Gospodar in gospodinja
LETO 1936	29 APRILA	ŠTEV. 18
Stročnice v domačem vrta
. Skoro vse Stročnice, ki jih gojimo v	Grahovo steblo je jako slabotna, da se naših krajih, so prav za prav poljske rast- samo ne more nositi. Zato ima ročice, s
' line. Pridelujemo jih (»njivah v velikem	katerimi se opri jemlje po vejevju, ki ga
ofcsegii hrano ljudem, (fižol bob, leča)	obtaknemo ob vrstah. Čim višje sorte je
'.. in živini (razne detelje). V vrtu gojimo	grah, tem višje in močnejše vejevje mu jztečine le grah in fižol in sicer žlaht- moramo dati za oporo, ker sicer poleže in
nejše sOrte. Iz njihovih nezrelih plo-	da prav neznaten pridelek. Le prav nizke
' f dav ^Strokov in zrnja) pripravljamo razna	sorte (20—30 cm) ne potrebujejo opore,
zelo priljubljena jedila. Od graha uživa-	Grah je za mraz neobčutljiv. Po to-
nio W Šezrelo zrnje, od nekaterih sort	plejših krajih (n. pr. Goriškem) ga se-
tudi mlado stročje. od fižola pa le stročje,	jejo že v jeseni ali pa januarja in feibru-
dokler je še mlado Ln mehko in, dokler	arja meseca, ker mu par stopinj slučaj-
\ ... zrnje v »jem še ni preveč razvito..,	nega mraza nič ne škoduje. Pri nas ga se-
Stročnicam posebno prija aepretežka,	jemo marca, aprila in tu in tam še maja
zelo sprsteninasta (humozna) vrtna zem-	meseca. Raste povprečno 6—8 tednov pre-
lja, ki je v stari moči; to se pravi, da je	den je stročje godno za rabo. Dobro se
V- bila s hlevskim gnojem močno gnojena	razvija le v hladnejši pomladanski dobi.
prejšnje leto. Svežega gnoja ne marajo;	Pozneje, ko pritisne vročina in suša, ga
po njem ženejo preveč v zelenje in za-	rade zdelujejo razne glivične bolezni. —
'. . rede premalo plodov (strokov). Za dušič-	Nizek grah, ki ne potrebuje opore (vej),
v nata gnojila (gnojnica) ne marajo, ker	se jemo na navadno 120 cm široko gredico
imajo to posebno lastnost, da s pomočjo	5—4 vrste po 20—25 cm vsaksebi. Ako je
nekih bakterijev, ki žive v gomoljčkih na	pa visoke sorte, da mora dobiti veje. ga
koreninah, črpajo dušik naravnost iz zra-	sadimo na gredico samo v dveh vrstah, ki
ka. Razen stročnic nima te lastnosti no-	naj bosta okoli 50 cm vsaksebi. Grah mo-
bena druga poljska ali vrtna rastlina. Le	ra priti globoko v zemljo. Ob vrvici na-
v mladosti, dokler še nimajo razvitih ko-	pravimo do 8 cm globok jarek; na dno
' renin. morajo najti potrebni dušik v zem-	polagamo zrnje prilično po 2 cm narazen,
lji. Pozneje so pa jako hvaležne za fos-	Jarke potem z grabljami zasipamo in zem-
forovo kislino (superfosfat, kostna moka)	[jo nekoliko pritisnemo. Ko ozeleni in na-
in za kalij (pepel, kalijeva sol, kajnit).	redi tretji list, vrstice okopamo in neko-
Tudi apno v zemlji jim je neogibno po-	liko prispemo. Zlasti je treba osuti nizki
trebno. V kisli zemlji ne uspevajo.	grah, da ne poleže, ker nima opore.
Grah je priznano nazbolj okusna po-	Za grah izberemo sončne gredice. V
mladanska m poletna zelenjad. Imamo tri	senci in pregost ni prida. Tudi več let na
vrste, ki se med seboj razlikujejo zlasti	istem mestu ne uspeva. Grahu posebno
po okusu in obliki zrnja. Po kmetih je	prija, ako gredice pred setvijo pognoji-
najbolj znan s 1 a d k o r n i g r a h , ki de-	mo s pepelom (kali) in s superfosfatom
la velike pa nežne stroke z malo zrnjem.	(fosforova kislina).
Uživamo ga v stročju; — Okroglo-	"Rani grah ima hude sovražnike, zlasti
zrnata in oglato-zrnata vrsta rodi	ko začne kaliti. Kvarijo ga predvsem go-
pa bolj čvrsto stročje, ki je nabito polno	lobi,. vrabci in kavke; ako ga zasledijo,
zrnja. Od teh dveh zvrsti uživamo samo	jih je treba zgrda odgnati, sicer izpulijo
zrnje, ker so strokove *lopute žilave in	vse do zadnje bilke. Za seme pustimo ne-
neužitne. V6aka naštetih treh vrst' ima	kaj najlepših rastlin. Napačno je, ako
mnogo sort, ki se razlikujejo posebno po	najlepši grah porabimo, za seme pa pu-
velikosti. Najnižje sorte zrastejo komaj	stimo zanikrni ostanek. Semenski grah
20 cm visoko, najvišje dosežejo pa do 1.50	kvari grahar, ki se ga ubranimo na ta na-
metra vižin^	čin, da za seme odbrano zrnie segrejemo
do 50 stopinj Celzija (v vroči peči), kar kalivosti ne škoduje, hrošča v zrnju pa zamori.
