—«-•   67   »-»—
Vsak po svoje.
Spisal Silvester K.
l^     ^Hekoč se srečata koza in  osel.   Osel  postoji,  si ogledava
\m   /L&&^±. I  k°zo 'n re^e Por°gljivo;
\m sffilfoiy*H^B          ,,Kako si li upaš hoditi okrog? Ali te ni sram, da
I f|» »"\$.$ § kažeš svojo preperelo in koščeno postavo vsemu svetu? I x~' pjtr II ^*1' ^a^a s'! ^laka v's' °d tebe kakor od razcapanega uL ^^^^\Jt kožuha, dolga brada ti nikakor ne sodi  h   koničastemu
-----:-------°-LlzJ-------' gobcu, repec imaš kratek, kakor bi ti ga bile miši odglo-
dale, in če slišim tvoj meketajoč glas, se ne morem vzdržati smeha. Tudi tvoje oči so mi črez mero zoprne in ne dobiš na svetu svojim er.akih."
nNe misli si, da bi ti ugovarjala," odgovori koza tnirno, »zakaj prav malo mi je mar, kako me ti ocenjuješ. Tolaži me zavest, da bi me ljudje — posebno siromaki — ne redili, ako bi poleg svoje zoprne zunanjosti ne imela še tudi dobrih lastnosti. Sicer pa ti tudi nisi brez vse graje. Ne za-meri, ako tudi jaz tebi kaj malega očitam. Glej — če že hočeš biti podoben konju, čemu pa nosiš kravji rep? Če hočeŠ biti lep, čemu pa se ogrinjaš v sivo, beraški suknji podobno obleko? In ali ti tvoja velika ušesa niso preveč napoti? In pa — oprosti — ni li tvoja velika neumnost vzrok, da si tako slaboznan po svetu in je tvoj obraz vse drugo kakor duhovit? Kar se pa tiče tvojega strahovitega, mozeg pretresujočega glasu, moram reči —"
Koza umolkne, ker ji je osel pokazal hrbet in se odstranil naglih ko-rakov.