Izhaja na pol poli vsak četver-tek.
St. 19.
SLOVENSKA BCELA.
Odgovorni vrednik: Int. Janezih.
Velja na leto 2 fl. 24 kr. in po pošti 3 fl. sr.
V četvertek 12. maja 1853.
IV. leto.
K v a 1 r n i
večer.
In kakor bi rada, ne morem, ne smem, Ni dobro, ni varno, oj to ti povem ; O vsako nož, kadi- li češ in želiš, Nocoj le ne; al se strahov ne bojiš? O ljuba preljuba, kaj mar mi strahov, Kaj kvatrov noči ino njenih duhov ? Pregovor je star in se modro glasi: Strah v sredi le votel, ob kraj'ga nični. O ljubi preljubi, nikAr o nikAr, Kvatrne noči, oj te meni so rn&r! — O mati, o mati, o ljubi ob A — Bojim se, se tresem, srce trepeti. O ljuba preljuba, ne boj se ne boj, Nič men' ne zgodi se, nič tebi noe/ij, Noč mirna; ti varna si v hrami tu not, In meni razsvitlja luč lunina pot
O ljubi preljubi, kaj ondi šumi ? Čuj, slušaj, kaj gori po drevji vrši ? Kaj cvili iz loga, plašivno frfrA? Ni dobro; oj da bi ostal bil domA!
O ljnba preljuba, ne straši te to, Je sapa, ki drga pero ob peri, Cvilenje je čukov, topirjev frf6t, Naj straha ne dela ti slednji rop&t. O ljubi, sam djal si, da mirna je noč, Ni sapa, ni sapa, to kvatrov je moč, Lej luna ugaša, proč pol je noči, In zvezde bledijo; al strah te nič ni? Ozre se, mu stopijo kviško lasje, Prepade, ne zine, mu lica zblede, Molčž jo pogleda, in trene z očmi, In ona se zgane, jo strah spreleti. In šel je spod okna, je tekel na moč, Je ugasnola luna, on k'ogenj je vroč, Pred njim je vršenje, za njim pa šumi, Od spred mu nap6tva, od zad ga podi. Prisope domu, ko preganjana zvir, Zaspi na ves vek—To je kvatrn'več&.— Pojo petelini, danove zvoni,
Dekle pod odejo zaspalo še ni. V sosednji vesi pa vsi trije pojo, Novico ji bridko brenče na uh6; Glavico povzdigne, jo brž položi, In kmalo z vsem'tremi tud nji zazvoni.
M. Valjavec.
Obraz
E
z
gor.
(Konec.)
•nega dne popoldne slopi Andrej, mladi pastir, kleri je podobo deklice zvesto v sercu nosil, k materi ter jej odkrije, da je že večkrat, ko je svojo čredo na pašo gnal, Anico s pritepenim Moserjem prav prijazno govoriti vidil. Kakor je viditi, mu je Anica nagnjena; zatorej on mater še za ca6a svari, da bi krasna devica v krempljih tega divjega pritepen-ca ne poginila.
Kakor hitro se verne pastarica domu, stopi k njej skerbna mati rekoč: Anka! od dne do dne bolj blediš, lica ti vpadajo, ojstro planinsko povetrije ti hč služi. Naj odslej fant goveda na goro goni. Skerbno za-
piraj po noči okno svoje kamrice, ne puščaj se v razgovore z duhovi, kteri v noči po naših gorah hodijo in vari se hladnega nočnega zraka. Tvoja bolehnost, kakor se mi zdi, ti že globoko v persih leži — tako misli zdravnik iz mesta, s kterim sem pred nedavnim govorila. Kaj ti je po pesnih in po piščali? Poštena deklica pomoli svojo večerno molitvico, se vleže in zaspi, da jo perva penica spel z spanja zbudi. Zapazila sem, da v noči okno odpiraš in po zvezdah kukaš — Bog ne daj, da bi te še enkrat vidita!" — ln Anki so zasolzele oči. Natihoma se je pobrala v svojo kamrico in se inilo jokali jela; zakaj bila je pobožno dete in je vedela, da smo dolžni skoz celo živlenje naše stariše častiti, da bi se nam dobro godilo na zemlji Pusfila je taj okno zaperfo in se je prikrila čez ušesa, ko je slišala na bližnjej skali na piščal igrati. — Tri dni so tako minuli; je oslabi doma — in fanl je gonil čredo na pašo. Tu je tudi piščal obmolknila in nobena pesem je ni več uspavala. Globoko jo je lo v persih bolelo; cele noči je prejokala.
