m
iGLEJD^Dtol V USI J
■3ZJafeafa aBRotEJfaB, 6k,BJe). 305UaU3E\?
•/TsE t)3cTiP<3 ©3o)5^&3^»
U30SCBZJtMt.
iE Z&KJS
i@Z.2r£^
ŠTEBI IN TUJEC
ST It 0.1 \ O IN KI.KKTKIČNO = PO UJETJE —......-
LJUBLJANA, KESLJPVA CESTA St. 4.
PROJEKTI, PRORAČUNI VSEH VKST.
flRADBA ELEKTRIČNIH CENTRAL ZA VISOKO ■ N NIZKO NAPETOST.
LASTIMO IZDELOVANJE vseh sklepalnih naprav iiu.
PRODAJA VSKH VKST MOTORJEV TU K STROJEV ZA IZDELOVANJE LESA, ELEKTROTEHNIČNEGA MATERIALA IN ŽARNIC.
o 5 m E
O -k "* JO
o
Sž p „= n z
^ ► CD
l/»< w
§i|Sr
* n .. n u »
^	“	I«	Ml
..z-	-•
t Ifl W Dl rr m m » *• o ? _
*U
O
o
jo
c
N«
Z
1 ® 2 01 ■* sr
> V J-p-
« O s S-
GO
A
N
c — J? i o
yj Q| » 3
< CP w ® ^<5 ft ^ S
s „ = • fT
o„nS £
zi=s g
^’c“ ^ >
V§ *To *
<e T3 >
o g <6 O •
» 8 gf
3 >	W,“
s S »
9? s
io ? 2.2
5? J? O S.
5 ?Cn S oog.2--U<=»'
gFSb
2 C/5<0> c
2.?§ S-3. 2.
Ho,P 3.-'1 X
'S<2 s n a S
a C-jq
'S 0 3
§.s-s
CT o. S.
5 U
1S
S? ^ S 30
M ^
< Z
:. &
2 7S
Ch
O
o ra
§z
n> i*
o>
m
O
Gi
70
>
O
SUfin’ 'Prnšr. I%" % *&£ri
O KftfiLMJI ©
m iwmi m
m mmmm m m nms d
II
Zahtevajte povsod čevlje z znamko
tovaren
PETER KOZINA & KO., TRŽIČ.
Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu.
Poj velikonočni zvon čez planjave,
Slovencem v tri zemlje nosi pozdrave:
Bratje, enaki, zvesti, edini,
V srečo in v čast in v ponos domovini!
—	 :.... -	=fa=
Spored
Drama:
Marec	27. torek	— Zaprto.	
n	28. sreda	— Othello.	Red A
	29. četrtek	— Zaprto	
»>	30. petek	— Zaprto.	
1»	31. sobota	— Zaprto.	
April	1. nedelja	— Otok in struga.	Izven
>»	2. poned.	— Za pravdo in srce. (Ob 3. pop.)	Izven
»»	2. poned.	— Othello.	Izven
n	3. torek	— Koncert oper. pevca Aleksandra	
		Balabana. (Ob 8. zvečer.)	Izven
»>	4. sreda	— Otok in struga.	Red B
»»	5. četrtek	— Othello.	Red E
n	6. petek	— Otok in struga.	Red D
Opera:
Marec	27.	torek	— Tosca.	Red D
D	28.	sreda	— Pastorka Jenufa.	Red B
»	29.	četrtek	— Zaprto.	
»	30.	petek	— Zaprto.	
»»	31.	sobota	— Zaprto.	
April	1.	nedelja	— Gorenjski slavček.	Izven
»»	2.	poned.	— Carmen.	Izven
n	3.	torek	— V kraljestvu palčkov. Mladinska predstava. (Ob 6. popoldne.)	Izven
n	4.	sreda	—	Vrag in Katra. —	Nižava. — Gostovanje gospodične Hane Pirkove iz Bratislave.	Red D
-	5.	četrtek		Red C
rt	6.	petek	— Čarostrelec.	Red A
»	7.	sobota	— Janko in Metka.	Izven
n	8.	nedelja	— Sevilski brivec.	Izven
Začetek ob 8.
Konec krog pol 12.
OTHELLO.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič.
Rejžiser: O. ŠEST.
Beneški dož	 .	g-	Lipah.
Brabantio, senator		g-	Skrbinšek.
Prvi senator		g-	Medven.
Drugi senator 		g	Sancin.
Graziano, Brabantijev brat		g-	Cesar.
Lodovico, Brabantijev sorodnik ....	g-	Drenovec.
Othello, plemenit zamorec v beneški službi	g-	Levar k. g.
Cassio, njegov pobočnik		g-	Kralj.
Jago, njegov praporščak		g-	Rogoz.
Roderigo, beneški plemič		g-	Gregorin.
Montano, namestnik na Cipru .....	g-	Peček.
Desdemona, Brabantijeva hči,		
Othellova žena		ga	Šaričeva.
Emilija, Jagova žena		ga	Juvanova.
Bianca, Casijeva ljubica		gna Gabrijelčič	
Glasnik 			g	Terčič.
Plemiči, vojaki, senatorji, godci.
Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Dekoracije naslikal g. Skružny. Kostume izdelala g. Dobry in ga Waldsteinova.
Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza.
Darila so najlepše -„slike“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V. BE5TER ^..HEliOS"
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
OTOK IN STRUGA.
igra v petih dejanjih (18 slikah). Po dr. Tavčarjevi noveleti spisal Ignacij Borštnik.
Režiser: O. ŠEST.
Grofinja fina, vdova Milanova .	,	.	.	.	ga Medvedova.
Serafina, njena hči..................ga Šaričeva.
Grofinja Eliza, vdova, sestra	Anina	...	ga Juvanova.
Lucija, njena hči................gna M. Danilova.
Ritmojster grof Egon,	Serafinin bratranec .	g.'	Peček.
Lajtnant Leo, prijatelj	Egonov.............g.	Drenovec.
Baron Bontoux...................................g.	Lipah.
Vitez Trd, starejši.............................g.	Gregorin.
Vitez Trd, mlajši...............................g.	Cesar.
Baron Nebelberg.................................g.	Danilo.
Baron Lindenholz ......... g.	Terčič.
Igla, oskrbnik na Otoku .	................g.	Plut.
Prvi sluga......................................g.	Sancin.