Fižol se jako razlikuje od graha, zla-sti kar se tiče občutljivosti za mraz. Spada k najbolj občutljivim zelenjadnim in poljskim rastlinam, ker ga zamori najmanjša slana. Zato ga pred koncem aprila ne sejemo.
Fižola imamo dve vrsti. Za vrt je posebno primeren grmičasti ali pritlični fižol. Na večjih vrtovih gojimo tudi preklar ali natiški fižol, ki ima več metrov dolgo motvožasto steblo, ki se samo ne more nositi. Treba mu je kolov, po katerih se ovija, kakor prava ovijalka. Preklar se dobro počuti v debeli, močni zemlji, pritlič-nik pa uspeva tudi v rahli puhlini. Glede gnojenja fižol ni tako občutljiv kakor grah, dasi tudi zajema potrebni dušik iz zraka. V mladosti mu je pa zadostna množina dušika v zemlji potrebna.
Gnojenje
Poleg dobro pripravljene zemlje in od-bire prvovrstnega semena, moramo krompirju tudi zadostno in pravilno gnojiti, ako hočemo, da bomo dosegli lepe pridelke. Največje pridelke dobre kakovosti dosežemo samo tedaj, ako poleg hlevskega gnoja uporabljamo tudi umetna gnojila; s svežim hlevskim gnojem mu ne smemo preveč gnojiti, ker vsebuje isti zelo veliko dušika in je zaradi tega krompir mnogo ma-nje odporen proti raznim boleznim. Hlevski gnoj ne sme biti svež in mora biti dobro vležan. — Na njivi ga moramo takoj raztrosili in podorati; ako ga pustimo delj časa v kupih izgubi zelo mnogo na svoji vrednosti. Ko začne deževati, odtekajo njegove raztopne spojine dušika in kalija v zemljo in tako ostanejo v kupih samo neraztopne fosforne spojine in brezdušičnate organske snovi. Ako ga ne moremo takoj podorati, ga moramo vsaj enakomerno raztrositi. — Veliko hitreje in pravilneje se razkraja, ako ga plitvo podorjemo; pregloboko pa ga ne smemo nikdar zaorati, ker potem ne pride do učinka in se tvori šoti podobna zoglje-nega snov. Zlasti se to rado dogaja na težkih zemljah.
Kot večina okopavin, tako ima tudi krompir precej dolgo dobo rasti, in sicer od spomladi do pozne jeseni; zato lahko iz-
Pritlični fižol sadimo v grmiče po 30-, 40 cm narazen. Na gredo t.20 m široko pridejo 3 vrste. V vsako jamico damo p0 3—5 zrn. Preklar sadimo nekoliko pozneje nego pritličnik, ker je za slabo vreme še bolj občutljiv. Najbolj pravilno je. da za. stavimo najprej kole in potem šele sadimo. Nespametno je nasuti kar po 10. 15 zrn k enemu kolu. S tem pridelek ne bomo prav nič ■ pomnožili. Pet, šest. zrn je kar dovolj. Kolikor manj rastlin je pij enem kolu, tem krepkejše bodo.
Fižol Sadimo plitvo, 2—3 cm globoko pod površjem, kar zadostuje. Globoko posejan težko izkali, ker nima dovolj to^ plote. Če pa se primeri še dolgotrajno deževje in hladno vreme, seme v zemlji se-gnije.
Tudi fižol — naj si bo pritličen ali preklar — moramo okopavati in opleti. Pozneje, ko se razraste, ne potrebuje nobene posebne nege. Fižola ne trgaj mo v dežju in dokler je moker, ker s tem bi zelo pospeševali razne bolezni.	H.
krompirja
rabi hlevski gnoj, ki se v zemlji počasi razkraja. — Gnojnica prihaja v poštev samo kot pomožno gnojilo v primeru, ako rastline iz enega ali drugega razloga slabo uspevajo.
Popolnega uspeha pa s hlevskim gnojem ne moremo doseči, ker ne vsebuje vseh. hranilnih snovi v zadostni količini; zadovoljiv uspeh dosežemo samo s primernim dodatkom umetnih gnojil. Mlade krompirjeve rasiline morajo dobiti pravočasno zadosti lahko raztopne in hitro dostopne hrane. — Krompir spada med one rastline, ki potrebujejo največ kalija; ker tvori v prvi vrsti škrob, mu je zato kalij neobhodno potreben. — S 40% kalijevo soljo moramo gnojiti vsaj 14 dni pred saditvijo; ako z isto pravočasno in zadostno gnojimo, .ne dosežemo samo večjega pridelka krompirja temveč je tudi odstotek, škroba v gomolju , zaradi tega znatno večji. .— Kalijevo sol moramo raztrositi po celi. površini njive enakomerno. Uporaba kalija je za gnojenje . krompirja brczdvcmia zelo velikega pomena; pridelek krompirja neverjetno hitr«, opeša in pade, ako mu primanjkuje kalija Zemljišča, na katerih gojimo krompir, so pri nas dostikrat zelo peščena; ravno take peščene Zemlje pa potrebujejo največ kalija. Ako smo krompirju zadostno pogno-
• ij 9 kalijem, potem bo učinek iakega močnega gnojenja viden še tudi pri ostalih ra-5tlinah, ki bodo sledile krompirju, ker potrebujejo tudi druge poljske kulture za uspešen razvoj precejšnje količine kalija.