Pa kakšno veselje jo je obšlo, ko je zjutrej na gore pogledala in pred oknom kitico čerslvih planinskih cvetličic zagledala! Berš je nje serce vganilo, kdo da jej je mogel lo cvetje prinesli. Cel dan ga je na svojem nedriju nosi a. Tako je nahajala vsako jutro novo kitico. — Nenadoma je zmanjkala kitica na oknu — dve, tri, štiri jutra so minule in nikdo ni donašal planinskih cvetlic. - Oj kako je trepetala! Lice je vpadlo, oko od jokanja rudeče poslalo. — Bil je ravno poln mesene in njegovo bledo o! ličje je lukalo skoz okno na posteljco, v kterej je Anka nepokojno spala. Tu na enkrat zakriči in kviško z postelji piane. Jaderno priskoči skerbna mati iu najde svojo hčer v omedlevcah ležati. Ko se spet zave, jame v solzah vtopljena pripovedovati, da se jej je Tomaž Moser v sanjah na smert bled ko merlič prikazal. Na njegovem čelu blizo skranje je režala globoka rana in z desno roko je pritiskal kitico rožic, ki jih je za njo nalergal, na svoje persi. Kako je vl oga terpela! —
Pervo nedelo poleni se zbere vsa mladina tiste okolice, da bi zgubljenega Tomaža, ki so ga odtistihdob v resnici zgrešili, poiskala. Zares ga najdejo nedaleč od križa na planini mertvega in pobitega, kakor se je bil Anki prikazal. Mogel se je pri lerganju planinskih rožic predaleč črez skalo naklonili, omahniti iu se črez šest sežnjev visoko skalovje prekucniti. Bog bodi njega duši milosfiv J
Anica je preživela po tem še nekoliko mescev, dokler jo ni včeraj dera na pare položila. Bila jo lo prav berhka od vsili rada videna deklica, krotka in pobožna. Naj v miru počiva!"
Tako je končal planinčan, si veliko solzo z očesa utiraje. Mi pa clo nismo zapazili, da so se med pripovedanjem megle razkadile, kakor bi nam liotle ločitev iz Gorotanskih dolin še bolj stežiti. Se enkrat se ozre naše oko na to prekrasno zemljo, ki jo je narava tako lepo in bogato okinčala.
Navade Primorskih Slovencov.
(Popisal St. Kociančič.)
■ljudske narodne navade in šege o raznih okolišinah družbinskega življenja so se naj več na deželi med prostimi kmeti ohranile, jn tim čistej-
- Vil -
ši, kolikor so dalej od niesla. Jaz sini od desetega lela svoje starosti iz doma, in v mestu živel, in po dokončanih šolah samo štiri leta v neki vasi prav blizo Gorice, in še to med pofurlanenimi Slovenci bil, sadaj sim pa že šest let v Gorici; zatorej tudi nisim imel nikoli prave priložnosti, da bi sam s svojimi očmi vidi!, kako se nepoptujčeni Slovenci naših primorskih krajev o raznih priložnostih vedejo. Ako mi bo mogoče, da od kakega prijatla kej več zvem, Vam hočem že naznanili. To bodi rečeno v izgovor, da na to vprašanje jugoslav. zgodovinskega društva le tako malo in nepopolnoma odgovarjam.
a.)	Porod. Kar sini do sadaj izvodil, matere in babice marsikej vražnega počenjajo okoli novorojenega deteta, in na zibelko s kredo neke čudne znamnja načerkajo, da bi dete obvarvale vsake škode. V nekterih krajih, kakor p. v Livki na benečanski meji, novo rojeno dele koj skozi odperto okno vun pomole, (kar slori baba) zato da bi ne bilo vedomec. Menijo namreč, da tak otrok gotovo vedomec postane, ako se z njim tega ne stori. Tudi od rojenic se kej sliši, pa ne vem, kaj od njih pravijo.