Drugi sluga.....................................g.	Medven.
Hišna Serafinina..............gna Gabrijelčičeva.
Služkinja..........................gna Zborilova.
Konstantin, Struški graščak,	dr. medicine	.	g. Kralj.
Zora, njegova sestra.................ga Wintrova.
Slike: 1. Soba na Otoku. 2. Veranda na Otoku. 3. Soba na Otoku. 4. Pred gradom na Otoku. 5. Salonček na Otoku. 6. Pred kapelico na Strugi. 7. V kapelici. 8. Pred kapelico. 9. Veranda na Otoku.	10.	Na vrtu	na Otoku.	11. Pred vhodom
na Otoku. 12. Soba	f\ne na Otoku. 13. Veranda na Otoku.
— Daljša pavza. —	14.	Spalnica	na Otoku.	15. Predsoba na
Otoku 16. Spalnica.	17.	Veranda	na Otoku.	18. Konštantinov
kabinet na Strugi.
3 —
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Za pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Na novo insceniral A. Danilo.
Režiser: A. DANILO.
/
kmetje
Barbara pl. Bela, graščakinja na Raki .
Erazem, nje sin...............................
Ivan Krstnik Valvazor, graščak na Turnu
in v Krškem................................
Štefan Gregorijanec, graščak v Mokricah Krištof Ložan, graščak na Belniku Slepec Grajan, nekdanji graščinski logar Katarina, njegova hči Lokvanc
Andrej, njegov sin Obrč Podlesnik Zorič Končan Skomine Hribar Kumar Šterc .	.
Bistrič Nožina .
Šmalc
Dizma, graščinski Grajski hlapec Sel ...
I. uskok
II. uskok Hlapec .	.
Kmetje, dekleta, uskoki, godci, sli
oskrbnik na
?aki
ga Juvanova, g. Drenovec.
g. Lipah, g. Cesar, g. Terčič. g. Danilo, ga Šaričeva. g. Kralj. Greaorin. Plut. Medven. Smerkolj. Sancin. Cesar. Terčič. Karadjov. g. Markič, g. Stanko, g. Bertok, g. Borštnik, g. Skrbinšek, g. Markič, g. Sancin, g. Medven. g. Markič, g. Stanko.
itd.
Godi se I. 1575.
_	4	_
Koncert
opernega baritonista gospoda
Aleksandra Balabana
SPORED:
Verdi . . . Wagner. . Rubinstein Mozart. . Thomas .
I.
„Credo“ iz opere „Othello“.
„Pesem Večernici" iz opere ,,Tannhauser“. „Ne plakaj dete“, arija iz opere „Demon“. Serenada iz opere ,,Don Juan“. „Brindisi“, arija iz opere „Hamlet“.
Rahmaninov Monolog iz Puškinove dramske pesnitve „Skopi vitez".
III.
Rahmaninov »Kristus je vstal“, pesem Merežkovskega. Čajkovski . . „Bleda jesenska poljana.” — „Med plesom.“ Pesmi Tolstoja.
Davidov . . . „BiI je star kralj.“ Pesem Heineja.
firenški . . Grečaninov Kali ni kov . Lišin ....
„VaIček.“
„Jetnik.“ Pesem Puškina. „Zvonovi.“
„SmejaIa se je.“ Pesem Majkova.
Na klavirju spremlja g. profesor ftleksander Ruč.
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11
PASTORKA 3ENUFA.
Opera v treh dejanjih. Besedilo spisala po drami iz življenja moravskega naroda Gabrijela Preissova. Poslovenil Fran Govekar. Uglasbil Leo Janaček.
Dirigent: L. MRTAČIČ	Režiser:	VASILIJ	SEVVflSTlflNONV.
Stara Burjevka, užitkarica
in gospodinja v mlinu.................gna Sfiligojeva.
Laca Klemen )	.	,	„	.	,	(g. Sovilski.
^	.	/polbrata, vnuka Burievke< *.
Stevo Burja I	Ig.	Šimenc.
Cerkovnica Burjevka, vdova
in snaha stare Burjevke...............ga Thierry-Kavčnikova.
Jenufa, njena pastorka.....................ga	Lewandowska.
Prvi mlinski hlapec........................g.	Cvejič.
Rihtar.....................................g.	Zupan.
Rihtariča..................................ga	Erklavčeva.
Karolka, njiju hči.........................ga	Matačičeva.
Pastirica................................  ga	Smolenskaja.
Barena, prva dekla v mlinu .... gna Korenjakova.
Jano, pastirček..........................ga Ribičeva.
Muzikanti, vaščanje.
I. dejanje v mlinu pri Burjevih. II. in III. v sobi cerkovnice.
Med I. in II. dej. poteče pol leta. Med II. in III. dva meseca.
I. premijera Jenufe v Brnu 1904.
Premiera v Narodnem gledališču v Pragi 26. maja 1916.
1.	dejanje. Cerkovnica, stroga in odločna žena ima nelastno hčerko, pastorko Jenufko, katera se je zaljubila v lahkomiselnega, razburljivega bratranca Števo — in se mu vdala. Toda, ko se vrne nekega dne Števo pijan od nabora, je njegova ljubezen hladnejša. Odločna in razumna cerkovnica spregovori s Števom resno besedo ter dovoli ženitev samo pod pogojem, da se nikdar več ne opije. Da mu rok na poskušnjo enega leta.
Jenufko pa ljubi tudi resnejši, moški Laca. Boli in grize ga zavest in prepričanje, da se je lahkomiselni in vrtoglavi Števo zaljubil samo v lepo Jenufkino lice in nekega dne ji v razburjenju prereže lice, v misli, da ji pokvari s tem obraz in jo naredi grdo.
II. dejanje. Jenufka se je hotela zastrupiti. In zopet se posreči cerkovnici, da prepreči nesrečo. Pod pretvezo, da pošlje Jenufko na Dunaj v službo, skriva Jenufko pazljivo doma, kjer se ji rodi Števov deček. Cer-kovnica pokliče Števa in ga prosi, naj si vendar vzame nesrečno Jenufko. Vrtoglavi lahkomiselnež pa se skesa in uteče. Obupana cerkovnica se odloči povedati vse Laci. In pošteno in odkrito mu opiše nesrečen položaj. Laca seveda premišlja. Moral bi si vzeti tudi Števovega dečka. V svojem strahu za Jenufko in njeno dobro ime, pravi cerkovnica Laci, da je dete umrlo. In po odhodu Lace, vzame dete in ga vrže pod led. Jenufko pa prepriča, da je dete na vročici umrlo.