Nič manj ni krompirju potreben dušik, ker po njem zelo bujno raste; tega mu damo v obliki apnenega dušika ali pa čil— kakih 15 dni pred setvijo zaorati, da se v zemlji razkroji in spremeni v primerno dušičnato hrano. Lahko pa damo dušik tudi v obliki čilskega solitra, katerega pa trosimo že po rastočihras tlinah; to gnojenje imenujemo naglavno gnojenje. Dušik čilskega solitra učinkuie zelo hitro. — Apneni dušik /.a naglavno gnojenje ni tako prikladen, kot pa čilski soliter. Posebno nevarno je, ako ga trosimo na rastline takrat ko so mokre; v tem primeru jih to gnojilo močno ožge. Marsikdo se je o tem že lahko prepričal in zato je svetovati, da apneni dušik podorjemo že pred saditvijo.
Poleg navedenih.gnojil je potrebna krompirju istotako lahko topljiva fosforna kislina. — Za spomladansko gnojenje uporabljamo v ta namen navadno superfosfal, ker je lahko topljiv in zaradi tega rastlinam tudi hitro dostopen; navadno ga trosimo že pred oranjem. Tako dobijo korenine mladih
krompirjevih rastlin pravočasno zadosti fo-sforne hrane. Istotako ne smejo primanjkovati zemljišču potrebne količine apna.
Potreba posameznih gnojil na 1 hektai je različna in odvisna od mnogih okolnosti. Ako smo gnojili s hlevskim gnojem, potem zadostuje za to površino približno 100—150 kilogramov kalijeve soli, 100—150 kg apnenega dušika in 120—150 kg superfosfata; če pa s hlevskim gnojem nismo gnojili, potem moramo vzeti nekoliko večje količine umetnih gnojil.
Na ta način damo rastlinam na razpolago vse hranilne snovi in tako gnojenje imenujemo polno gnojenje. Ako smo umetna gnojila pravilno uporabili, odstranimo tako tudi vse nedostatke, povzročene s hlevskim gnojem, kateri ne vsebuje vseh hranilnih snovi v zadostni meri.
S tem, da smo za krompir zemljo dobro pripravili in jo dobro pognojili, smo obenem znatno zboljšali njeno rodovitnost. — Vse to bo v znatni meri vplivalo na povečanje pridelkov onih setev, ki bodo sledile na isti njivi v prihodnjih letih. S takim načinom obdelovanja in gnojenja ohranimo zemljo vedno v dobrem stanju, kar je za naše razmere brez dvoma zelo velikega pomena.	C.
Prednosti oranja na ravno
Pri nas se drže kmetovalci v nekaterih krajih še vedno starega načina oranja na ozke kraje; proti temu načinu oranja se je že mnogo pisalo in priporočalo, da naj ga kmetovalci opuste in se rajši poprimejo oranja na ravno (ploh), oziroma na široke kraje.
Oranje na ozke kraje opazimo dandanes samo še v kmetijsko zelo zaostalih krajih; vsi napredni kmetovalci pa so se že zdavnaj posluževali oranja na ravno. Ako orjemo na ozke kraje je tudi uporaba raznih kmetijskih strojev nemogoča. Posebno v času današnje krize, ko mora vsak kmetovalec gledati na to, da čim bolj zmanjša produkcijske stroške, s tem, da se poslužuje raznih strojev, katerih sam ne zmore, pač pa razne zadruge, je prvi predpogoj, da opusti stari način oranja. — Ako orjemo na ozke kraje, je uporaba sejalnega ali pa kosilnega stroja nemogoča; na tako zvanih njivah je mogoča samo ročna setev. Zato potrebujemo tudi mnogo več semena, kot pa če bi izvršili setev s sejal-nim strojem. To je gotovo zelo velika korist, katero imamo od sejalnih strojev; poleg
tega pa pride seme enakomerno v zemljo. Ravnotako je nemogoča uporaba ko-silnih strojev. — Oranje na ravno nam nudi brezdvomno zelo velike koristi in zato bi se moralo povsod udomačiti. — Zemlja, ki je slabo in površno obdelana ne more dati nikdar bogatega pridelka
Ozki kraji šo potrebni samo v izjemnih primerih. Na plitvi glinasti zemlji, kjer je osuševanje z drenažo nemogoče, je tako oranje uporabljivo; isto velja tudi za zemljišča s skalnato spodnjo plastjo. Ako je v posebnih legah stalna vlaga, katera škoduje rastlinskim koreninam, tedaj je oranje na ozke kraje opravičeno, da se zemlja odcedi in da dobijo korenine zadosti zraka. — Ce je zemlja zelo plitva, tedaj so ozki kraji istotako potrebni, ker spravimo na ta način več zemlje na kup, iz katere črpajo potem rastlinske korenine prepotrebno hrano.