b.)	Kerst. Kakor se jih v mestu najde, kateri se ne prenaglijo s kerstom, tako so nasproti silno skerbni priprosti ljudje, posebno naši Slovenci, da se novorojeno dete tako berž kersli, kakor je li mogoče. Hitro gredo prosit kakega znanca, posebno če je količkaj premožen, da naj bo detetu nunec; kdor je za botra ali kerslnega kuma naprošen, ne sme odreči. Kadar je dete kerščeno in v kerstne bukve opisano, gre oče otroka z kumom (ali kuinoma, ker navadno po dva jemljejo, kuma in kumo), in pa z babo navadno naravnost v kerčmo, kjer se veselo gostije. K umi staršem otroka vselej kej podarijo, posebno je v navadi hleb belega kruha (štruca).
c.)	Ženi Iva. Kadar si mladeneč svo jo prihodnjo zaročnico izbere, (ali kadar mu jo starši odločijo ali pa variti — irofli), se odloči dan za obljubo. Snidejo se pri starših neveste oče ženina in ženin sam, ter pripeljejo sabo tudi enega znanca, svojega dobrega prijatla (starašina). Gostoljubno sprejeti se začnejo naj pred pogovarjali in pogadjati za doto. Je to storjeno v zadovoljstvo oboje strani, takrat pokličejo še nevesto, jo prašajo, ali privoli v to pogodbo, in če je vse prav, si podasta desne roke ženiti in nevesta, in starašina yv nekterih krajih namreč je to navadno) vzame bučo ali pa bokal vina, in jima ga nekej izlije na roke, kakor hi hotel s tein reči, da ju tako zaveže. Tu se ludi pogodijo, kdaj ima poroka biti. Kadar napoči dan poroke gresta ženin in nevesta k spovedi in k sv. obhajilu, ako se lo ni že dan poprej zgodilo. Potem se vse praznično napravi, in godci so pripravljeni. Nevesta se napravlja doma s svojimi družicami, ženin pa 6 staraŠinom in z drugmi; ko je cas v cerkev iti k poroki, se ženin s svojimi tovarši in z nitiziko vzdigne, in gre po nevesto. Ko so b'izo nevestine hiše, vstrelijo, ko pa do hiše pridejo, najdejo vrata zaperle; terkajo, in na vprašanje, kdo je'? kdo ter-ka'? odgovorijo: Da so dobri prijalli, da iščejo eno zgubljeno ovcico, kfero menijo iu noter v hiši naili; ali pa: da so goloba vstrelili, in da je tu notri se skril, da ga gredo iskat; naj jim torej odprejo. Preden se jim odpre, marsikake burke vganjajo. Kadar pa se jim odpre, zaukajo veselo, ter grejo z nevesto po kratkem zajterku v cerkev k poroki, sprem-ljeni od godcov. Kadar je v cerkvi vse po redi opravljeno, in vun iz cerkve stopijo, se je v nekterih krajih (tako p. na Livki) nevesta v klet k vinu zapirala, in še le po tem je bila ženinu nazaj dana, kadar je za
njo kej plačal. Ce je ženin iz druge vasi, mora pri tej priložnosti v ne-kterih krajih mladencem te vasi, iz katere je nevesta, po svoji premožnosti kej plačali, če ne mu ne pusle neveste odpeljati na svoj dom. Je vse to storjeno, gredo zopet vsi z godci na dom nevestinih staršev, kjer je velik obed pripravljen. Pri jedi se šalijo, smešnice pripovedujejo, zdra-vice napivajo in se prav veselo gostijo. Otroci iz soseske se zbirajo zunaj hiše in zlazijo tudi pod mizo, da od veselih gostov kej dobe. Na zadnje konec obeda pride kuharica z veliko kuhanco (Kochloffel), in bere od gostov darove. Vsak ji kej da. Ko pa pride do ženina, ji vzame ženin kuhanco iz rok, in z njo tako ob mizo vdari, da se na pervi mah na kose razleli. Po leni se pleše. Kadar se nevesta na novi dom pripelja, jo pričaka tašča navadno na pragu hiše, in ji napije iz inajolknega bokala ; nevesta ga vzame, verže vanj en denar (tolar, cekin, ali kakor premore), pije tašči na zdravje, in ji bokal nazaj poda. (Sploh je navada, da nevesta, kadar k hiši pride, vsem v hiši nekej podari ali v denarju ali v perilu). Tašča ji poda na to kolovrat in pa lonec, in drugo hišno posodo v znainnje, da bo od sadaj ondi s tem opraviti imela. Na domu ženinovem je zopet obedvanje, in v nekterih krajih, kakor n. pr. v Tminskih gorah, ostajajo svalje vkupej po celi teden. V Livki, od klere sim že zgorej nekej omenil, je bila sicer še ta navada, da ko je nevesta pervi-krat po poroki šla po vode, jo je druga ženska spremljevala do studenca in nazaj na dom, kteri je poleni nevesta en denar v roko vtisnula.