III. dejanje. Cerkovnica pripravlja svatbo Jenufke z Laco. In ko se hočejo napotiti v cerkev, krikne po vasi: Našli so pod ledom mrtvo dete. Nesrečna cerkovnica prizna sedaj svojo krivdo in se da odvesti na sodišče. Laca se zavzame za nesrečno Jenufko in ta spozna njegovo verno ljubezen mu pade v naročje. Namenita se skupno v svet, kjer hočeta začeti novo življenje.
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, SVill, steklu I. t. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo na atelje „VE5TE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1.
Prvi, nalstarelši Specialni strokovno tehničkl atelje za črkosllkarstvo, se najtoplele priporoča za slikanje na-plsov na steklo, kovine, les, zid Itd.
PRID & 111
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 1.
ADRIJA11 Drogerija im Fotomanufaktura
11	_____ llllllllllllllllllllllllllllllll Parfumerija llllllllllllllllllllllllllllllll
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Droge, kemikalije, toaletne in fotografske potrebščine, bolniško oskrbna sredstva.
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
GORENJSKI SLAVČEK.
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil Anton Foerster.
Dirigent: J. JERAJ.	Režiser:	O.	ŠEST.
Majda, vdova		
Minka, njena hči		. . ga Lovšetova k.
Franjo, študent		. . g. Šimenc.
Chansonette, učitelj petja . . . .	. . g. Levar.
Ninon, njegova soproga, plesalka	. . ga Matačičeva.
Štrukelj, oskrbnik		g. Zupan.
Rajdelj, njegov pisar		
Lovro, prijatelj Franja		. . g. Debevec.
Krčmar		. . g. Zorman.
Kurir		. . g. Drenovec.
Pismonoša		
Prva učenka Chansonetta . . . .	. ga Ribičeva.
Druga učenka Chansonetta . . . .	. . gna Korenjakova.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci,	učenke Chansonetta.
Dejanje se vrši na Gorenjskem.	
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila	
ga Waldsteinova in	g. Dobry.
Prva vprizoritev I. 1872.
HOTEL „SOČA‘\ Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 5 Lastnik K. POTOČNIK	Telefon št. 531
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	11.
CARMEN.
Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala
H.	Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet.
Dirigent: L. MftTftČlČ.
Režiser: V. SEWflSTIflNOW.
Carmen (mezzo-sopran).....................gna Rewiczeva.
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) g. Sovilski. Escamillo, toreador (bariton) .
Micaela, kmečko dekle (sopran)
Frasquita, ciganka (sopran)
Mercedes, ciganka (sopran)
Dancairo, tihotapec (tenor) .	.
Remendado, tihotapec (tenor) .
Zuniga, dragonski častnik (bas)
Morales, dragonski podčastnik (bariton)
g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman.
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja.
Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega’zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Jose. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, he da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in fes kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor.
II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigo-
varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in Vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Josč pa naj med tem straži odloženo blago.
Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša	svarjenja	svojih	tovarišic. Ko hoče
Carmen stopiti v	areno, jo ustavi Jose,	roteč jo,	naj gre	ž njim, ona pa mu
pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je	bil podaril Jose in mu	ga vrže	pod noge. Besen ji zabode
Jose nož v srce,	da se zgrudi mrtva.
V noVi palači ..Ljubljanske kreditne banke" nasproti glavne pošte, sva odprla
KAVARNO „EMONA“
opremljeno z vsem komfortom. V I. nadstropju posebna damska in igralna soba.
Za naklonjenost sl. občinstva se vljudno priporočava
Jan in Kati Fiala.
10 -
Začetek ob 6. pop.
Konec okrog 8.
Društvo ATENA v Ljubljani
priredi
v korist Jugoslovenske Matice
. N
V kraljestvu palčkov.
Mladinska igra s petjem v treh dejanjih. Spisal Josip Ribičič, pevske točke uglasbil Ivan Grbec.
Dirigent: DR. JOSIP ČERIN.	Režiser:	O.	ŠEST.
OSEBE:
Kralj palčkov.	Prvi stražnik.
Prvi svetovalec.	Drugi stražnik.
Drugi svetovalec.	Anica.
Vratar.	Prva vila.
Norček.	Palčki, vile.
Dejanje se godi v domovanju palčkov.
Sodeluje: Muzika Dravske divizijske oblasti.
TRGOVSKA BANKA d. d, - LJUBLJANA Mirom ut. i
preje SHSKfl ESHOMPTNfl BANKA
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje.	::::
GDIČAD A MFlAf zaloga oblek za dame
VJKIV.MK tt I	GOSPODE	IN	OTROKE
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3.
Vogal knaflove ulice.
— 11 —
Začetek ob pol 8.
Konec po 11.
VRAG IN KATRA.
Opera v treh dejanjih po narodni češki pravljici napisal Adolf Wenig. Poslovenil Peterlin-Petruška. Uglasbil ftnton Dvorak.
Dirigent: F\. BftLftTKft.
Ovčar Jurček Katra .	.	.
Njena mati. Vrag Marbuel Lucifer .	.
Vrag vratar Vrag čuvaj . Kneginja Komornica . Maršal .	.
Muzikant
Muzikanti. Hudiči. Plemiči
Režiser: P. DEBEVEC.
g. Kovač, gna Thalerjeva, gna Smolenskaja. g. Betetto, g. Zupan, g. Pugelj, g. Perko.
ga Thierry-Kavčnikova. ga Matačičeva. g. Zorman, g. Bekš
Ljudstvo.
Dekoracije: Skružny.