V vseh drugih ozirih pa moramo dati prednost oranju na ravno, oziroma na široke kraje. Oranje na ozke kraje je tem slabše, čim ožji so kraji. — Izguba rodovitne Zemlje je zaradi tega znatna. S tem
vzporedno pa raste niai izguDa na pridelku. V razorih ne uspeva nobena rastlina pravilno, ampak na grebenih in ob straneh — Na grebenu kraja opazimo večkrat veliko plevela. Pa tudi vsa druga dela so s tem zelo otežkočena; obdelovanje samo je neenakomerno. Brana sploh ne oprijem-Ije v vsej širini m seme, ki ga hočemo za-vleči z brano, se posiplje v razor, tako da ostane na grebenu kraja samo malo semena; prepotrebnega valjarja pa sploh ne moremo uporabljati. — Po deževju stoji v razorih delj časa voda, katera močno škoduje rastlinam. Te se zaradi tega slabo razvijajo, mnogo pa jih tudi zgnije Setve v razorih trpijo od mokrote, na grebenih poženejo dotične rastline, ki rastejo na vrhu grebena, zelo globoko svoje korenine in se močno razvijejo. Nasprotno pa one ob straneh v rasti zaostajajo, ker nimajo na razpolago zadosti hrane. Ob straneh grebena je rast tem slabša, čim nižje ležijo rastline.
Na neenakomeren pridelek pri ozkih
O gnojenšu
Na travniku napravimo dobro rušo, ki da obilno košnjo, ako isto redno in vestno obdelujemo in pravilno gnojimo; da pa dosežemo z vsemi gnojili res pravi uspeh, je prvi predpogoj, da travnik ni zamočvirjen in da vsebuje zadostne količine apna, ki je podlaga za uspešno delovanje drugih gnojil. Na travnikih kakor tudi na njivah manjka skoro povsod apna; veliko ga spere voda v spodnje zemeljske plasti, nekaj pa ga porabijo rastline za svojo prehrano. — Večkrat pa se nahaja apno v taki obliki v zemlji, da je rastlinskim koreninam nedostopno.
Ako hočemo travnike res izdatno zbolj-šati, moramo najprvo gledati na to, da jim damo zadostne količine prepotrebnega apna. Nekateri kmetovalci uporabljajo zelo radi Tomasovo žlindro, ker se navadno prav dobro obnese; to delovanje Tomasove žlindre pa ie pripisati v prvi vrsti apnu, katerega vsebuje v znatni meri. Ravno tako . ugodno deluje tudi apneni dušik, ki vsebuje dušik in apno obenem.
Apno potrebujejo rastline za svojo prehrano; še mnogo pomembnejše pa je njegovo posredno delovanje za zboljšanje lastnosti zemlje. Rastlinam je potrebno že v začetku njihovega razvoja; biti pa mora v lahko topljivi obliki, da ga lahko takoj izkoristijo. Naiveč apna potrebujejo ravno razne detelje. Učinek apna je potem le tc-
krajih vplivajo tudi razne druge okolnosti Na oni strani kraja, ki leži proti soncu, se zemlja hitreje syši in bolj ogreva in zato se na tej strani rastline hitreje razvijajo in preje dozore kot pa na nasprotni strani. Kakovost pridelkov iz slabo obdelanih zemljišč zaostaja za onimi iz pravilno obdelanih
Pri oranju na ravno pa je zemlja enakomerno pognojena in pod enakimi vplivj sončne svetlobe in toplote, in zato se tudi rastline enakomernejše razvijajo.
Mnogo razlogov imamo za to, da opustimo, kjerkoli je to mogoče, stari način oranja na ozke kraje in se poprimemo oranja na ravno, ker s tem pridelke na isti površini znatno dvignemo. — Praktična izkustva so dovolj jasno dokazala, da se ta kraja pa od suše. Rastline se razvijajo zelo neenakomerno: Po sredi kraja ie največ zemlje, katera je najbolje gnojena; zato način oranja navadno zelo dobro obnese; zato mora vsak umen kmetovalec to uva-ževati, ako hoče uspešno gospodariti C.
travnikov
dai, ako imamo na razpolago tudi zadostne količine ostalih hranilnih snovi. Ako ni v zemlji nobenih drugih snovi, ne postanejo tla rodovitna z apnjenjem samim; ko pa smo dali zemljišču tudi zadosti kalija, fosforja in dušika, bodisi v obliki hlevskega gnoja ali pa umetnih gnojil, potem pride šele apno do popolnega učinkovanja.
Zelo važen je kemičen vpliv apna na zemljišče; posebno dobro učinkuje na kis- . lih zemljah, ker veže razne kisline in jih napravi neškodljive. Tako razkisanje zemlje je potrebno predvsem na barskih in močvirnih tleh, potem, ko smo jih osušili; z dodavanjem apna jih napravimo rodovitna. •
Na kislih travnikih uspevajo večinoma samo manj vredne rastline; sladke trave in detelje ne morejo uspevati. Kisline uničujejo bakterije, s pomočjo katerih zbirajo detelje zračni dušik. Zelo značilne za take travnike so razne kisefice; zato jim moramo močno apniti, ;da uničimo talne kisline in omogočimo razkrajanje sprstenine. Zelo mnogo pa imamo takih travnikov, ki niso kisli, ampak samo revni na apnu; taki travniki ne potrebujejo mnogo apna naenkrat, n. pr. v obliki žganega apna, pač pa zadostuje, če jim datno vsako 'leto samo nekoliko apna in to v katerikoli obliki..
Navadno gnojimo travnike z žganim ali ! pa z gasenim apnom; eno kot drugo pa mora biti zelo razdrobljeno in trositi ga -•
i
241
jtioramo enakomerno Da ravnamo pravilno jn se tako izognemo raznim pogreškom, je najbolje apnati večkrat in z manjšimi koli' činami — Zemljo, ki ji apna zelo primanjkuje, apnimo navadno vsako četrto do šesto leto.