(Konec sledi.)
Slovenska slovstvena zgodovina.
(Dalje.)
Cirilgko.
t^irilsko na Rusovskem v 3 razdele spada. Pervi sega do mongolskega gospostva (v letu 1238); drugi do poprave obrednih knjig do leta 1667 (sveto pismo se je še le leta 1751 dalo na svetlo); tretji doslej.
Podlago k temu slovstvu je Ciril v Carigradu postavil v letu 861 ali 862 s tim, da je abecedo spisal in razdelke sv. evangelja prestavil. To delo je bilo v štirih letih na Moravskem s prestavo poglavitniših takratnih obrednih spisov končano. Dognali so se namreč razun beril in listov, psalter, berila iz starega zakona (paremejnik) časoslov, (horolo-gij) služabnik (lilurgjar) irebnik ali molitevnik (ritual) in osmospev, to so cerkvene pesmi (okloih) ali kancional Damakinov. Ovega dela so se tudi brez dvombe vdeležili pervi in naj znamenitiši Cirilovi učenci: Kli-ment, Naum, Angelar, Sava in Gorazd. Pervi je bil Rulgar, zadnji Moravljan.
Naj starši in dragoceniši rokopis evangelja s podpisanimi letnimi številkami je Ostromirski v Pelrogradu iz leta 1056 - 1057, potem pa Mstisalavov v Moskvi med letom 1 125 — 1132. Naj starši apostel iz leta 1195 v Moskvi pri Pogodinu; razun tega sta še kaka dva ali trije drugi iz 12. stoveka; eden je v Moskvi v zborni knjižnici (Synodal-Bi-bliothek) druga dva v jugu in v zapadu. Naj starši psaltir z rasjasnenjem, tedaj ne prav za prav obreden, je iz II. stoletja in sicer v Moskvi Pogo-dinova lastnina, ki pa ni popolnoma.
Od posameznih spisov starega in novega zakona se še precej stari prepisi dobe, n. pr
I. Štiri evangelji od leta 1143 v Moskovski zborni knjižnici; — 2. Listi (epistelni) sv. Paula iz leta 1222 ludi v ravno imenovani bukvami; — 3. Bukve Jozucita; — 4 Bukve sodnikov; — 5. Bukve Rut; vse te troje bukve so v knjižnici Sergjevske Laure na Rusovskem; 6. Je ludi dalje visoka pesem kralja Salomona z razjasnjenjem iz 14. stoletja v knjižnici družbe zgodovinskih /Urin v Moskvi, in—7. Cela nova zaveza iz 14. stoletja v samostanu (Judov v Moskvi i. t. d.
Od druzih imamo nesumljive spričanja, da so tudi kedaj bile, n. pi. preroki, spisani v 15. veku iz rokopisa 1136 leta v Novgorodu pisanega, pet bukev Mojzesa, snimkanih (kopiranih 1 ludi v 15. stoletji iz rokopisa v letu 1136 ravno lam snimkanega. Pri Štefanu v danski Šori se je znašla v letu 1645 nova zaveza iz 13 veka. Solarič je vidil pri Peričinoti-tu v Benetkah celo sveto pismo, ki se je v letu 1429 na nemškem v Mol davskem samostanu najdlo, katero se je pa vposled posameznih sporočil na Angleško prodalo i. t. d. Se celo v rokopisih ohranjene knjige 15. stoletja, posebno pel bukev Mojzesa imajo vidne znamnja visoke starosti v jeziku.
Od nomokanona, to je, pena naj starši zbirka cerkvenih poslav, imamo tele naj starši Rokopise:
1.	Serbski rokopis od leta 1262 pri Mihanoviču v Smirni, in
2.	Tri Rusovske.
Pervi je od leta 1267 ali pa 1280 v Moskovski zborni knjižnici; drugi od leta 1283 v Petrograški ces. knjigarni; in tretji iz konta 13. veka v Rumjancovski znamenitnici (muzei).