Prvo dejanje. Zegnanska nedelja je. Popoldne se vesele ljudje v krčmi, pijejo, pojejo in plešejo. Godba igra. Ovčar Jurček se odpravlja domov na grajsko pristavo, ker ima še veliko dela danes. Fantje in dekleta ga zadržujejo in se jeze na oskrbnika, ki jih tako tlači. — Tudi vaško dekle Katra, košato in močno pride z materjo, nobeden je noče vzeti plesat, le norčujejo se iz nje. Par gostov spremi Jurčka domov, ostali igrajo naprej. Naenkrat stopi hudič Marbuel, za lovca oblečen, sede h Katri, naroči piva in sprašuje kmete o kneginji in o oskrbniku. Ti mu povedo, kako sta hudobna in kako hudo tlako da jima morajo delati. »Vrag jih vzemi!« pravijo. »Jih bo že!« odvrne Marbuel in napije Katri. Tudi ona mu napije vsa srečna in izrazi željo, da bi rada plesala. Vrag plača godcem, da igrajo »solo« in pleše s Katro. Zelo zadovoljna mu reče, da bi rada plesala vse življenje ž njim. Vrag jo pregovori, da gre ž njim, udari z nogo ob tla, zemlja se odpre in požre oba. Katrina mati joka, Jurček, ki se je vrnil, ker ga je oskrbnik pregnal in poslal »k vragu«, pa jo tolaži in reče, da gre po-njo, ker zdaj tako nima kaj tu iskati; on pride nazaj s Katro, ali pa ostane še sam tam.
Drugo dejanje. Marbuel pride s Katrb na hrbtu ves spehan v pekel. Ona se ga drži okrog vratu in noče na noben način stran od njega, I
— 12 —
mp-’-'
češ, da jo je goljufal, ker ji je obljubljal grad, pa jo je pripeljal v pekel; zdaj naj jo le nese nazaj, ker ne bo hodila peš takšno daljo. A hudiči ji ne morejo ničesar narediti, ker ima zlat križec na vratu. Tedaj pride v pekel Jurček in prosijo ga, naj jim pomaga, da se iznebe Katre. Jurček svetuje naj ji ponudijo kaj zlatega. Pokažejo ji zlato verižico in ona spusti Mar-buela ter skoči za hudičem, ki ima verižico, dokler ga ne ujame in mu je ne vzame. Marbuel je sicer za enkrat rešen, toda bogve, kaj še bo, če ostane Katra v peklu. Nobeden ne ve, kako bi jo spravili ven, ker ji je tako všeč notri. Jurček zahteva za to, da jo izpelje, vsaj toliko zlata, kolikor ga je dobila Katra- Marbuel pa se zasmeje in pove, da sc to zlato spremeni zunaj pekla v listje. Obljubi pa, da bo, ko pride po oskrbnikovo dušo, zbežal, ako ga bo Jurček nagnal, a zato da naj pastir zahteva od oskrbnika, kar hoče. Seveda, ko pa pride po kneginjo, tedaj se pa ne sme vmešavati, ker drugače izgubi lastno glavo. Jurček je soglasen, reče hudičem naj zaigrajo polko, in on pleše s Katro, jo vrti, vrti, vrti in zavrti skozi peklenska vrata, katera hudiči z veliko radostjo takoj za njima zapro.
Tretje dejanje. Kneginja v gradu je vsa obupana, ker ta večer pride vrag po njeno dušo. Premišljuje svoje prejšnje življenje in sc iskreno kesa svojih težkih grehov. Žc zjutraj na vse zgodaj je poslala kočijo po Jurčka, da bi prišel in jo mogoče tudi tako, kakor je oskrbnika, rešil pred hudičem, a njega ni in ni. Nazadnje se pripelje. Od kneginje zahteva, da naj odpravi za vselej tlako in naj osvobodi kmete, ako hoče, da jo reši. Ona je zadovoljna in takoj napiše odpovedno pismo. Noč je. Jurček pokliče Katro, ki jo je pripeljal s seboj, in ji reče, naj se skrije za duri v sosedni sobi in ko pride hudič Marbuel, naj skoči nanj in se maščuje nad njim, ker jo je zadnjič tako prekanil. Kneginja pa naj čaka na vraga v dvorani, a naj se le nič ne boji, ker Jurček se mora tudi skriti, no, bo o pravem času takoj na mestu. Vse je tiho. Luči so pogasnenc, le luna sveti skozi odprta okna. Prileti Marbuel, zagleda kneginjo, stopi k nji in ji reče, naj sc pripravi na pot v pekel. Tedaj pa pribeži Jurček. Ko ga vrag vidi, zakriči: »Nesrečnež! Kaj delaš tu? Ali si pozabil?« Jurček pa pravi, da se gre tu za življenje vraga a ne za njegovo, ker Katra čaka za vratini nanj in ga hoče ujeti ter se maščevati. »Kaj, Katra je tu! O groza!« zakriči Marbuel, ko zagleda skočivšo Katro, in zbeži v strahu za — vedno.
Tu- in inozemski časopisi
se dobe v trafiki v Šelenburgovi ulici.
— 13 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10
NIZAVA.
Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po fl. Guimeru Rud. Lothar. Uglasbil E. d’Albert.
Dirigent: L. MATflČIČ.
Sebastjano, posestnik .	.
Tomaso, najstarejši občan Moruccio, mlinarski hlapec
Marta.........................
Pepa..........................
Antonija.  ...................
Rozalija......................
N uri.....................
Pedro, pastir.................
Nando, pastir.................
Župnik........................
Kmet..........................
Režiser: V. SEWflSTIflNOW
gg. Levar, Cvejič. gg. Betetto, Zupan, g. Pugelj.
gna H. Pirkova k. g.
ga Matačičeva. ga Ribičeva, gna Sfiligojeva. gna Korenjakova, g. Sowilski. g. Banovec, g. Finko, g. Perko.
Kraj: Deloma visoka planota v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem.
Sebastjano, veleposestnik, lastnik 'mnogih kmetij, gozdov, planin, mlinov itd. v Kataloniji na Španskem, je zabredel v dolgove. Da se jih reši, se hoče poročiti z bogato nevesto. Ker ima pa razmerje z lepo rejenko Marto, ki živi v mlinu, in ljudje o tem razmerju govore, je treba, da napravi takim govoricam pred svojo poroko konec. Zato gre v planine, kjer pase njegove črede mladi pastir Pedro. Ponudi mu Marto za ženo. Pedro je zadovoljen. Zapusti planine in gre v nižavo na svojo svatbo.
