GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna . . „ 2’— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0*10
Št. 25.
V Ljubljani, dne 19. maja 1911.
Leto VI.
Ljubljana, 19. maja 1911.
Minulo nedeljo opoldne sem 'čisto slučajno poslušal »duhoviti« razgovor dveh socialnih demokratov, ki sta ga imela ob belem dnevu ob opoldanski uri na neki ljubljanski cesti. Tako-le sta se razgovar-jala: »Ti, Kristan je danes pošteno zabavljal čez farje,« drugi ti pa pristavi: »Tudi Kocmur je dobro zabavljal čez Šušteršiča.« Moža sta šla z nekega socialdemokraškega shoda, na katerem si nista drugega zapomnila, ikakor da je Kristan zabavljal čez »farje«, Kocmur pa čez Šušteršiča.
iNič se mi ni to čudno zdelo, saj še iz prejšnjih let, ko me je zanesla noga na kako rdeče zabavljanje, ki ga proglasi po krivici za delavski shod, znam, da socialnode-mokraški govorniki ne znajo drugega, kot > da zabavljajo čez katoliško duhovščino in čez našo stranko. Taki so bili Železnikar, ki se je obesil, tak je bil Mihevc, ki jo je odkuril v Ameriko, tak je bil sedanji voditelj štajerske nemškutarije Karel Linhart, in svojim prednikom .so liki las lasu podobni sedanji socialnodemokraški govorniki od starešin Čohal, Kopač, Kristan Etbin do mladinov Kocmur, Tone Kristan, dr. Turna in di’. Drmota doli. Če hodiš na socialnode-moki*aške shode, če čitaš njih časopisje, bore malo boš čul in čital, kako da se godi delavstvu in kako naj bi si izboljšal svoj položaj. V zabavljanju proti katoliški cer-kvi, proti duhovnikom, proti škofom, tu so ti rdečkarji doma.
Dunajski nadškof kardinal dr. Gruscha je izdal prisrčno pismo katoliškim delavcem,^ v katerem jih vabi in kliče v prisrčnih milih besedah, da naj ostanejo verni katoličani, v to pastirsko pismo, dovršeno po mislih in po obliki, se strupeno zaletavajo tisti slovenski socialnodemokraški odpadniki katoličanstva, ker jih je gotovo pekla vest, ko so čitali apostolsko pismo.
™axač se tu kruto norčuje iz katoliških škofov, naravnost bogokletno piše o našem 1zveličarju. Gabi se nam, da bi se prerekali s pisači bivšimi katoličani. Žal nam je, da rdeči ruj e jo katoliško vero tudi iz src slovenskega delavstva.
Kaj ti je sedanja socialna demokracija? Nič novega? Nič. drugega, kakor pogreta, popolnoma ponesrečena jed, ki so jo kuhali v petem stoletju po Kristu Mazdekovi rdečkarji v Perziji, a ki se je popolnoma izjalovila in nič drugega, kakor slepo posnemanje popolnoma ponesrečene kitajske socialno-demokraške države po Vangngančevih načelih. Takrat je zapodilo ljudstvo socialistične sanjarje iizgrda in ubilo vsakega, kdor jih je zagovarjal. Socialisti so pa v svoji ljubezni do domovine bežali k Mongolceai, nahujskali tamošnjega vladarja Činjukana in v njegovih vrstah so se leta 1128. po Kr. borili proti rodnim bratom. Sedanje rdeče merkuce pojejo slabšo pesem, kakor so jo pele pred tolikimi stoletji kitajske in perzijske rdeče merkuce. Niti zabavljanje proti katoličanstvu ni njih last, marveč to pesem žvrgole za »brezverskimi« toli sovražnimi delavskimi izkoriščevalci, liberalci.
Slovensko krščansko socialno delavstvo pozna rdeče brezverske ljudske sleparje in narodne izdajice. Zato stopa preko njih na dnevni red, preko njih se stanovsko združuje, da si izvojuje boljšo bodočnost, kakršna je po krivdi modernega brezverstva sedanjost!
Povišanje železniških čuvajev pri državni železnici.