Kako star je otečnik, lo je bukve očakov (palerikon), se ne ve; starih tacih rokopisov je več. Med njimi je ludi življenje si;. Konrada in odlomek ima Pogodin v Moskvi, kateri je naliinjko presojen, pokazal, da na starosti vse zna' e cirilske rokopise dalječ dalječ presega. Tudi na Dunaji se en rokopis nahaja, kteri je neki iz 12. veka. Ta rokopis je naš Kopitar razsodil, da ga je sveti Sava sam spi.-al.
V kazalnem obse/, k u popisov življenja od pervostolnika Markari-la iz Rusie (1526 -f- 1564) soslavIjenem, pod imenom: »Velikije Celju Mi-neji" se še omeni od Metodja, MoravIjanskega škofa:
1.	O vešči i o samovlastve,
2.	O knige Metodija episkopa Moravskago; od česar se bo še potem govorilo.
Po smerli Metodja (v letu 885), ko je Slovanom protivna stranka pod vodjem Vihingoni nad slavenske duhovnike grozne, nikdar neslišane viharje pripodila, in ko so Ogli prihruščali, se je zadušila kal slarosla-venskega slovstva na Moravskern in Panonskem. Odsihnial smo zgubili sled napredka slavenskega slovstva, dokler se je v letu 1834, ko je slavno delo K. Kalajdoviča (Joati Exarch bolgarski) na svitlo prišlo, zopet daniti jelo in še le pred kaciini dvanajstimi leti svitleji zvezda temu polju miglja.	(Dalje sledi.)
Dvor in gospodarjenje Dragotina Velicega*
Po Lorencu.
» osmem in devetem stoletji kralji niso imeli tako krasnih gradov za letinsko stanovanje, kakor jih imajo dandanašnji. Njih gradovi ali palače so bili mnogotero izdelani; na neklerih krajih so bili velika zidana pohištva, na drugih krajih so bili majhni in leseni. Vender so bili pred Dra-gotinom Velikim dodelani vsi na en način storjeni. V gornjih nadstropjih so bila odperta hodišča (galerie) in od tod so peljale duri v posamezne izbe. Sobe so bile z vsem potrebnim hišnim orodjem oskerbljene in vedno za prihod gospodarjev ali gostov pripravljene. Okoli gradov pa so stale bajte družine in grajščinskih delavcov, in večja ali manja gospodarska poslopja, primerjena velikosti celega posestva.
Se le Dragolin Veliki je jel kraljeva stanovanja veličaslniše zidali. Spomin in ostanke gerških in rimskih stavb in uinelnij občudajočemu cesarju ni zadostila enolerosl in priprostot njegovih dedov, temuč on si je prizadeval lepoto s koristjo in prijetnost z umetnostjo sklenili. Njegova dela niso bila le dela grajščaka ampak kraljeva dela. Tako ste bile izdelane palači, ki jih je daj zidati na gornjem Renu v Ingeljhajmu in na spodnjem Renu v Nirnvegnu. Za Ingeljhajinsko palačo si je bii naj lepši prostor na gričih Renskega okroga odbral. Na več strug, bi brez števila ostrovov (otokov) oklepajo, razdeljena se tukaj široka reka pred očmi razprostira. Ob njenih bregovih se vzdigujejo po malem cveteče dobrave, kterih gorice so bile že takrat s lerto zasajene. Pisavci tistega časa grad, ki ga je bil Dragotin tukaj postavil, čudo umetnosti imenujejo, in to je bil zares. Naj veče čudo pa je bilo, da se je bil grad, kakor da bi bil zaroten, iz Ravene na renske bregove prepeljal Le papeževo poslrež-nost je mogel Dragolin zahvaliti, da je sto marineljnovih in granitovih stebrov, na kterih je palača stala, in prekrasne slike, s kterimi so bile stene notranjih sob okinčane, v roke vpravil. Pri stavbah neomikanih ljudstev se bogalija razodeva v preobilni in presiljeni zlatarii in srebrarii, ter meni umetnost z bleskom doseči; Dragolin pa si je napravil za zlato in srebro lepih umetnih del in je v Raveni razderto staro palačo rimskih cesarjev na Ingeljhajmskem griču sostavil. — Očiten dokaz, kako se časi spreminjajo; v last plujega kralja pride naj prej stanovanje, in pozneje tudi naslov in žeslo rimskih cesarjev. — Od le palače se le to da povedati, da jo je sleherni občudoval in za naj lepše poslopje celega kraljestva imel.