V	mlinu sc pripravljajo na svatbo. Mlinski hlapec Moruccio pouči Tomasa, najstarejšega, devedesetletnega občana o nezdravem razmerju med Sebastjanom in-Marto. Tomaso zato svari Sebastjana. Sebastjano spodi jezen Moruccia iz mlina. Svatje gredo v cerkev. Po poroki se vrneta Pedro in Marta v mlin ter ostaneta tam sama. Pedro poln sreče, Marta hladna v težki zavesti svoje sramote. V Martini sobi se posveti luč. To je Sebastjano, ki ga ni sram, na poročno noč obiskati svoje ljubice.
— 14 -
Drugo jutro se prične Pedru razmerje jasniti. Hoče zapustiti nižavo in Marto in oditi v svoje solnčne planine. Marta pa ga vzljubi. Sebastjano pride in zahteva, da Marta pleše. Pedro ji brani in zato ga Sebastjano udari. Marta odkrije tajnost svojega razmerja s Sebastjanom. Pedro hoče napasti Sebastjana, a ta ukaže, naj ga šiloma odstranijo. To se zgodi. Pride Tomaso in pove, da je bogata nevesta odklonila svatbo s Sebastjanom. Prodano bo torej vse njegovo imetje. Ostane mu le mlin. Marto hoče obdržati. Toda Marta se zaveda, da je žena Pedra, in Sebastjana odklanja. Ko jo ta poln strasti in srda vrže predse na kolena, pride Pedro. Razvije se dvoboj. Pedro zadavi Sebastjana, zapusti nižavo in nese Marto v svoje planine.
ZDENKA RODIČ damski modm salon
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
Drago
Schwab
Ljubljana.
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
ČAROSTRELEC
Romantična opera v treh dejanjih (petih slikah). Spisal F. Kind. Poslovenil A. Funtek. Godbo zložil K. M. Weber.
Dirigent: MATAČIČ.	Režiser:	O.	ŠEST.
Otokar, vladajoči knez ....	... g.	Cvejič
Kuno, knežji dedni logar . . .	. g.	Pugelj.
Agata, njegova hči .....	... ga	Lewandowska.
Anka, mlada sorodnica . . .	... ga	Lovšetova.
Gašper, prvi lovec		... g.	Zathey.
Maks, drugi lovec		... g.	Šimenc.
Samiel, črni lovec 		... g.	Drenovec.
Puščavnik 		... g.	Betetto.
Kilian, bogat kmet		... g.	Debevec.
Lovci. Družice. Kmetje.
Kraj: v nemškem gorovju. Čas: kmalu po tridesetletni vojni.
Vsebina: 1. dej.: Slavnostni prostor na velikem strelišču, kjer se je krnet Kilian odlikoval kot mojstrski strelec. Veliko veselje med lovci.
Le Maksa, ki je bil dotlej najboljši strelec, to pot pa ni nič zadel, vse zasmehuje. Višji logar napoveduje običajno poizkusno streljanje, ki se vrši jutri. Ce bo pri tem streljanju Maksu sreča mila, dobi za ženo lepo Agato. Toda zle slutnje ga vznemirjajo. Kar se pojavi Gašper in ga povabi, da gre z njim vlivat čarobne kroglje.
2.	dej.: V logarjevi hiši sedi Agata in prede. Anica zabija v steno žebelj, na katerem naj visi slika pradeda. Vesela je in bi tudi svojo žalostno prijateljico Agato rada razveselila. Ko odide iz s<'V, je Agata zopet sama zatopljena v svoje lepe ljubezenske sanje, zakaj njeno srce pričakuje • že dolgo ljubega. In res pride Maks, toda le na kratek čas in že odhaja. Izgovarja se, da mora jelena, ki ga je pravkar ustrelil v zloglasnem volčjem brezdnu, spraviti domov. Agata sluti nekaj hudega, ga zadržuje, toda vse zaman.
Izprememba: Volčje brezdno. Gašper pričakuje Maksa, ki končno pride. Navzlic svarilu ranjke matere in Agate pomaga Maks pri čaranju.
— 16 —
3.	dej.: Agata, že v poročni obleki, je navidezno vsa srečna nevesta, toda zle slutnje je niso zapustile. Zopet jo tolaži Anica, a ne dolgo, zakaj tudi njo obhaja strah in bojazen.
Izprernemba:	Slavnostno streljanje.	Grof	Otokar odredi, da bodi	cilj
bel golob. Maks strelja. V tem trenutku	pride	Agata in se zgrudi na	tla.
Ljudstvo misli, da	je ustreljena, toda v	'resnici je strel zadel Gašperja.
Maks javno prizna	svoj zločin in čaranje.
Grof Otokar ga hoče zato zj» vedno izgnati iz države; kar pa se Pojavi puščavnik, ki prosi Otokarja milejše kazni. Grof se da preprositi ter odredi, da naj Maks ostane v deželi eno leto na preizkušnji. Če bo v tem času dokazal, da je pošten in zvest, dobi ob letu lepo Agato za ženo. Narod poje v mogočnem koru in prekipeva veselja in hvaležnosti.
Slovenci v Berlinu. 7. febr. je priredila »Jugoslovenska studentska Zadruga Berlin« večer, na katerem so sodelovali poleg raznih nemških igralcev in pevcev tudi naši rojaki: gg. Gaberščik, Melihar in Šubelj. Uprizorili so v nemškem jeziku I. dej. Cankarjeve »Das Aergernis im Thale St. Florian«. Ulogo zlodeja je igral g. Melihar, Šviligoja g. Gaberščik, Petra g. Šubelj, župana in ostale uloge pa nemški igralci. Predstavi so . prisostvovali poleg našega poslanika odlični nemški in drugi gostje.
G. Šubelj je pel Pavčičevo »Padale so cvetne sanje« in Michlovo »Človeka nikar« v slovenskem jeziku. Uspeh prireditve dela v vsakem oziru vso čast našemu naraščaju v Berlinu.
PAPIRNA TRGOVINA
IVAN GAJŠEK
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 2.
Fini pismeni papir v kartonu in mapah, umetniške razglednice — vedno nove, fini notezi, koledarji, poezije, albumi.
Primerna priložnostna darilo. - ... ■
Najfineji pisemski papir LjUBLjANj| ^P°r^a	ŠELENBURGOVA	ULICA.
:	N.	TIČAR	:
DI/s\ctoiir manufakturna trgovina
■ IvUMCV^) Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Na drobno! Telefon štev. 538. - Ček. ur. štev. 11.228. Ha dCbElo!