Stanje železniških čuvajev, posebno ogi-balnili čuvajev nas sili, da nekoliko več izpregovorimo o tej zadevi. Ko so bili železniški čuvaji leta 1908. povišani v kategorijo služabnikov, so bili od marsikatere strani zavidani za to dobroto. Ako pa to povišanje bolj natančno pregledamo, pridemo do prepričanja, da je to povišanje zelo pomankljivo in tudi zelo krivično urejeno. Pri regulaciji plače za čuvaje, ki se je izvedla leta 1908., bilo je sklenjeno, da ima čuvaj, naj si bo ogibalni ali prožni čuvaj, začetno plačo 900 K. Pri tem pa se ni na stare čuvaje, ki že leta in leta opravljajo naporno službo pri železnici, popolnoma nič oziralo. Čuvaji, ki so bili nastavljeni še z isto res sramotno začetno plačo 576 K in ki opravljajo železniško službo že
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Kako pa ste pomagali?« zagromi Neron, trdo stopivši pred Lokusto. »Ali ne gre
p!Hi9 it-Z uPornimi galskimi legijami nad «	• Ali se mu ne pridružuje smelo z zla-
tom m besedami podkupljena druhal» Ali sc ne siisi celo med starešini neko skrivno šepetanje. Pa jih bom že ustrahoval, predrzne. O, da bi imelo rimsko ljudstvo le en tzatilnik z veseljem bi bil jaz sam njegov rabelj!«
»Kdo pa bi ostal, da bi mu Neron zapovedoval?« vpraša Lokusta zbadljivo; »kdo bi potem kleče častil novega pol-boga Nerona Dijonika? Cezar! togotiš se nad svojim narodom, — togoti se raje sam nad seboj! Ako se ti je pristudilo življenje med malovrednimi sužnji, tedaj spij pijačo, ki si si jo izprosil od mene ono noč, ko si prišel iz gostilne .moje sestre v moje stanovanje! Zakaj ne umoriš sebe, Neron?«
»Ker hočem živeti, ženska! Ker hočem živeti in uživati!«
»Uživati? Ali more dati svet še kaj užitnega tebi, ki si užival življenje do dna? Kaj ti še ostaja? Kupa razkošnosti? Že do gnjusa si jo izpraznil. Moč? Ti sam praviš, da je nesreča zapovedovati sužnemu narodu. Črt? Tudi tega, o Neron, si se navolili: kako malenkostno, kako pritilkovsko se mora dozdevati onemu, ako hoče nasititi svoje sovraštvo do ubožnih stvaric; sovraštvo, ki mu je žrtvovalo Agripino! Umor matere, uboj brata, umor soproge! Cezar, umri — nič več se ti ni nadejati od življenja!«
»Motiš se!« zakliče Neron skoro vesel. »Motiš se, strašna žena! Nekaj mi je še ostalo, ako se mi vse izneveri: ostala mi je ljubezen; ostalo mi je prijateljstvo!«
Zaničljivo se posmeje Lokusta.
»Kdo neki ljubi Nerona? K večemu rabelj, ki dobiva od cara bogato plačilo?«
»Kdo da me ljubi? Blag in dober mladenič me ljubi, tako kakor nihče; mladenič, ki zaničuje vse zaklade, vse časti, ki mu jih devam pred noge in se mi zdi kakor cvetka v pustinji — in ta mladenič je Spor!«
»Spor!« Lokuste smeh daleč odmeva. »Ali bodeš upal morskemu pesku, po kate-
10 do 15 let, so po tej regulaciji popolnoma enaki onim čuvajem, ki so bili ob času te regulacije šele nastavljeni. Drugi čuvaji pa, ki imajo že po 15 in še več let službe, je pa razloček tako malenkosten, da ga sploh ni vredno vpoštev jemati. Mi ne pišemo teh vrstic zato, da bi bili našim mlajšim tovarišem nevoščljivi za njih plačo, mi jim jo iz srca privoščimo. Saj smo izkušeni zadosti, kako se s tako plačo, ki smo jo imeli mi v začetku, živi, posebno če ima eden ali drugi številno družino v oskrbi. Posebno pa še zato, ker je ta regulacija tudi za mlajše čuvaje zelo krivična. Na eni strani se jim je plača zvišala, na drugi se jim je ista zopet odvzela. Ogibalni čuvaji so imeli pred regulacijo primerno ogibalno doklado (VVechselzulage), a po tej regulaciji so jo mlajšim čuvajem popolnoma odvzeli, da so tako navzlic veliki odgovornosti, katero ima ravno ogibalni čuvaj, popolnoma enaki prožnim čuvajem. Če se pa hočemo ozirati še na druge stvari, t. j. na take dohodke, ki ne spadajo k redni plači, so pa ogibalni čuvaji še mnogo na slabšem kakor prožni čuvaji. Seveda se godi posebno starejšim prožnim čuvajem po tej regulaciji ravno taka krivica kakor ogibalnim čuvajem. Tudi pri prožnih čuvajih se ni. pri regulaciji oziralo na tisto dolgo vrsto let, katere so čuvaji opravljali službo in to za nizko plačo, katero so prejemali za svojo naporno službo, ampak ,so jih storili pri plači mlajšim čuvajem enake. Po tej regulaciji nimajo -starejši čuvaji od tistih let, katere so imeli pred letom 1908., nikakršne koristi, ker jim ta leta nič ne koristijo do povišanja in imajo še vedno isto začetno plačo kakor vsi drugi mlajši nastavljenci. Da je taka regulacija za stare čuvaje krivična, to mora spoznati vsak, še tako malo razsodni človek. Pri povišanju iz enega razreda v drugega je ravno taka mizerija. Starejšim ogibalnim čuvajem, ki so povišani od 900 na 1000 K, jim je pri tem polovico ogibalne doklade odvzete, in ko pridejo do 1100 K, ji,m je odvzeta cela ogibalna doklada. Avanzira sicer od ene grupe do druge za letnih 100 K, dobi jih pa v resnici le 30, vse drugo mu je odvzeto ali za razne stroške odračunjeno. Tako služi tak čuvaj celih pet oziroma šest let vedno
rem. stopaš? Ako moreš učiniti, da je sleparija nestorjena, ki si jo uganjal ž njim, potem mi govori, da imaš pravico do Sporo-vega prijateljstva. Ako bi slučaj mladeniču razodel, da je na Neronovo povelje v Loku-stini gostilni omamila pijača njegove po-čutke; da so njegov noč tačas, ki je trdno spal, premenili s skrhanim nožem, ki je po umetni sestavi nazaj skočil, kadar se je dotaknil kake stvari, in ako bi bila tudi človeška prsa! Pač lahko je Neron pričakoval smrtni udarec, ker si je bil v svesti, da mu nož ne more škodovati! Pač lahko se je pokazal veličastnega, ker je dobro vedel, da je popolnoma varen —«
Lokusti pretrga besedo glas, ki gre obema skozi ušesa.