Pri blesku in krasoti gradov v Ingeljhajmu, Nirnvegnu in pozneje tudi v Ahnu Dragolin pohlevnih stanovanj svojih dedov ni pozabil. Perve je imel, veličastnost in mogočnost kraljestva ptujim poslancom, ktere je tukaj sprejemal in odpravljal, očitno storiti; zadnja pa za jesenska in lovska razveseljevanjn. Tudi tukaj se pristojnih lepolij in kinčarij ni inaiij-kalo. Kakor je še dan današnji med posestvi premožnih žlahlnikov ali bogatejih mestjanov in med kmečkimi posestvi razloček, da se na unih ne gleda le na korist in pridelk ampak tudi na prijetnost in lepoto, ravno tako je bilo pri Dragolinovih grajščinah. Pri vsaki grajščini so se mogle zraven domače kuretnine tudi druge imenitne ptice zavolj lepšega stanovanja rediti; zlasti pavi, bažanti (fazani) in gerlice. Vertovi niso bili le s sočivjem in
kuhinjsko zelenjavo ampak tudi z mnogoterimi prelepimi cvetlicami obsa-jeni. Dreves, ki jih je Dragolin po svojih posestvih imel, je bilo dosti takih, ki se morajo v naših krajih še dandanašnji umetno oskerbovati, da se ne spridijo ali ne poginejo. Kjer ni bilo potokov in rek, so se umetni ribnjaki napravili, da bi se nikjer ne pogrešale ribe ali priložnost, se z njih (ribjim) lovom kratkočasiti.
Toda te prreinosti so bile le stranski namen. Poglavitni namen, ki ga je Dragolin pri obdelovanji in oskerbovanji svojih posestev imel, je bil pridelk in dobiček. Poljedelstvo, živinoreja, verlnarija, zverinski in ribji lov so služili, Dragotinov dvor z vsem potrebnim preskerbeti. Ker je eno posestvo lahko druzemu pomagalo, se je vse toliko lagleje in s toliko boljim vspehom opravljalo, kolikor več je bilo posestev in kolikor večja so bila. Nekaj pridelkov se je vsako leto na kraljev dvor odpeljalo, kar je ostalo in se pri domu ni porabilo, je bilo na terg peljano in prodano. V začetku novega lela se je mogel vselej kralju ali kraljici na-lanjčcn popis vsih pridelkov, ki so bili od pretečenega lela ostali, predložiti. Skupljeni denarji so se mogli redovno sleherno leto na cvetno nedeljo v kraljevo denarnico odštevati.	(Konec sledi.)
Rimski žerovi ali katakombe.
Ogledovaje rimske okolice (pravi Chateaubriand) me je enega dne noč prekvapila. Obrnuvši se na ravno proti mestu in korače čez polje zagledam zdaleč več skoro tenjam podobnih osob, kako v mraku naprej majajo, se na istem mestu vslavljajo in preminjajo. — Radovednost me mika, pospešam hod in stapljam srčno v votlino, kjer so one čudovitne lenje vlonile. Dolgi podzemni shodi se pred menoj stegajo, po klerih razdalne svetilke, jednake kresnicam, slabo brle. Kraj obeh sten so tri vrste mrt-veških rak čez endrugo. Turobna brlolina plahola trepelaje naprej čez rake, in dozdeva se, da jih vse iz večnega spanja raši in k vstaji gible.
Zabstonj napenjam uho po kakem glasu, kterega bi sledil v tern brezdnu smrtne tišine; ali v večnem pokoji lih krajev ni ničesa začuti, razun silnejšega klukanja vlaslnega srdea. Namenim se nazaj, pa ni več mogoče; po krivi poti sim jo potegnul, in namesto iz zmotnjaka ') iziti, globlej zahajam. Kamor pridem vidim druge križopote. Od koraka do koraka me hujša groza navira. Bolj izhod išem, manje ga najdem. Včasih le stapljam, včasih pa dirjam. Tu zahrumi stropot inojih stopinj po votlinah in zdevalo se mi je, da vse za menoj dere.