Pri nas se rabi za apnenje večkrat gips ali mavec in to posebno na deteljiščih; učinek enega kot drugega pa je vedno slabši, kot pa učinek žganega ali pa gašenega apna. Zadostne količine apna na travnikih so važne tudi vsled tega, ker vsebuje seno, ki raste na apnenih tleh precejšnje količine apna v pepeli); posebno mlada plemenska živina porabi za krepak razvoj kosti veliko apna Prvovrstno seno uspeva samo na takih travnikih, ki vsebujejo zadostne količine apna in ostalih hranilnih snovi; zato moramo skrbeti, da imajo travniki na razpolago vedno zadosti kalija, fos-
forja in dušika. Ze v jeseni trosimo navadno Tomasovo žlindro in 40% kalijevo sol; mej.to Tomasove žlindre pa se lahko uporab.;a superfosfat in to spomladi; od du-šičnatih gnojil pa pride v poštev čilski so-liter in apneni dušik. — Po možnosti po-gnojimo travnike vsako tretje leto s kompostom ali pa s hlevskim gnojem. Večkrat ne pridejo navedena gnojila takoj v prvem letu do popolnega učinka, temveč šele v drugem letu.
Apno, Tomasova žlindra in kalijeva sol pospešujejo predvsem rast raznih detelj; čilski soliter oziroma apneni dušik pa nudijo v prvi vrsti hrano raznim boljšim travam. Mah, plevel in razne slabe trave izginejo iz takih travnikov ter napravijo prostor boljšim travam in deteljam. Pridelek sena na ta način zelo povečamo, pa tudi kakovost krme same se znatno zboljša. C.
v KRALJESTVU GOSPODINJE
Lugasta hrana
Prvotno se je prehranjeval človek z raznim sadjem, jagodičjem, brstjem in cvetjem, ki ga je nabiral po drevesih in Ie sem ter tja je ujel in použil kako ži-valico. Pozneje pa človek ni jedel več sa-'.iio sirovo sadje in druge rastlinske hrane, ampak je začel pripravljati jedila pri ognju na razne načine. To je bil prvi korak k kulturi v hrani, kar pa ni bilo vedno ugodno za človeško zdravje, tim bolj predelana in nenaravna je postajala hrana, tem manjša je bila njena vrednost, tem manj je zalegla; treba je je bilo večje množine in ker ji je manjkalo pravega okusa, so bile potrebne razne začimbe. Ob taki hrani se je pojavilo sčasoma tudi požel jen je po alkoholu in tobaku. Ker je bilo treba hrane več kakor prvotno, je človek nehote zašel tudi v ne-zmernost in požrešnost in končno so se kot posledica napačne hrane jele pojavljati pri človeštvu najrazličnejše bolezni.
Zato je čisto naravno, da se v zadnjem času veda v prehrani trudi, da bi jasno pokazala vse slabe strani tako zvane kulturne prehrane in nam dala točne smer-aice, po katerih naj bi uravnali svojo prehrano. Eno izmed najvažnejših poglavij nauka o zdravi prehrani je poglavje o rudninskih snoveh.
• Za razvoj in za obstoj potrebuje človeški organizem nekatere, rudninske snovi.
ki se tvorijo v rastlini s sodelovanjem sončne svetlobe. Nekatere rudninske snovi puste po prebavi v telesu kisline, druge pa zopet lugaste ostanke. Ako hočemo ostati zdravi, moramo uživati hrano, ki bo tvorila trajno več lužnin nego kislin. Rudninske snovi, ki puščajo lugaste ostanke, so v mleku, krompirju, zelenjavi in sadju; one, ki puščajo v telesu kisline pa so v mesu, v jajcih, stročnicah, siru in v belem kruhu. Vseh kislin pa človeško telo ne more samih zase odpraviti iz sebe; to je možno šele, ko so se spojile z luž-ninami. Ako uživamo delj /asa tako hrano, kjer prevladujejo kislinotvorna živila, je jasno, da se mora tvoriti v organiz mu več kislin nego osnov ali lužnin. Po sledica take napačne hrane je, da zaostaja v organizmu vedno več kislin, ki povzročajo sčasoma razna oibolenja. Revmati-zem, protin in druge bolezni so posledice uživanja mesne, kislinotvorne hrane. Pri teh boleznih je zelo važno, da uživa bolnik nekaj časa hrano brez kislin, to je hrano, iz katere je izključeno predvsem vse meso in druga živalska živila ter vse jedi iz bele moke. Hrana, v katerih pa teh škodljivih snovi ni, je lugasta, sestavljajo jo v glavnem zelenjad, krompir in sadje. K temu se uživa lahko tudi mleko, presno maslo in nekaj črnega kruha. Še boljši kot kruh iz črne moke je za take bolnik« krompirjev kruh, ki ga po sanatorijih pr Dravliajo nalašč v ta namen. Bel sladki
pa naj nadomešča med. Tako sestavljena hrana koristi vsakomur in mnogi ljudje ob njej ogromno delajo. Za bolnike pa je najboljše, da jo točno določi zdravnik.
Kako si sestavimo lugasto hrano, naj nam pokažejo še nekateri zgledi za zajtrke, kosila in večerje.