Neron obledi. »To je bil Sporov glas?« izpregovori onemogel. »Kaj, ko bi bil čul, ko bi bil — bogovi naj ti bodejo potem milostni, ženska, ako si vzela Neronu poslednjo nado, ki ga je še združevala s človeštvom!«
Zaničljivo zre Lokusta na cara, ki glasno kliče Tigelina.
Zamorec pride.
(Dalje prihodnjič.)
za eno in isto plačo, dasiravno v tem času dvakrat avanzira. Seveda je ta avanzirenga le na papirju, da se čuvajem nameče nekoliko peska v o'či. Zakaj pa se uradnikom v teku let razne doklade ne odvzamejo? Zakaj se to zgodi edinole pri čuvajih? Mi smo mnenja, da zato, ker se štedi le pri nižjih uslužbencih. Pri višjih uslužbencih mora seveda iti vse gladko. Pa vsaj se dostikrat čujc, da ima čuvaj preveliko plačo in nobene odgovornosti, čemu potem še doklade? Saj se ravno tisti golobradi uradniki toliko skiicujejo, da imajo vso odgovornost sami, seveda v mirnem času, to je, dokler se ničesar ne zgodi. Ko pa se kaj pripeti, takrat pa odklanjajo vsako odgovornost. Takrat pa pade vsa odgovornost na čuvaja, da prevzame kazen, ki je sodnijsko odmerjena za isti prestopek. Ako torej čuvaj nima odgovornosti, zakaj ga potem kaznujejo, če pa ima odgovornost, zakaj .se mu potemjemlje doklada, ki jo po vsej pravici zasluži. Čuvaji, zganite se torej, zato se organizirajte; le v organizaciji dobite tisto moč, s katero zamorete take in enake krivice temeljito odpravii!
Tobačno delavstvo.
Liberalca zdivjanost. Minuli torek sta se izprehajali dve tobačni delavki, pošteni dekleti, po tivolskem gozdu. Kar prihitita dva škrica in ju nahrulita. Ena revica se ju je tako ustrašila, da je omedlela, nakar jo je en škric pograbil za roko in kričal: »Pokaži prste, ti si tobakarica,« nato jo vrgel na klop in davil. Vprašamo, ali si že poštena delavka ne bo več upala na cesto vsled razuzdanosti liberalnih frakarskih divjakov?
»Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« je izročila glavnemu ravnateljstvu obširno spomenico Vsebino objavi prihodnji »Glasnik«, ki izide zato najbliže nekoliko prej kakor navadno.
Nova ureditev plač paznikov, bolniških očetov in profesionistov. Glavno ravnateljstvo je uredilo plače zgoraj navedenim uslužbencem tobačnih tvornic. Obširno pojasni to preosnovo, ki gotovo zanima vse delavstvo, prihodnji »Glasnik«. Žal nam je, da moramo ob tej priliki zopet nahruliti socialno demokracijo, ki je v svoji lanski spomenici slikala Ljubljano kot, mesto, kjer življenje ni posebno drago. Glavno ravnateljstvo sc je zopet oziralo na rdečo spomenico in so zato zopet vsi prizadeti krogi ljubljanske tobačne tvornice udarjeni. V devetih tvornicah in režijskih uradih dobe pazniki od 1 do 4 krone več tedensko kakor v Ljubljani, od 1 do 4 krone več v treh tvornicah bolniški očetje, in rdeči so s tisto svojo .spomenico udarili tudi svoje najzvestejše ljubljanske sodruge profesioniste, ki po krivdi socialnih demokratov dobe v grupi A 1—4 krone manj kakor v treh drugih tobačnih tvornicah, v grupi B pa 2—6 K tedensko manj kakor v treh drugih tobačnih tvornicah. Tako je plačala socialna demokracija s svojo spomenico tudi socialne demokrate, ker zasluži zdaj v Ljubljani n. pr. mizar tedensko po dveh letih 21 kron, medtem ko zasluži mizar v Krakovem in Linču, torej v mestih, kjer je življenje cenejše kakor v Ljubljani, 22 kron, na Dunaju pa 25 kron. Udarjen je ravno tako izučeni ključavničar, ki dobi po novi preosnovi v Ljubljani po dveh letih tedensko 25 kron piače, medtem ko dobi ključavničar v Krakovu in Linču 27, na Dunaju pa 31 kron tedensko. Kdo naj se zdaj potegne za oškodovane ljubljanske sodruge? Socialna demokracija se ne sme, da se ne osmeši, nam pa itak niste verovali; zdaj ko imate črno na belem tiskane svoje nove plače, lahko najzvestejši rdeči v ljubljanski tvornici iz-previdite, koliko da je socialni demokraciji za korist svoje garde, profesionistov, ki bodo po ljubezni socialnih demokratov oškodovani vsako leto v skupini A od 52 do 208, v skupini B pa od 104 do 308 K. Naši somišljeniki in somišljenice, povejte jim to in jih vprašajte, če bodo še naprej kričali: Živio Pattermann! Kdor je pameten, tega že ne bo več storil, marveč rajši prišel k nam, kjer se dela in se bo delalo z vsemi silami, da se popravi ljubljanski tobačni tvornici po krivdi socialne demokracije storjena krivica.
Zahvala. Podpisana se najiskrenejše zahvaljujem g. dr. Iv. Zajcu, ki me je v moji hudi bolezni tako požrtvovalno zdravil in na strani stal. — Ivana Hafner.
