nekakšen fevd geneze zgodovinskc strukturiranih zasnov, ki v določemih časovnih konstelacijah prihaja \z ene intenziv/nosti v drugo in pravtako ob!iko in način. Vselej pa kotpolip, ki s svojimi tipalkami seže na vsa področja člove-škega življenja — snovnega in duhovnega, ki večji del svoje moči črpa v mlaki interne nekrea-tivnosti subjekta. V smislu kritičnih presoj in po-gledov do takšnih in podobnih vprašanj. In ki bi ji način (če že ne more iz svojih fatalno pogojenih dednih zasnov) vzel vsaj avreolo, s katero bi od-padla cela plejada iger, proslav... Ko bi vse to po-stavili v razumne okvire, v katere tudi sodi. Prav mirovno gibanje, o katerem poroča »vaša sode-lavka« Kelta Pahor—dalje žarek upanja za vsa ta absurdna vprašanja polna nasprotij. Obenem pa reakcijo sponarnega nasprotovanja vsem eksce-som in deviacijam v tej ali oni obliki. J. Žagar Ip.s. Nekoč sem vam nameraval napisati pismo polno sentimentalnih opazk.verjetno porojenih iz trenutnega stanja nostalgije, ki pa jo je rodilo spominjanje na nekdanji časopis Tribuno oz. njeno vsebino. Toda hranil sem ga. Intik pred nameravano odločitvijo, da ga vendar odpošljem, | me je prehitel eden od mladih anketirancev Vala 202, 4. april 1984) z izjavo, identično z nekate-rimi točkami mojega pisma. Na vprašanje, kaj meni o listu Tribune, je med drugim odgovoril: »Tribuna je izgubila precei nekdanje ostrine in kri-tičnosti in postaja vse bolj institucionaliziran časo pis...« Približnotakšen bi bil tudi moj odgovoroz. vprašanje. To pa ni dobro. Ravno drugačnost vas je in vas še dela zani- Imive in privlačne. Skušajte to kontinuiteto dru-gačnosti še nadalje ohranjati, pa če ravno ne bo zmeraj »Dei gratia«. Uredništvu TRIBUNE Ljubljana Spoštovani! • Veseli nas, da ste tudi v vašem listu pisali o ne-davni mirovni manifestaciji sindikatov treh dežel v Ljubljani, ki je sicer zbudila precejšnjo pozornost. 0 njej niso poročala samo sredstva javnega ob-veščanja doma in v neposredni soseščini, ampak tudi recimo na Nizozemskem, Romuniji in celo na Kitajskem. Vašo informacijo pa bi radi dopolnili s sledečim: Ideja, da sindikati Slovenije, Furlanije — Julij-ske krajine \n Koroške organizirajo skupno mi-rovno mai lifestacijo v Ljubljani, je bila dana in sprejeta na drugem srečanju sindikatov dežel po-dročja Alpe^Jadran lani oktobra. V vseh treh sindikalnih organizacijah namreč prevladuje miš-Ijenje, da je v boju za mir potreben prav vsak glas, pa najsi bo izrečen na tak ali drugačen način. Ma-nifestacija v Ljubljani je bila le del tovrstne aktiv-nosti. V Sloveniji smo se nekaj mesecev pred tem v številnih osnovnih organizacijah sindikatov ak-tivno odzvali apelu Generalne skupščine ob tednu razorožitve. Precej tisoč naših članov se je tudi udeležilo mirovnega zborovanja v Novi Gorici na meji z Italijo, ki smo ga pripravili skupaj z itali-janskimi sindikalisti. Odločitev, da bo Ijubljanska manifestacija 11. marca in to v zaprtem prostoru, je januarja letos sprejel organizacijski odbor, v katerem je bil iz vsake dežele po en predstavnik. Glavna in edina razloga za manifestacijo pod streho sta bila boja-zen, da bi prireditev utegnilo pokvariti vreme, in