Zajtrki:
1.	Mleko, surovo maslo, črn kruh.
2.	Namočeno suho sadje, črn kruh, surovo maslo.
3.	Krompir v oblicah, surovo maslo, kislo mleko.
4.	Domač čaj z medom in mlekom, črn kruh.
5.	Sadna jed. črn kruh, maslo.
6.	Kislo mleko, črn kruh, maslo.
Za kosila in večerje lepo razporedimo sirovo in kuhano zelenjad, sadje, krompir in mleko, da je hrana zadostna in ne preveč enolična.	Š. H.
KUHINJA
Možganska juha. Možgane denem v vročo vodo za nekaj minut. Potem jih zrežem na majhne kocke. V kožici razgrejem žlico masti, pridenem dobro sesekljane čebule in zelenega peteršilja ter žlico moke. Ko prežganje zarumeni, pridenem možgane in jih zalijem z juho. Ko se dobro prekuha, vlivam v juho stepeno jajce. Kot pridatek dam opečene ali ocvrte na kocke zrezane žemljice.
Špičana kot prikuha. Spinačo zberem, operem in pristavim v vrelo osoljeno vodo. Ko nekaj časa vre, jo odcedim, osvežim z mrzlo vodo, jo dobro sesekljam ali pretlačim ter denem na svetlo-rjavo prežganje. Spinačo zalijem z juho ali z mlekom. Za zalitje je surovo mleko boljše kot kuhano. Nazadnje pridenem še kislo smetano, in sicer eno ali dve žlici, oziraje se na večjo ali manjšo količino zelenjave. Špinača ima veliko železa in je zaradi tega zelo zdrava in priporočljiva jed. Za bolnike in okrevajoče je zelo priporočljivo primešati jedi stepen rumenjak. Ta se pridene nazadnje Samo prevreti je treba.
Špinačine klobase. Za te»klobasice napravim najprej jajčne bleke. Spinačo operem in skuham ter drobno sesekljam. Sesekljani špinači primešam žlico surovega masla, dva rumenjaka, žlico kisle smetane, žlico drobtin in iz dveh beljakov trd sneg. S tem nadevom namažem jajčne bleke, jih zvijem skupaj, razrežem na tri dele in vlo-
žim na namazano plitvo posodo Potem jih v pečici spečem lepo rumeno. Površino po-lijem s kislo smetano, v kateri sem stepla par rumenjakov. Samo prevreti je treba, da dam kot samostojno jed na mizo,
Cmoki s čokolado. Sest žemljic obribam in zrežem vsako na štiri dele. Žemljice po-lijem s sledečo tekočino: pol litra mrzlega mleka zgodljam s tremi rumenjaki, 2 žlici sladkorja in nekaj zrnc soli. Ko se žemljice dovolj napoje, jih povaljam v drobtinah in ocvrem na masti ali maslu. Ocvrte pustim, da se malo osuše, nakar jih povaljam v zribani čokoladi.
Ocvrte kruhove rezine. Žemljice ali dober kruh razrežem na pol prsta debele rezine. Rezine pomakam v mleko. Namočene zložim v skledo, da se odteko. Ko so od-tečene, jih pomakam še v raztepenem, malo osoljenem jajcu ter jih na obeh Straneh lepo rumene spečem v masti ali maslu Maslo -ali mast mora biti zelo razbeljena, da rezine hitro zarumene. Zarumenele potresem na obeh straneh s sladkorjem.
RAZNO
če boli zob, si naveži na lice neolup-ljenega česna. Seveda učinkuje olupljeni hitreje ali koža pordeči. Tudi če deneš stroček za ušesom ali v uhljevo jamico, pomaga. Za trganje si naveži na glavo in na zatilnik česna.
Za bolečine v hrbtu zmešaj rožmari-novega in brinjevega olja (vsakega polovico), na en četrt litra tega raztopi za oreh kafre in maži s tem hrbet. To pomaga, če boli hrbet od prehlada ali radi opešanja, če prihaja bolečina od drugih notranjih bolezni, je treba, da te pregleda zdravnik. Pri nenadnih in hudih bolečinah v hrbtu je najbolje takoj k zdravniku.
Za zatečen mehur prevrej malo česna na olju in maži z gorkiin. Če uhaja voda, kuhaj proso in ječmen, da bo gostljat odlitek in pij toplo. Varuj se prehlada, nosi flanelast pas.
Praprotnina stelja je izvrstno zdravilo za udnico. Namesto pernice ali žimnice, si je nastelji in potegnila bo vso bolezen iz udov. Čez dan si lahko otreš ali obložiš bolni ud z praprotjo. Dobre so tudi praprotine kopeli ali mazanje z žganjem, v katerem ie namočena praprotina korenina. — Udničnim kokošim dajaj praproti v hrano in za steljo. — Leta 1789. je bila v Lombardiji kurja kuga, tako huda, da je pomorila v enem samem ntarofu 300 kur. Začeli so jih zdraviti z praprotjo in kuga se je ustavila.
GOSPODARSKE VESTI
denar
g Ljubljanska deuarna borza. Promet na ljubljanski borzi se je v zadnjem tednu nekoliko pozive), vendar so ostali tečaji več ali manj neižpremenjeni. V zasebnem kliringu so plačavali angleški funt stalno po 250 Din. dolar po 49.75 Din, nemško marko po 14 Din, avstrijski šiling po 9.17 Din, špansko pezeto 6.75 Din, italijansko liro 5.20 Din, grške bone po 51 par. Kupčij v tem pogledu je bilo precej. — Uradni tečaji s primom so pa beležili sledeče: angleški funt 216.26 Din, ameriški dolar 45.54 Din, nemška marka 17.61 Din, holandski goldinar 29.72 Din, švicarski frank 14.29 Din, belgijski belga 7.40 Din, francoski frank 2.89 Din, češka krona 1.81 Din.