Helena Grkman, članica »Podpornega društva«, je danes izpolnila 40. delavno leto v tovarni. Ona je prva delavka, ki je tako visoko delavno dobo dosegla. Bog jo živi!
Zor Ana gre s prvim junijem v pokoj. Stala je ob zibel j ki vseh naših društev ter je še danes njih zvesta članica. Posnemanja vreden zgled vsem našim tovarišicam!
Bolezni pri izdelovanju smodk. Iz lista avstrijskih zdravnikov posnamemo: Neki prej popolnoma zdrav 13 letni deček je prišel v tobačno tvornico, kjer je ves dan prebil v tobačnem prahu in izkadil 10 do 12 smodk na dan. Deček je vsled tega izgubil apetit, njegov značaj se je izpremenil, prej pridni, ubogljivi in ljubeznjivi deček je poslal neposlušen, slabe volje, pešal mu je spomin, pokazale so se tudi pri njem halucinacije. Razburjenje in slaba in dobra volja so se menjale. Telo je postalo leno, ves je oslabel. Zdravniki so ga zdravili z dobro hrano, s toplimi kopelji in prepovedali so mu kaditi. — V pojasnilo pripomnimo, da v Nemčiji izdelovanje tobaka ni monopol in da izdeljujejo smodke večinoma moški. Dobra hrana in večkratno kopanje najbolj pomaga pri napornem, na zdravje škodljivo vplivajoče delo po tobačnih tvornicah.
Med brati in sestrami.
Dr. Šušteršič priredi v nedeljo dne 21. t. m. na Preski v Društvenem domu volilni shod, ki sc pi*ične ob 3. uri popoldne. Delavstvo naj se udeleži v obilnem številu shoda načelnika S. L. S., ki je ob zadnjem sira j ku medvoškega in vevškega delavstva tako odločno nastopil za koristi stavkujo-čega delavstva.
»Prometna zveza« javlja: Na praznik Kristusovega vnebohoda, četrtek 25. maja, bo shod slovenskih železničarjev članov »Prometne, zveze« ob 3. uri popoldne v Bršlinu pri Rudolfovem v gostilni Drenik. Govoril bo deželni poslanec in profesor Evgen Jarc in en zastopnik odposlanec vodstva »Prometne zveze«. Vsi zavedni železničarji, osobito člani »Prometne zveze« se vljudno vabijo, da se gotovo udeležijo tega shoda, ker bode ustanovljenje plačilnice Rudolfovo.
Trst. Liberalna ljubezen do delavstva se kaže tudi pri nas. Letošnje velikonočne praznike zbolelo je tukaj neko brezposelno dekle. V ponedeljek jo je bolezen huje napadla, zato je naprosila svojo tovarišico, naj ji gre po zdravnika, katerega pa radi praznika ni bilo lahko dobiti; zato je šla po znanega slovenskega zdravnika, stanujočega v Narodnem domu. Isti jo najprvo vpraša, ali ni v nobenem društvu, in v katerem društvu je vpisana? Dekle odgovori: »V nobenem.« Dalje vpraša zdravnik: »Kje pa stanuje?« Ona odgovori: »Ulica sv. Frančiška št. 15; pa v društvu ni vpisana.« Zdravnik odgovori: »Ne morem iti, nimam časa,« Marijina družba je sprejela bolno služkinjo v svoje prostore, liberalni zdravnik ji pa odpove vsako zdravniško pomoč. Lepa »reklama« za Narodno delavsko organizacijo.
likale pri Velenju. (Klerikalne nesramnosti.) Tako piše neki socialnodemokraški širokoustni mračnjak ali netopir v zadnji številki 13. Napada naše krščansko misleče delavce, posebno si je privoščil te-le: Zajca, Lipnikarja, Germa in Glušiča, ker nimajo za kosilo ti ubogi rdeči revčeti kaj drugega jesti in obirati, kakor da obrekujejo in napadajo naše krščanske delavce. Čudno se nam pa vendar zdi, da je bil dotični dopisnik, ki gotovo mora vedeti, kaj piše, takrat, ko je v tiste rdeče cole pisal, tako zmešan, da je vsled svojega obrekovanja še k časti povzdignil našega delavca Zajca in ga je imenoval celo strelovodja. Ila, ha, ubogi mračnjaki ali netopirji vsi skup ste ob pamet prišli pri vašem fereinu, čisto je vam že pamet zmešalo, menda jo je vam vaš so-drug Mrak tako zmešal! No, sedaj pa že vidimo, da bo res treba vam začeti glavo sukati proti solncu, da se bo vam začelo ja kaj bliskati v glavi. Zdaj že vidimo, da Mrak vam ni nič razsvetlil pameti, ampak jo le zmračil. Čudno se vam zdi, da pridejo ljudje in delavci na naš shod, če je.pri vas le enih par paglavčkov na vašem shodičku, ker pri vas je le to vaše načelo, da udrihate po duhovnikih, po klerikalcih, sploh po krščansko mislečih možeh. Zato pa ni čudno, da so prifrčali ti socialnodemokra-ški netopirji na naš shod, ker pri vas ved-
no prazno slamo mlatite, zato so pa začele ušesa boleti te mlade mračnjake in gotovo radi gredo še ven kam na zrak, da si še poiščejo drugega živeža. Seveda, teknilo jim je tudi prav dobro, kar jim prav iz srca privoščimo. Kadar pa bodo ti revčeti zopet lačni, pa le naj pridejo k nam, imamo še dosti živeža za nje pripravljenega. Nam pa ni treba hoditi k vam v nadlego, sitni pa nočemo biti, kajti netopirji imajo po dnevi rad mir. Ko so se pri nas ti mračnjaki nekoliko nasitili, so pa dali našemu tovarišu Zajcu ime klerikalni petelin. Lepa hvala za to ime. Če je naš' tovariš klerkalni petelin, tedaj smo mi drugi, ki smo njegovi tovariši, sploh vsi, ki smo pri .strokovni zvezi, tudi klerikalni petelini, vi pa ste mračnjaki ali netopirji, ker se očitno tako ne upate nastopiti s svojimi klobasarijami, marveč le za hrbtom. Povemo pa: kakor hitro bo priletel kakšen netopir iz Zagorja gori k »Boltu« in se začel tamkaj sukati in vpiti, tedaj pa bodo začeli vsi ti klerikalni petelini, ki so pri strokovni zvezi v Skalah, tako peti, da bo tem mračnjakom kar sape zmanjkalo.