Začetek ob pol 8.
Konec okrog 10.
3anko in Metka.
Bajka v treh slikah. Spisala F\. Wette. Poslovenil M. Markič. Vglasbil Engelbert Humperdinck.
Dirigent: K. JERRJ:	Režiser: V. SEWf\STIANOW.
Oče Peter, metlar............................g. Cvejič.
Jera, njegova žena...........................ga Smolenskaja.
Janko \ ...	. .	 (ga	Rewiczeva.
i.i ( njiju otroka	3	,	.
Metka J	 A	gna Thalerjeva.
Vešča hrustalka..............................gna Kattnerjeva.
Peščeniček  .................................gna Saksova.
Rosniček  ...................................gna Korenjakova.
Štirinajst angelov.................................... ***
Otroci................................................ ju**
Prva slika: doma, druga: v gozdu in tretja: medeni hramek.
VIKTOR BAJT nasl.
Prva ljubljanska cvetličarna : :	LJUBLJANA.	:	:
KUNSTEK 8i PLETERSKI
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami. Vodnikov trg 5	LJUBLJANA	Kopitarjeva	ul.	4
— 18 —
I
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
SEVILSKl BRIVEC.
Buffo:opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar^Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel fl. Funtek.
Dirigent: NEFFftT.	Režiser: SEWAST1AN0W.
Grof ftlmaviva		. . . . g. Kovač.
Bartolo, zdravnik		. ... g. Zupan.
Rozina, varovanka v hiši Bartola	. . . ga Lovšetova k. g.
Figaro, brivec		. . . . g. Levar
Basilio, učitelj glasbe ....	. . . . g. Betetto.
Fiorello, sluga ftlmavive . . .	. . . . g. Zorman.
1. sluga (tenor) . . . . . .	. . . . g. Banovec.
II. sluga (bas) 			.... g. Pugelj.
Berta, hišna pri dr. Bartolu . .	. . . ga Smolenskaja.
Častnik		. . g. Zorman.
Notar		. . . . g. Perko.
Vojaki,	godci.
Dejanje se vrši v Sevili. Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu.
Dr. Ba r t o 1 o , postarn, ohol, nezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V pelju jo poučuje B a s i 1 i o , intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A1 m a v i v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a, spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva Pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt.
V	drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da sc uda trditvi,
- 19 —
da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
Jar. Kvapil bo na Vinogradih uprizoril na novo poleg »Kar hočete« in »C.vmbelina« še »Kralja Leara« in »Sen, kresne noči« z Mendelssohnovo glasbo pod vodstvom O. Nedbala.
K. Burian, slavni češki pevec, je pel v operi v Budimpešti Heroda v »Salomi« z velikanskim uspehom.
Večne krize manjših čeških gledališč (Mor. Ostrava, Olomuc, Chru-dim in dr.) hočejo odpraviti na ta način, da se bo na enih gojil samo dramski, na drugih pa samo 'operni (operetni) repertoar. Gledališča bi se potem potom gostovanj medsebojno izmenjavala.
Premiera »R. U. R.« v Berlinu v »Th. am Kurftirstendamm« je bila 27. marca t. 1. Igralci, ki so pri njej sodelovali, se podado na daljšo turnejo, tako da bodo tudi na češkem lahko videli nemško predstavo »R. U. R.«. Režija: John Gottovvt; Helena Glory in robotka Helena: Marija Fein; Domin: Sahl-Nachbaur; Fabry: Kessler; Alquist: Walscr; robot Primus: mladi pesnik Walter Rilla. — Kot knjiga je izšla drama tudi v Nevvyorku in ima podnaslov »Fantastična melodrama«.
Priporočamo „ „ Kolinsko cikorijo.
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIk-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
Sara Bernhardt.
Dne 26. marca ob 8. uri zvečer je umrla največja francoska tragedinja Sara Bernhardt. Popoldan je bila na lastno prošnjo pre-videna z zakramenti za umirajoče. Dosegla je, kolikor se da dognati, nekako 77 let. Vendar pa je starost slavnih igralk povečini nepoznana; pri Sari Bernhardt pa tembolj, ker je »božanska Sara« do 70. leta ohranila glas in telo tako mlado, da je na odru izgledala kot kaka 30 letna. Sloka postava, elegantni udje, povešene rame, klasični profil, zelo močne oči, ponosna kraljevska noša in nastop: to je dajalo nepozabni čar njeni Fedori, Frou-Frou, Dami s kamelijami, Tosci in Kleopatri. Ravnotako njenim dvem princem: vojvodi Reichstadtskemu (Rostand: »L’ Aiglon«) in Hamletu. Po rodu je po materi nemška judinja, po očetu pa francoska katoličanka. Vzgojena je v samostanu Grand Champs v Versaillesu. Od 1858. do 1862. je bila učenka pariškega konzervatorija. 1862. je debuti-rala kot Ifigenija v Theatre Frangais, odtod je šla na Gymnase-Theatre, potem v Odeon, kjer je imela prve uspehe v V. Hugo-jevem »Ruy Blasu«. Pozneje šele se je vrnila v »Theatre Francais«, gostovala žnjim koncem sedemdesetih let v Londonu in pozneje na svojo roko v Ameriki. Nato se je podala na daljšo turnejo po vsej F.vropi in bila med drugim tudi v Beogradu in Zagrebu. L. 1900 je prevzela vodstvo »Theatre des Nations«, postala profesorica na akademiji in bila sprejeta v častno legijo. Prva umetnica, ki je bila deležna te časti, je bila sicer laška pevka Adelina Patti, toda prva francoska igralka	je bila ona.	1882. se	je	poročila z	nekim manj
slavnim igralcem	Daria, ki je	pa že 7	let	nato umrl.	Toda stara
mati je bila že pred več kot desetimi leti pred svojo poroko. Nazadnje je imela	svoje lastno	gledališče »Th. Sarrah	Bernhardt«
zajedno s svojim	sinom Mauricem. Bila	je	slikarica, kiparica, kro-
tilka levov in kač, posegala je tudi v politično življenje, se vozila z aeroplanom, pisala romane in igre in je bila sploh izvanredna žena. Žena neverjetne energije in nadarjenosti. V svojem teatru je seveda sama režirala, sama delala načrte za sceno in kostume, najbolj znani pa so njeni oderski efekti s cvetlicami, katere je sama vzgojila. O njeni umetnosti, iznajdljivosti in karijeri, kakor tudi izvlečke njenih memoir priobčimo v prihodnjih številkah.