ŽIVINA
g živinski sejem v Kranju 20. t. m.
Na ta sejem ni bilo prignane obilo živine, pač pa se je pokazala v polnem obsegu trdna organizacija živinorejcev, ki so zahtevali in tudi dosegli primeroma visoke cene. pa tudi sklenili več kupčij. Dogon je znašal: odrasle govedi 95 glav, telet 15, bikov 8, prašičkov za rejo 124, prašičev za klanje 8. Dosežene so bile povprečne naslednje cene za 1 kg žive teže: voli I. vrste 5 Din, II. vrste 4—4.50 Din, III. vrste 4 Din; biki I. vrste 5.75 Din, II. vrste 5 Din. III. vrste 2.75 Din; krave I. vrste 4 Din, II. vrste 5.75 Din, III. vrste 5 Din; junci L vrste 5 Din, II. vrste 4.50 Din, III. vrste 4 Din. Prašički za rejo 6—8 tednov stari po 160—180 Din eden, prašiči debeli po 7 Din kg. — Povpraševanje je bilo zlasti po prašičih za rejo in volih, pri katerih se je doseglo prav zadovoljive cene in je bilo sklenjenih dovolj kupčij v splošno zadovoljnost gorenjskega živinorejca.
CENE
g Ljubljanska blagovna borza. Pod
utisom ugodnih vesti o stanju ozimine, ki obeta prav dobro letino, je na borzah nastopil precejšen padec žitnih cen. To se opaža tudi v Ljubljani, kjer se sicer drže cene nekoliko trdneje nego na ba-natskih tržiščih. Na borzi označene cene veljajo za blago dobavljeno v vagonih
naloženih na nakladalni postaji in to za 100 kg: pšenica bačka, 78 kg težka, 146— 148 Din, oves slavonski 150—152.50 Din. ajda v Ljubljani 142.50—145 Din. koruza času primerno suha, bačka in banatska 105—107 Din, prekomerno suha. prekmurska 114—116 Din, činkvantin sremski 118—120 Din, moka ničla 240—250 Din. št. 2 220—250 Din, št. 5 200—210 Din. otrobi 105—107.50 Din.
RAZNO
g Izvoz lesa v Francijo. Francija je zopet dovolila Avstriji od 1. aprila nadalje uvoz lesa po nizki prednostni carini, med tem ko mora Jugoslavija pri uvozu svojega lesa plačati polno carino. Prijateljstvo med nami in Francijo, ki se pri raznih napitnicah tako pogosto pov-darja, ne sega pač na gospodarsko polje. Francija se kaže proti nam prijazna le tedaj, če nas lahko izkorišča. Da bi pa nam nudila kako ugodnost kot protivrednost, na to pa se ne spomni.
g Izvoz lesa iz Avstrije nazaduje. Avstrija se je ob uvedbi sankcij proti Italiji veselila, da bo pritegnila nase ves izvoz lesa, ki je prej pripadal Jugoslaviji, toda izgleda, da se je uračunala. Tako je lanskega marca izvozila 12.398 vagonov, letos pa samo 9246 vagonov. Izvoz raznega lesa je padel od marca lani do marca letos od 6815 na 4993 vagonov. Nekoliko je porasel izvoz okroglega lesa, ki se izvaša večinoma v Somalijo. Prirastek znaša od 34 na 340 vagonov, kar je vsekakor malo. Iz tega se vidi, da se niti Avstrija ne more okoristiti s sankcijami, ki so zlasti Slovenijo tako hudo prizadele.
Za ozebline. Repo ali same repine olupke daj zavreti in drži noge v kolikor ti je mogoče, v vroči kopeli. Potem jih obriši, nateri z toplim lojem in zavij. — Tako za kurje oči, kakor za ozebline je glavna pomoč široka obutev iz mehkega usnja. Ozebljeni prsti so zelo občutljivi, dobro je, če jih podložiš z bato. Če se ozeblina gnoji, stavi nanjo v arniko namočene krpe in ovij dobro z platnom in bato, da ne pride v dotiko z usnjem ali z pisano nogavico. Sploh pa je pri vsak. praski in bolečini na nogah najbolj umest na bela nogavica. Vsaka gospodinja naj bi imela kaj belih ženskih in moških noga vic doma za potrebo.
PRAVNI NASVETI
Dogovorjena kupnina v knjižici. A. J.
K. Leta 1933 ste kupili parcelo in sklenili kupčijo pod pogojem, da preskrbi prodajalec, da se bo od vas v plačilo dana hranilna knjižica pri posojilnici, kateri je prodajalec sam dolžan, sprejela kot plačilo. Posojilnica knjižite ni sDrejela Zato ste si drugod priskrbeli posojilo in po enem letu plačali celo kupnino v gotovini. Prodajalec terja od vas še plačilo enoletnih obresti od svojega dolga pri posojilnici, češ d« ste vi zaradi enoletne zamude pri plačilu kupnine odgovorni za te obresti. — Če je bil med vama dogovor, da se mora prodajalec sam pobrigati pri posojilnici, da sprejme vašo knjižico, potem sploh niste bili dolžni plačati kupnine v gotovini in ste z vaše strani poravnali s tem. da ste prodajalcu izročiti knjižico, če ste pa spremenili prvoten dogovor in se zavezali plačati v gotovini, ste dolžni prodajalcu plačati 5% obresti od tistega dne dalje, ko vas je prvič opomnil na plačilo.