Pri Sv. Luciji na Primorskem je bil dne
14. t. m. shod krščansko mislečih železničarjev, ki je bil nepričakovano obilno obiskan. Shod je sklical tovariš Golob. Prvi je govoril naš prijatelj in tovariš Kolesa iz Ljubljane, ki nam je s krasnimi besedami razložil namen in pomen »Prometne zveze« in kako neutrudljivo dela za nas »Prometna zveza«. Dalje nam je tudi razložil z zgledi, kako je »Prometna zveza« z občudovanja vrednim uspehom delala za korist svojih članov. Spomnil se je tudj tistih rdečih bratcev in nam razložil, s kakim terorizmom delujejo zoper našo krščansko organizacijo. Uspeh pa bo le njih propad in pogin po krivdi lastnih voditeljev. Nato je povzel besedo vrli deželni poslanec in župnik Piber iz Gori j. Poročal je o razpuščenem državnem zboru, kako krepko so se potegovali te štiri leta poslanci S. L. S. v državni zbornici in kako krepko so nastopali v vsakem slučaju za nas Slovence, kako vztrajno so se držali takrat, da so preprečili tisto laško nakano vsled laške fakultete. Zakaj bi vlada dovolila peščici Lahov na slovenski zemlji to, česar nam Sovencem na lastni zemlji ne privošči. Dokazal nam je, kje naj mi železničarji iščemo pomoči, ali pri delavni »Prometni zvezi« ali pri gnjili socialni^ demokraciji. Slednjič je povzel besedo naš tovariš Markelj iz Boh. Bistrice, ki je s kratkimi in jedrnatimi besedami razloz.il namen tistih svobodomiselcev, ki izkušajo organizirati kolikor mogoče ljudstva v svoje brezverske namene. Jasno nam je pokazal, kakšna je tista svoboda, s katero slepijo tisti brezverski elementi nerazsodno ljudstvo. Dokazal nam je pa obenem tudi, da je naša sveta dolžnost, kot pravih krščanskih so-cialcev, da naše tovariše pravočasno svarimo pred takimi zapeljivci, in da .se držimo naukov, ki jih nas učijo oni, katerim lahko brez skrbi zaupamo, da so naši najboljši prijatelji. To bomo tudi na dan 13. junija, ko bodo volitve v državni zbor, očino pokazali s tem, da bomo naše glasove oddali poslancem S. L. S. in tako pokazali, da jim popolnoma zaupamo. Ta shod je bil tukaj ob Bači prvi, ki ga priredila zveza krščansko mislečih železničarjev, in t,a shod je tudi pokazal, da je tukaj ljudstvo vneto za pravično stvar.
Iz šmarjete poleg Rimskih toplic. V nedeljo, dne 14. maja, so napravili socialni demokrati volilni shod. Prišli so rdeči krošnjarji iz Zidanega mosta. A ker nima Čohal pri nas nobene veljave, je prišel namestu njega kranjski Kocmur. Bili smo ga kmalu siti in se ga naveličali. Predsednik je bil gromovnik Pečnik, ker v Šmarjcti nimajo socialni demokrati niti toliko pristašev, da bi jim bil na shodu predsednik, ker se jih vsak sramuje. Koliko glasov je Kocmur čobalu pridobil, tega Čobalu ne bo treba niti na prste računati, seštel jih bo lahko na nosu, katerega mu je ta shod precej podaljšal. Čudno se nam je tudi zdelo., ker je neki cementirani socialni demokrat imel vedno Kristusove besede na jeziku in jih je skoraj s solzami v očeh izgovarjal, ko vsak ve, da drugclfrati, če le usta odpre, se že sliši pri-dušanje. Socialni demokrati hi radi v našem volilnem okraju napravili čobalu še več blamaž, pa ne dobijo prostora. Delavstvo želi, naj imajo premikači na Zidanem mostu sami svoje veselje s Čobalom, ker »gliha vkup štriha« in ne potrebujemo da bi ga nam vsiljevali. Mi poznamo boljšega
kandidata, kakor je Čobal, kateri je že rogovilil na delavskem shodu v Radečah, kjer je imelo delavstvo priliko Čohala spoznati od blizu. Zato bo pa naše delavstvo tudi pomagalo, da bo pri letošnji državnozborski volitvi zopet ležal Čobal na tleh, kakor je dolg in širok.