Razno.
»Češnjev vrt« se je moral radi obolelosti režiserja Putjate preložiti na pozneje.
Češko-dunajska gostovanja. Švandlovo divadlo iz Praše bo priredilo več. čeških predstav v dunajskem »Volkstlieatru«, med drugimi dela Strindbergova, Langerjeva, Werflova in Shakespearjeva. Istodobno pa gostuje ensemble iz Burgtheatra (Medelsky, Tressler in dr.) v Švandlovem di-vadlu, in sicer v nemščini.
— 21 -
»Udruženje gledaliških igralcev« je sklicalo 18. marca sestanek, na katerem se je razpravljalo o skupni grobnici za umrle člane in o prenosu spomenikov I. Borštnika in A. VerovSka. Sestanka so se udeležili člani uprave, člani drame in opere, ter arh. R. Kregar. Sklenilo se je na predlog »Udruženja«, da se prenese oba imenovana kipa v park dramskega gledališča, da pa se ozira na umetniške načrte in nasvete tozadevnih strokovnjakov. Glede akcije nagrobnega spomenika Borštniku in Verovšku je prevladovala misel, naj se »Udruženje« bavi z ustvaritvijo skupne grobnice slov. gled. igralcev.
Gostovanje predsednika »Udruženja glumača SHS« v Beogradu, znanega našega dramskega prvaka g. M. Markoviča se vrši v prvi polovici aprila. Umetnik kreira načelnika v »Revizorju«, v katerem je imel o priliki svojega jubileja izvanreden uspeh, in Hasan-ago v Ogrizovičevi »Hasanaginici«, katero ulogo smatrajo do danes za njegovo najboljšo kreacijo.
Ljuba Iličlč alias Louis Illing je pred kratkim nastopil v prvi tenorski vlogi operete »Apaši« (Ralf Benatzky), katere premiera je bila na »N. Deutsches Th.« v Pragi. Kritika pravi: »...gledališče je opereto lepo insceniralo, predstava pa ni bila tako dobra kot smo pričakovali. Tega je kriv operetni junak L. Illing, ki se smatra že za tako velikega junaka in ljubimca publike, da misii, da se mu ni treba več potruditi. Ali ne zna ali pa noče peti, vsaj pri premieri ni bil niti pevsko niti igralsko na višku. Dramatična ljubavna scena v II. dej. se mu je popolnoma ponesrečila, publika, ki je sicer zelo mirna, se je na glas smejala.«
»Oidipova pot«, igra Huga v. Hofmannsthala, prvotno imenovana »Oidipus in sfinga«, ki so jo že pred leti igrali v Berlinu, je sprejeta v repertoar Burgtheatra na Dunaju.
»Požar strasti« v Pragi. To Kosorjevo dramo, ki je bila pred leti z velikim uspehom igriina razven v Jugoslaviji tudi na Dunaju, Monakovem, Frankfurtu, Moskvi in pred kratkim v Bratislavi in Lvovu, vprizori na Tjiovem divadlu kot gost režiser E. Nadvornik, ki je imel pretekli mesec tako lepe uspehe v komornih igrah na Švandlovem divadlu.
Klasično gledališče v Berlinu. Bratje Rotter v B. so združili tri večja berlinska gledališča in hočejo že začetkom nove sezone ustanoviti ljudsko gledališče z predvsem klasičnim repertoarom. Cene bodo zelo nizke. Olvo-rili bodo sezono z večjim Shakespearjevim ciklom.
Demetrova nagrada za 1. 1922 v znesku Din 2500.— je priznana M. Krleževi drami »Golgota«. Ocenjevalci so pretresali samo 5 del: J. Božič »Svatba«, T. Strozzi »Iztočni greh«, P. Petrovič »Stojanda«, B. Lovrič »Sin« in Krleževo »Golgoto«. Odločiti se jim je bilo končno samo med Strozzijem in Krležo, končno pa so priznali nagrado Krleževi »Golgoti«, češ da je drama poleg literarne vrednosti tudi na odru doživela velik uspeh.
Gna Aliče Nikitina, bivša članica našega baleta, je plesala to sezono v »Rusš. romantisches Theater« (Apollo-Th., Berlin) zajedno s slavno plesalko carskega baleta Smirtiovo, Cl. Pavlovo, E. Kriiger, Obušov in Romanov. Trupa, ki je imela v Berlinu zelo lepe uspehe, je odpotovala v marcu na Holandsko.
Eleonora Duše, slavna italijanska tragedinja, gostuje spomladi na Dunaju.	»
- 22 —
+ Aleksander Milojevič je umrl 24. marca t. 1., 64 let star, v Beogradu. Eden najuglednejših srbskih igralcev, prvotno sodni uradnik, se je 1877. pridružil potujoči družini Mihajla Dimiča, nato odšel v Novi Sad, od
I.	1901 pa ostal stalni član beograjskega pozorišta do svoje smrti. Po prevratu se je s svojimi organizatorskimi zmožnostmi posebno odlikoval pri ustanovitvi sarajevskega gledališča in je kot pooblaščenec »Udruženja« v delegaciji prosvetnega ministrstva v Beogradu deloval med drugim tudi za podržavljenje ljubljanskega gledališča. Večen mu spomin!
»Novo Orestijo«, tragedijo v treh dejanjih, ki jo je spisal Arnošt Dvofak, bodo igrali začetkom aprila v industrijski palači (6000 gledalcev) na razstavnem prostoru v Pragi. Režija: I. Kroha; muzika: .Mrak; koreografija: 1. Jenčik; Elektra: Iblova; Orest: Karen; Klitaimnestra: Hellerova; Agamemnon: Mayer.
Češka premiera v Londonu. V »Unic Centre Club« so igrali z dobrim uspehom kot prvo češko igro enodejanko »Juni« (Fr. Šramek) dne 4. marca. Prestavil jo je prevajalec bratov Capek P. Selver.