pa dejstvo, da so bili udeleženci tudi starejši ozi-roma upokojenci. Kljub temu, da smo po našem mišljenju izbrali največji in najprimernejši prostor v mestu, je bilo udeležencev resnično precej več kot razpoložljivih mest v veliki hali Gospodar-skega razstavišča. V dneh pred manifestacijo je bilo o njej kar pre-cej govora, ne samo v okviru sindikatov, ampak tudi v dnevnem tisku ter na radiu in TV, kar je ned-vomno marsikoga dodatno pritegnilo. Z zvočniki na ploščadi pred Gospodarskim razstaviščem smo skušati omogočiti, da manifestacijo sprem-Ijajo tudi tisti, ki niso mogli v dvorano. Izkušnje, ki smo si jih pridobili z manifestaci-jama v Novi Gorici in Ljubljani, bodo nedvomno koristne pri nadaljnji mirovni aktivnosti v naši re-publiki. V sindikatfh si resnično želimo, da se vanjo bolj vključijo tudi druge organizacije in po-samezniki. Načinov boja za mir je namreč veliko in, kot že rečeno, pomemben je prav vsak glas. Božo Cerar sekretar odbora šPudenPskj časopis POZDRAVLJENI! # Osebno sem se zelo razveselil novice, da ste končno nekako le uspeli konsolidirati uredniške I vrste. Daleč najbolj važno pa je, da bo izhajanje TRIBUNE redno — torej množičnejše od dose- jdanjega!!! Prijetno sem bil presenečen vaše po- šiljke štev. 4 ter štev. 1-3. Dobro ste naredili, daj jste mi poslali še štev. 1-3! Hvala! Nekaj pripomb | oz. želja ob 4. štev. Tribune: kritični ste, vendarl Ibodite še bolj — kolikor se le da. Jasno, da kritič- nost naj temelji na resnici, naj bo prispevek »pri- Ivatizacija in urednikovanje« — le prvi del bi lahko| Ibil vsaj malo razumljivejši. Največ mi je dal pri- Ispevek A. Jelenca »Prispevek k analizi o potreb- jnosti vojne in v. roka.« Razširil mi je obzorje o tej' Itemi. Torej, še več podobnih prispevkov. Odkrito lin udarno pišete o naših napakah, saj na napakah [se vendar največ naučimo! če pa malomeščan- >ka birokracija blokira informacije, se mladi ne )omo ničesar naučili. Zato, v boj z njo!!! V boj proti jtem malim (?) bogovom! V boj proti monopolom Iraznih JAKOV!! Naj živi Ranka č. in resnica ter novinarska svoboda in častz njo! Pravi krivci pa... Smrt privatnim krogom, ki drugim očitajo privati- |zacijo. Ves sem za SLOVENSKO RESNICO IN SVOBODO, ZA SAMOUP. SOCIALIZEM. Ne za fraze, demagogijo, tendencioznost, enostran- skost, unlformiranost, skup(n)a jedra, ne Vzhod ne za Zahod: ne za KAJ!!! Tribunaši, zavedajte se odgovornosti, saj v veiiki meri na vaših ramenih stoji slovenska perspektiva, perspektiva nas, ki šele stopamo na ta samoupravni kolovoz od Litije do čateža! Ne bojte se malomeščanske birokrat- ske umazane pesti! Izpostavimo jim svojo čisto, j čisto alternativo! i ! Ivo Žajdela i Ljutomer Uredništvu »TRIBUNE« UUBLJANA |Kerstnikova 4 • Dragi mladi tovariši, v rokah imam Vaš list z dne 23. 3. 84 in vam za Ivsebino prve strani izrekam polno priznanje; pod-pišem »z obema rokama«. Toliko bolj pa me šo-kira zadnja stran, s katerose poslavljate od Jugo-slavije. Po logiki prve strani spada Jugoslavija kot težak bolnik v posteljo, ne pa v grob. Generacija, Iki je leta 1912 postala jugoslovanska,- da se ubrani germanizacije in da reši obstoj sloven-skega nar