Sava. Dne 14. maja se je vršil v »Delavskem domu« shod, na katerem je poročal g. J. iPogačnik o bivšem državnozborskem zasedanju, delovanju in razpustu ter vzrokih razpusta. Zborovalci so se izrekli za zopetno volitev g. Josipa Pogačnika ter odobravali delovanje S. L. S. Govorili so še gospodje Krive, A. Čebulj ter kaplan Čuk. Delavstvo zaupa stranki, ki res kaj stori za ljudstvo. — Vsi politični snubači se ženijo, najbolj pa oni, ki so pisali, da klerikalci snubijo. Nekaj takih se je spravilo prejšnjo soboto zvečer h Klinarju na Savi. Nek mož pove, da bo treba postaviti kandidate za občinski odbor, a nekdo drugi vpraša, kateri stranki pripadate. K nobeni, zato bomo oživeli savsko gospodarsko stranko. Pri imenovanju kandidatov pride kmalu na vrsto Humer. O, sedaj pa vemo, da je to svobodomiselna stranka, tega pa že nobeden ne bo volil. Seveda ni manjkalo socialnih demokratov. Da bi pa preslepili savške vo-lilce, so nekaj kandidatov, ki jih je Ilumer postavil, izpustili. Imenujejo tudi, toda le enega rdečega, kar pa socialnim demokratom ni bilo všeč. Pravijo, mi smo se tako zmenili, da dobimo v tretjem razredu vseh devet. Kakor zadnjič pri Humru, tudi tukaj ni šlo gladko. Čuli so se glasovi, s tem ne bo vse skup nič. Zeleno-rdeča zveza poka na vseh koncih, počila bo pa, če jo bo Humor še tako držal. Stranke brez verskega in narodnega programa nimajo na Jesenicah tal. Možje volilci, na dan volitve z gospodarsko stranko za tri leta v staro šaro, s svobodomiselno pod vodstvom Kumrovim pa za vedno z Jesenic. Le potem bo zopet red na Jesenicah. Humor naj se pa briga za svoje sorodnike, so bolj potrebni kot Jeseničani.
Idrija. Dne 13. maja smo imeli shod v hotelu gospoda Didiča. Shod je sklicalo Ka-tol. polit, društvo za sodni okraj mesta Idrije. Gospod dekan Arko otvori shod ter pove namen shoda. Obrazloži in zavrne ugovore, ki jih nasprotniki večkrat pogrevajo, n. pr. zakaj S. L. S. ni delala na to, da bi bile občinske volitve bolj demokratične, kot so; nadalje pove, kakšnega pomena da so ravno volitve, bodisi državne ali občinske, in da ni vseeno, če kdo komodno doma sedi ali pa če gre volit. Drugi govornik naš rojak g. dr. M. Božič je med drugim dejal: pri nas sta zvezana zoper S. L. S. pes in mačka. Obe (Stranke sta si v svojih programih zelo nasprotne, in vendar .si ena stranka drugi med mažeta okrog ust. Liberalci pravijo: naša skrb je za meščana. Socialni demokrati pa vedno povdarjajo po shodih in časopisih: boj meščanski stranki, boj buržoaziji, četrti stan naj zmaga, to je delavski stan. Čudno je še, da liberalna stranka, ko je že razpadla v marazam, pa pridejo socialni demokrati in tej ubogi šenibilji pomagajo, da bi se stopila na noge ter strašila ljudi z njenim mršavim .obrazom. Govornik upa, da (bo zdrav razum delavca prodrl prej ali slej vkljub prefriganosti voditeljev, ki so pravzaprav svojo stranko prignali do tega, da je postala izdajalka svojega lastnega programa. Veliko ogorčenje je nastalo, ko je govornik omenjal zaradi dopisov iz Idrije, češ, da je sramota‘to, ker je delavec za poslanca. To piše človek, ki je vedno v objemu s socialnimi demokrati in ki šolske naobrazbe nima prav nič več, kot poslanec
desetkSf’vki^ sc tiče Pa Praktične, je pa m	i - J sPosoben naš poslanec, kot
?en bojkoiATr,NadaI1-■ t" rm,u
hn r>n£o cK. \] 'Se to Pravi po domače, da , ,l\ a.nka ravno to delala, kakor li-,	,% u '	0 Je sel kdo v občino prosit za
\aksno popravilo ali kaj drugega, ga je Julce napodil k Oswaldu, sedaj bo pa ravno narobe. Končno omenja, kolikega pomena je, ako vsak nas volilec stori svojo dolžnost, ker volit iti je sveta dolžnost. Ta dolžnost lcilikti sedaj sc posebno, ker je volitev tajna; Gospod dekan omenja, da bi se za Idrijo dalo veliko Več doseči, ko bi vse stranke, kar se tiče gospodarskih interesov bile bolj edine. Omenja par slučajev: zboljšanje učiteljskih plač. glede železnic itd._
Kavčič pravi, da idrijski liberalci še knofa Sf. Py'v^ščij°- Omenja izlet zveze Orlov v Škofjo Loko; tam je župan, d asi liberalec, prav prisrčno pozdravil Orle in druge go-
ste, kajti tukaj je pokazal, da spoštuje vsakogar prepričanje. Pri nas pa ostane neizbrisljiv dan 14. julija 1907, t. j. ob blagoslovitvi zastave Katol. delavske družbe. Tačas so se pokazali idrijski liberalci; vsak je imel piščalko. Pa kaj bi o tem razmišljali. — Za Kavčičem se je oglasil še nek drugi k besedi, ki je tudi z zigledi podal jasen dokaz, kako -bi delali, ko bi gospodovala frakarija. Omenjal je bil slučaj, ko je bil še delavec podžupan; župan se takrat še toliko ni hotel ponižati, da bi izročil podžupanu ključe, in tako bodo delali vedno, dokler bodo imeli sami gospodstvo v rokah. — S tem se je shod zaključil. Na shod je bilo prišlo tudi nekaj Kristanovih spiceljnov, ki se pa ni hotel nobeden k besedi oglasiti. Kadar imajo sami shod, takrat jih je sam kanon in granate, na naših shodih pa nobeden noče povedati to, česar ga Kristan uči. Sedaj pa možje, volitve so pred durmi, čas je, da damo nekaj koritarjev v penzijon. Volimo take može, ki bodo z zdravim razumom prišli do besede v občini.