Nagajiv sosed. M. Z. G. Poleg hiše imate zelenjadni vrt. Zraven vašega vrta pa stoji sosedov pod. Ko mlatijo žito oziroma vejejo, čisto pokrijejo na debelo s prahom vaše rastline na vrtu, po«ebao solato in zelje, in tudi po hiši in oknih je vee smetno. V prejšnjih letih, ko ste bili s sosedovimi prijatelji, so ve:al; ni dvorišče, sedaj vam pa nalašč nagajajo Vprašate, kako bi si pomagal,. -- '""e sosed še ne dela skod 30 let pri mlačvi in vejanju žita tako, da nese ves prah in pleve na vaš zelenj.Hrtt vrt. mu to latko za bodoče s tožbo prepoveste, ker si te pravice še ni priposestvoval. f*e bi pa kljub temu tudi v bodo:-; tako delal, ga smete tožiti tudi na povračilo škode, ki se vam je napravila na vrta. Višino take morebitne škode i.i d do soiMšče ugotoviti po zapriseženih zvedeucih.
Zasilna pot. S. T. V. L. Obnovili ste pred leti opuščeni vinograd. Ker vodi tja le steza, ne pa vozna pot. katero potrebujete za prevoz gnoja, vprašate, če in kako bi dobili vozno pot. — Če je dosedanja 3teza nezadostna za pravilno gospodarstvo v vinogradu, potem smete zahtevati pri sodišču, da se vam na vaše stroške določi vozna pot. Sodišče bo dalo pri razpravi na kraju samem oo izvedencih ugotoviti, če se da vinograd uspešno obdelati samo z uporabo dosedanje steze ali ne. Če bi primerna letna odškodnina za vozno pot preko sosedovih parcel več znašala, kot bi prihranili na stroških pri prenašanju gnoja po stezi, vam sodišče ne bo dovolilo zasilne poti. Če morate res opraviti kake posebne vožnje, na pr., da spravite v meji posekana drva, potem se
sami zmenite z mejaši zaradi morebitne odškodnine, brez sodišča, kar lx> cenejše za vas.
Vožnja kamenja. K. A. št. V. Če ima
sosed pravico voziti čez vaš svet gnoj na njivo in pridelke z njive dom«v, potem mu ne morete prepovedati da pripelje z njive domov tudi kamenje za domačo rabo. Če se s takimi vožnjami na vašem svetu dela škoda, je pa itak sosed dolžan, da prispeva sorazmerno k vzdrževanju pota, odnosno, da preveč zvožene koles-nice preko travnika po končanih vožnjah zravna.
Zožena steza. M. M. K. Med vašo in sosednjo njivo pelje steza k vaškem studencu in se je poslužujejo vsi vaščani. Že skozi nekaj let odorje mejaš nekoliko te steze, tako da je vedno ožja in stopajo ljudje čim dalje bolj po vašem svetu. Vprašate, če lahko soseda tožite, da vrne zemljo stezi. — Po vašem opisu gre steza tik meje po vašem in sosedovem svetu.' Vsak lastnik zemljišča sme svojo lastno zemljo do meje uživati seveda v kolikor niso že drugi na tej zemlji pridobili služnostne pravice. Vsi vaščani, ki so to stezo skozi 30 let uporabljali kot pot k studencu, so si pridobili služnostno pravico-poti. Dosedanji upravičenci te steze lahko mejaša tožijo, ker jim preprečuje hojo z zoževanjem steze in ker je zasadil tik steze drevje, katero ovira, da ne morejo nositi na hrbtu seno kot poprej.
Procenti od menjalne pogodbe zemljišč. ). K. Menjali ste njivo za drugo njivo, ne da bi kdo kaj doplačal. Pogodbo ste kolko-vali s kolkom za 25 Din. Davčna uprava vam je pa naložila plačilo procentov 300 Din. Vprašate, če je ta zahteva davčne uprave upravičena. — Menjalne pogodbe so ravno tako zavezani taksi, kakor kupne in prodajne. Ni pa zavezana taksi zamenjava zemljišč z namenom, da se posestva zaokrožijo za interese kmetijstva. Plačati se mora v tem slučaju le taksa za potrdilo. Ako pa je razlika vrednosti med obema zemljiščema večja ko 50%, se plača taksa, kakor za .kupne pogodbe. Ako se menjajo zemljišča, ki leže onstran državne meje, z imovino inozemca na našem ozemlju, se plača prav tako samo taksa za potrdilo.
Izgubljen ali ukraden železni drog. K. L. Posodili ste železni drog za lomljenje kamna. Drog je pa izginil in nihče noče vedeti, kje je. Vprašate, kako bi dobili drog nazaj. — Prijavite celo stvar žandarmeriji, da preišče, če ni morda drog kdo ukradel. Sicer pa zahtevajte odškodnino od onega, ki ste mu drog posodili.
Železniška služba. A. M. Radi bi prišli v železniško službo kot delavec. Kako bi to dosegli. — Vprašajte domačega postajena-čelnika, če je kaj praznih mest ali pa pri ravnatelistvu državnih železnic v Ljubljani.
(Dalje prih.)