Dolgo sim že tak blodil; moči me zapuščajo; vpešan sedem na razpotji tega mrtveškega mesta. Skrboma zrem po izgorelih svetilkah, ki menijo ugašati. Na enkrat mi prišumljajo iz sredine tih grobnih hiš pre-mili glasi, podobni dalnim nebeškim spevom. Pripevljajo, odpevljajo, in dale in tiheje po podzemnih krivinah ko odzvanjajo, bolj omiljujejo.—Skočim na noge in hitim tja, od ondot ti čami glasi zvirajo, in najdem razsve-čeno dvorano. Nad s cvetlicami kinčanoj rakoj darujejo duhovnik sv. mešo; nježne v bele koprene zavite device prepevajo pred žrtvenikom; velika množina vernih moli pobožno Boga. Spoznal sim spet katakombe.
', Zivkov.
') labirinta;
Slovstveni glasnik.
Jugoslaoensko slovstvo. Po nevtrudljivem prizadetju slavnoznanega g. Mat. Cigaleta bodo na Dunaju v kratkem izdana sledeča preimenitna dela :
Besednjak politično -pravoslovskih reči v nemško — slovenskem, horvaŠkem in serbskem jeziku. Obsega 43 tiskanih pol in bo kmalo tudi na prodaj. Bo gotovo ena naj imenilniših knjig za celo Jugoslavio. Slava vis. ministerstvu in g.g. vrednikom za njo!
Kazenski zakonik je ravno v prav ročnej knjigi (v osmerki) na svillo prišel. Slovenskej besedi je pridana tudi nemška izvirna. Verh lega se tudi prav pridno natiskuje:
DerŽavljanski zakonik v slovenskem jeziku; je neki že 15 pol do-natisnjenih. Obsegel bo blizo 40 pol. — Tako bo naše slovstvo v kratkem s prav dragocenimi deli obogateno.
*	V Gorici so ravno na svillo prišle: Pridige in drugi spisi, ki jih je po svoji smerti zapustil Jožef Stibiel, Ločni ški dekan, lzdatelj je po kratkem uvodu, kjer naznanja, kaj ga je napravilo', slovenske spise tega slovecega moža na svillo dali, postavil precej obširen životopis rajn-cega, za njim pa nekaj popolnoma izdelanih, nekaj le načertanih pridig in enačili spisov tega pravega Slovenca. — Papir in natis je prav lep in čist, cena 40 kr. sr. tudi nizka. Nadjati se je, da bodo posebno duhovni gospodi to knigo prav radi kupovali.
V Celovcu pride v kratkem v nalis 60 pesem za cerkev, šolo in kratek Čas z napevi od g. učitelja Čveka v malej žepnej obliki — Družtvo sv. Mohora je prejelo od g. Jožef Bevka, duhovnika na Križni gori sprelepe pripovesti očeta Bonaventura, ki so že skorej v vse evropejske jezike prestavljene. Slovenci! nabirajte vsak po svojej moči udov za to prekorUtno društvo, da bo poredoma vse dela, ktere se mu od vsih strani ponujajo, izdati zainoglo.
G. prof. Weber je izdelal obširno slovnico latinskega jezika v ilirskem jeziku. — G. Matia Mesič, kandidat učileljslva v Pragi, je spisal v ilirskem jeziku povestnico starega in srednjega veka za spodnjo gim-nazio. Ministerstvo uka jo je potverdilo in administracij za razprodajo šolskih knjig izročilo, da jo natisniti da. Veliko ceno tej zgodovino tudi daje, da je s potrebnim obzirom na Slavjane sostavljena. - Ravno la gospod sostavlja tudi zemljopis za ilirske gimnazie.
Različne drobtlnee.
*	Znani slov. domorodec g. Juri Jenko je bil za c. k. ministerial-nega koncipista in sovrednika deržavnega zakonika v slovenskem jeziku na Dunaju izvoljen
*	Na čast ustanovljenja prevzvišanega g. Jurja Haulika kot nadškofa je narodno družtvo dobrovoljcev v Zagrebu igrokaz Gostba drama v 3 djanjih od Lj. Vukotinoviča v ilirskem jeziku predstavljalo.
*	Znani g. Dr. Schmidl, kteri je lani in predlanskem velike Kraške votline preiskoval, misli to tudi letaš nadaljevati.
*	V Petrogradu je te dni zameri ruski spisatelj Fedor Andrejevič Oettinger, rojen Nemec, kteri je vse Kolzebue-ove spise v ruščino prestavil in obširnejši životopis carice Katarine II. dogotovil.
*	Prezv. nadškof Zagrebaški g. Juraj Haulik je društvu sv. Mohora za poslane društvene knjige 40 gld. sr. daroval.
Natisnil Ferd. 21. Kleinmajr v Celovcu.