Strašno smrt je storil na Jesenicah dne 16. t. m. delavec Janez Bradaška. Dne 15. t. mes. zvečer je šel na nočno delo. Komaj je pa par ur delal, mu izpodleti ter pade v jarek med razbeljeno železo, tako imenovane »ingose«. Da bi se rešil, beži po jarku med ingosi, a hipoma je bil ves v ognju. Zgorel bi bil, da ga ni ven potegnil mojster Sinal. A bilo je prepozno; koža se je kar luščila od njega, posebno podplate je imel ožgane. Živel" je še kakih dvanajst ur ter v groznih bolečinah izdihnil. Naj v miru počiva žrtev dela, mož, ki je dolga leta služil kapitalu. Zavoljo svojega prijaznega značaja je bil priljubljen med delavstvom, kar je pričal veličasten pogreb.
Iz Dobrave. Neki Dremoteč ali kako so mu rekli, je bil minulo nedeljo v naši vasi. Menda so tudi zato prišli tje tudi naši »bratje« s Save. Mislili smo, kaj bo ljudstva, pa ni bilo vse skupaj nič. Nek Savčan je letal po hišah, ter spravil skupaj tri Dobravce. Dremoteč je pa jamral, da nima njegova stranka agitatorjev. Sllišal sem tudi, da je bil nek knez navzoč, pa vendar ne verjamem, da bi bili knezi socialni demokrati, Če bom pa bolj natanko izvedel, bom pa drugič poročal. Čudno se mi pa le zdi, da se taki možje vtikajo med volitve, ko vendar vedo, da jih nobeden ne mara. Mi imamo že svojo stranko, to je S. L. S. Klo-štrov pa na Dobrovi ni, na katere imajo socialni demokrati največjo piko.
Rdeča parada. 1. majnika je bila v Idriji socialnodemokraška parada. Nesli so rdečo revolucionarno zastavo, zraven zastave so šli razni šarži rdeče vojske, za temi pa moški in ženske, vsi v paradni obleki. Spomnili smo se glasila teh ljudi, ki je vedno pisalo proti vsaki paradi. Celi članki zabavljanja so se zlivali na vojaške vete-rance in proti njih nastopom pri slavnostih, zlasti cerkvenih; enako se je pisalo proti požarnim hrambam. '»Naj delajo, za kar so, ne pa kak6 parade,« bil je rdeči klic; tu pa vodijo sami rdečo parado. In proslavljali so s to parado tiste, ki so na shodu zastopnikov socialne demokracije vseh dežel v Gentu izjavili: »Naše maščevanje bode videti smrtni boj duhovnikov. Potisnjeni v cestne jarke, bodo lakote pomrli, počasi, strašno pred našimi očmi, to bode naše maščevanje, in za veselje tega maščevanja prodamo radi naš prostor v nebesih, kaj pravimo, v nebesih? Teh nočemo. Kar mi zahtevamo, je pekel z vsem vživanjem, ki gre pred njim.« Te nič manj duhovite kakor strašne besede so zastopniki socialne demokracije vseh dežela s splošnim veseljem na znanje vzeli in jim aplavdirali. No, in ali ni vse delovanje in početje naših socialnih demokratov temu podobno? edaj pa čujte, kaj piše »Naprej«. Pravi, da je vsak socialni demokrat lahko pobožen kristjan, ker se organizacija za to ne briga. Zares, rdeči bratci so že tako zmešani, da ne vedo več, kaj so. Mnogi pravijo, držati in voliti moram radi skupnosti s socialno demokracijo, a pri tem ostanem vendar še to, kar sem bil.In glasuje za tiste, ki pobijajo najbolj to, kar je njemu samemu še najbolj pri srcu, seveda nosi sam soodgovornost za vse nasledke in žrtve socialne demokracije. Neka i'slučajev pa kaže, da le ni vse tako, kakor ,si rdeče ovčice od socialne demokracije predstavljajo, ker godi se ravno nasprotno, da vidijo namreč duhovniki smrtni boj socialnih demokratov, kateri takrat odločno odklanjajo pomoč onih, za katere so preje vedno glasovali, da
se vržejo v cestne jarke. Zato pa pamet in pamet, kdor hoče sebi in svojim prav. Kdor pa podpira take ljudi in jim pripisuje volilni glas, ta redi gada, ki ga bode enkrat smrtno pičil.
Okno v svet.
Transportni dohodki južne železnice od dne l. januarja do 30. aprila t. 1. znašajo skupno 43,215.322 kron. Od te vsote spada na osebni promet 13,954.356 K. Uspeh je večji od lanskega leta za 583.747 K. Prvih deset dni meseca maja so znašali transportni dohodki 3,611.398 kron.