Film Hudožestnikov. Poročali smo že, da je sovjetska vlada poslala Prve filme Hudožestnikov v zapadno Evropo. Evo vam kritike o prvem teh filmov, o Tolstojevem »Polikuški«: »Iz tega resnega filma sovjetske Rusije se bodo naši ljudje samo učili. Kako se iz male scene napravi cela afera, brez patosa, brez pretiravanja, brez praznih in nič pomembnih efektov. Nikjer ne prestopa virtuoznost prave meje. Ta ruska umetnost je še enkrat resničnost. Moskvinov Polikuška je majhen čokat človek do-brovoljnih, prebrisanih oči, hitrih, hlastavih gest. Rad ga moraš imeti, ker je vedno dobre volje... — Tistim, ki hočejo v filmu senzacije, se bo zde-halo in bodo morda to revolucijo prespali, zakaj ona nima nobenih agresivnih oblik.« — Kot dostavek (čeprav ne spada pod rubriko filma, pač pa ruske umetnosti): V »Neues Deutsches Th.« v Berlinu so nanovo vprizorili Schillerjeve »Die Rauber«. Kritika omenja med drugim: »Zelo zanimiv je bil Franc. Mestoma je spominjal na nevrasteničnega Erika XIV., ki ga je igral mladi Cehov.« Moj Bog, kdaj je že to bilo, ko je moskovski studio igral Strindberga, toda Berlin ga še ni pozabil, ni pozabil njegovega najboljšega igralca Čehova!
Hudožestniki v Ameriki. Gostovanje Hudožestnikov januarja t. I. v Ameriki je višek umetniškega triumfa, ki ga je ruska umetnost v Ameriki sploh doživela. Pred njimi so se izkazali že Rahmaninov, »Snjeguročka«, »Sadko«, Šaljapin itd. In pred dvajsetimi leti N. I. Orlenjev s svojimi predelavami, nadalje jim je bila pot uglajena potom angleških monografij o ruski umetnosti. Toda januarski uspeh je bil mnogo večji kot so si mislili in je imel prave amerikanske dimenzije. Do 8. jan. so igrali vsak večer Tolstojevega »Carja Fjodra«, do 15. jan. Gorkijev »Na dnu«, do 23. Cehov »Češnjev vrt« in do konca meseca »Tri sestre«. Prva predstava je bila senzacija newyorške »season«. Gledališče, ki obsega 4000 sedežev, je bilo nabito najfinejše amerikanske družbe. Reprize so uspeh samo dvigale. Pred blagajnami je prišlo do pravih pretepov. Naval Amerikancev je bil tolik, da tamošnji Rusi svojih umetnikov sploh videti niso mogli. Najbolj se čudijo Amerikanci, da Stanislavski ne priznava nobenega »stara«. Naj-Večji amerikanski režiser David Belasco je napisal članek, v katerem Priznava, da pred gostovanjem Hudožestnikov še sploh ni nikdar videl resničnega dramatskega igranja.
— 23 —
/ ■' .
Jubileji.
Dne 3. marca je slavilo Nar. sled. v Mariboru 65 letnico rojstva in 40 letnico umetniškega delovanja našega odličnega skladatelja g.' V i k t o r-j a Parm e. Vprizorila se je z velikim uspehom kot slavnostna predstava njegova prva opera »Urh, grof Celjski«. Opero je vodil g. A. Mitrovič, v glavnih ulogah pa so nastopili gg. Arhipov, Čepič, Mitrovičeva, Jež, Janko, Kogejeva in Grom. Opera je komponirana 1. 1892—1894, prvič vprizorjena pa je bila 15. februarja 1895. v Ljubljani.
17. januarja je praznoval 25 letnico umetniškega delovanja član Nar. pozorišta v Sarajevu g. Ilija Vučiče v ič, znani »čika Ika«. Slavnostna predstava je bila Thomasova burka »Charleyeva tetka«.
10. februarja je slavil 25 letnico nadredatelj Nar. kazališta v Zagrebu g. Ivo Raič. On je eden onih redkih dramskih naših umetnikov, ki so delovali tudi na drugih večjih svetovnih odrih izven naše domovine. Izšel je iz šole znanega dunajskega recitatorja A. Strakoscha, bil angažovan 1901. na »Neues Tli.« v Berlinu, nato deloval tri leta na Nar. divadlu v Pragi, pozneje gre v Berlin, kjer ga Reinhardt navduši za Ibsenovega Osvalda. V tej ulogi ga je videl pisatelj H. Bang, ki je zaklical v neki noveli slavnemu Jos. Kainzu: »Poražen si od hrvatskega dečka!« Ko se je
1.	1909 vrnil v rodno mu mesto Zagreb, kjer je ostal do danes, je pisal Jar. Kvapil zagrebški upravi: »Ivo Raič se vrača na hrvatsko gledališče in prinaša	seboj razven svojega talenta dve	tako redki stvari:	svežo
mladost in	kljub temu	toliko gledališko izurjenost... Naj se Zagreb oko-
risti z njim, naj se tam povzpne do one višine, na kateri bi ga rad videl pri nas v Pragi kot svojega mladega, predragega druga! — J. Kvapil.«
2.	marca je praznoval 50 letnico neprekinjenega umetniškega delovanja član Nar. pozorišta v Beogradu g. Pero Dobri novic. Za svečano predstavo si je izbral R. Bracca »Don Pietro Caruso« in I. 1. Mjas-nickega komedijo »Cikina kuča«.
3 marca je praznoval 25 letnico redatelj Nar. kazališta v Zagrebu g. G j ti r o	P r e j a c v	ulogi Franka Straussove	operete »Netopir«.	Prejac
je deloval	1. 1898 tudi	v Ljubljani v drami in	opereti.
25 letnico umetniškega delovanja je praznoval dne 6. marca prvak Nar. pozorišta v Skoplju g. P e r a D. Jovanovič. Za svečano predstavo si je slavljenec izbral francosko dramo »Lyonski vlak«
7. marca je praznoval 25 letnico g. A n d r i j a D j u r č i č, član Nar. pozorišta v Sarajevu, in sicer v ulogi fabrikanta Gizekeja v znani »Pri belem konjičku«.
Slike gledaliških umetnikov se dobe v trgovini s slikami »Special« A. Babka na Aleksandrovi cesti.
Današnja številka prinaša kot umetniško prilogo sliko Antona Danila-Cerarja, našega priljubljenega nestorja.	(Atelje	»Helios«, Bešter.)
— 24 —
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Pran Lipah. Cena Din 4'50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.