Narodno barbarstvo. Okrajni zastop v Fiinfhausu na Dunaju je sklenil na predlog okrajnega svetovalca Krausa, da se naprosi občinski svet, prepovedati na grobeh češke napise. Tak sklep je res narodni barbarizem, ki niti grobov ne pusti v miru. Kaže pa tudi čudni krščanski značaj nemških kršč. socialcev na Dunaju.
Ne gre. Razdvoj češke socialne demokracije se je izvršil dne 14. t. m. v Brnu, kjer so »centralisti« ustanovili lastno češko sekcijo mednarodne organizacije. Nemški socialni demokrat j e se vkljub valbilu niso udeležili ustanovitve, češ, da se ne mešajo v narodni spor čeških soc. demokratov. S tem je zadan velik in odločiven udarec avstrijski »mednarodnosti« socialne demokracije. Razvidi pa se iz tega zanimivega boja, da je praktična mednarodnost mogoča le med narodno enotnimi državami, kjer še ne križajo narodnostni interesi. — Iz fralz ni kruha!
Za cenjene konsumente žitnih kavinih vrst je gotovo razveseljiva istinitost, da je najboljša žitna kava Frankova Perl - ržena kava z znamko »Perlro«, od splošne draginje ostala nezadeta. Franckova Perl-rž z znamko »Perlro« se dobiva v vsaki prodajalni po poprejšnjih cenah v pol-, četrt- in 'osminko-kilogramskih zavojih. V interesu dobrega okusa njene kavine pijače se častitim gospodinjam nujno priporoča, da vedno le originalne zavoje »Frančkov Perlro« s tovarniško znamko »kavni mlinček« sprejemajo. Drugače prirejeni zavoji, kakor ne-zavite odvagane žitne vrste, ne vsebujejo nikdar te fine kakovosti.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč". Cim več, naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo
Jako redka prilika!
Tovarna mi je poverila v direktno prodajo po neki elementarni nezgodi rešeno blago, mnogo tiso-čev krasnih, težkih
flanelastih odej
v lepih, najnovejših vzorcih in modnih barvah, ima-joč povsem neznatne vodne madeže, ki se komaj poznajo. Te odeje so pripravne za vsako boljše gospodinjstvo za pregrinjanje postelj in odevanje oseb, so zelo fino, gorke in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke.
Pošilja se proti povzetju: 3 krasne, zelo fine flanelasto odeje v vseh modnih barvali in vzorcih, za 9 kron, 4 odeje za gospodarstvo 10 kron.
Vsak Častiti bralec toga oglasa naj le naroči z zaupanjem. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo s pošiljatvijo vsakdo zadovoljen.
OTON BEKERA, c. kr. finančni straž, nadpaznik v p.
Nachod (Češko) Tovarniška zaloga 2—8.
[h] iniinnnnununHdtiu ^
■ A.ŽIBERT ■
II
u
H
H
li
II
II
m
ID
-- LJUBLJANA --
PREŠERNOVA ULICA PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZALOGO ČEVLJEV
DOMAČEGA IZDELKA.
11
II
m
s
s
m
s
m
s
[Ijllllllllllllllllliriliiiiiiiiiln]
iaaas
Huiliollžn, nnisiguriiBižn priiiKD zn Sledenje!
imipromeii.igD9čezS3i]i]]i
ijB M čez 21 milijonov !i.
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudska
posojilnica
reilstr. zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni M\ nasproti hotela .Union' za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	O/	brez
obrestuje "fr lt% /n kakega po	"	/A 1 U odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki;
Anfon Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg priBorovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Mafija Kolar, stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, Župnik na Rudniku.
(jPcUfii/ri,
Jfateri telijo -dobre*, po c&m' in j&vnetsl/iuo-potovali na/ sv obmefe
rSt/72 ort™Mnete/x*i
v JUjidi/jtisii ttblo&uorsAe ulic«20. ISlšaAiTvrstnuZPo/asTulct dtjfd m lvvyi2ačrw.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „3l°venske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
I
Si
Predtlskanje In vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
aaxc
TnirnnTnnTnTiimiiri
Gričar ftlflejač
Ljubljana
Prešernoua ulica St. 9
priporočata svojo najuečjo zalogo Izgotovljenih oblek za gospode, deCke in otroke.
nouosti
d konfekciji za dame.
'VC
emu
Ceniki s koledarjem zastonj ln poStnlne prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
M
»UNION
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čndnn
urarju ln trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov, delavska druživa!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktnrni trgovini
JANKO ČESNIK
W LJUBLJHNfl ^
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi nai-novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje.   ---
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Leta „PRI KR0H1“ ML m. BOHINCA
v Ljubljani, na vogalu Bleiweisove in RimsHe ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,Sladln4* za otroke.
Obliž za kurja očesa* bradavice In trdo kožo, mala škat-Ijlca 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin.
Potlpalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin , 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Proti nskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodlj za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., K steklenic 1 krono.
Tinktura za lase,steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Želemate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
acraaaai^raaaaaaaaaaa
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
30S1P U1DMAR, tovarna dežnjhov, blnbljsna
Prid Slil it n. Slaii ir; st. 4. Prešernova ulica SL 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja,*
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno
naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stfifžifl Nflgy
Edina in najkrajSa črta o Hmerlko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HHV8E NEW-YOHK
francoska prekomorska tlružba
Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
_____________ ED.	ŠMARDA	----------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE” nasproti gostilne pri .FIGOVCU".
IUHN JHX ih SIN
o Ljubljani, Dunajska cesta St. 17
priporočata suojo bogato zalogo raznourstnih
nožnih koles in šioalnita strojeu
11 za rodbino In obrt. ®S
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.