V e s t n i k. Načelnik Slovenske Ljudske Stranke, dr. Šnsteršid. V BSlov. Narodu" čitaroo: nY Biskajskem zalivu, pod Pirenejami, prav blizu španske meje leži morsko kopališče svetovne slave — Biaritz. To je kopališče, kje je francoska cesarica Evgenija preživljala navadno poletni čas, kjer prebiva vsako poletje bivša srbska kraljica Natalija. kjer sta se zaročila sedanji španski kralj in kraljica, kjer je angleški kralj Edvard kot prestolonaslednik preživel vesele dni. To je kopališče za kralje, za vojvode, za angleške lorde, španske grande, ruske kneze in ameriške milijardarje. To je kopališče, kjer zapravi človek v treh tednih, če Bskrornno" živi, dosti več nego more v Ljubljani zaslužiti najboljši trgovec v vsem letu. V tem kopališču se mudi naš dični dr. Ivan Š u s t e r š i č. Prebil je več tednov v Parizu, potoval po eeli Franciji in zdaj se koplje v mehkih valovih Atlantskega oceana v Biaritzu med kralji vojvodi in knezi. N a č i g a v e s t r o š k e — to je •vprašanje, ki se vsili človeku najprej. Ad.vokatura, ki jo izvršuje dr. Šusteršic, mu toliko ne nese. To je č i s t o g o t o \ o. Dohodki odvetniške pisarne bi dr Šusteršiču komaj dovolili iti za par tednov v Gradež, v Porto Bose, ali v Kraljevieo, ne pa v Pariz in celo v Biaritz. Ali mu ta izlet plača ljudska posojilnica?" — Po Ljubljani govore, da se dr. Šusteršič z vso rodovino preseli na Dunaj. Za S. L. S. je storil že dovolj, sedaj mora nekoliko misliti — nase. Slomškarjem v bndrilo: V letošnji sezoni se je plazil po Savinjskih plau ekscelenca in spe, Lupgerjev oproda G z Dunaja. Ob tej priliki se je oglasil v Lučah ter se tam v neki črni družbi tako-Ie izrazil o našern stanu: nDie Lehrerschaft isteine Bagage, aber wir miissen mitihr r e c h n e n." Iz ^U^iteljske tiskarne". Pri izvrševaoju naročil šolskih tiskovin se nam jako olajša delo, ako eenjena šolska vodstva naročajo pravilno. Navesti je natančno število leg, oziroma pol ali komadov, naslovnih ali vložuih pol. Navede naj se, ali naj se tiskovina brošira ali trdo veže. — Vsakdo naj si napravi prepis naročila, da ve, kaj je naročil. — Vsa ,,Šolska uaznauila" se morajo tiskati letos s starim besedilom na orloy papir; stara BŠolska naznanila" so neveljavna. — Poštne tiskovine za šolsko uporabo se razpošiljajo le po 100 komadov in uradne kuverte ne manj Dego 100. — Pri naročitvi BUčnih načrtov" naj se navede, za katero kategorijo se žele. — Bočni zapisuiki za šol. leto 1907/08 se začne razpošiljati prve dni prihodujega tedna. nŠolska naznanila" in rIzpustnice" pa v začetku oktobra. — Ker je gosp. Dragotin Hribar opustil zalogo šolskib. tiskovin, je kupila naša tiskarua od ujega nekaj tiskovio, da nima gosp. Hribar škode. Naj nikogar torej ne moti njegova tvrdka na nekaterih poslanih tiskovinah. Itočni zapisnik je dotiskaa in se začne razpošiljati prihodnji teden. Na Tišji inestni realki t Idrljt se začne šolsko leto 1907/08 dne 17. septembra. Učenci, ki žele nanovo vstopiti v I. razred, naj se oglase 15., vsi drugi pa 16. septembra pri ravnateljstvu. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci tudi 16. septembra. 1'roti nemškemn šolstvn na sIOTenskem Štajerskem! Največja Devarnost preti slovenskemu življu na štajerskem po uemških ljudskih šolah, ki se ustanovljajo kar zaporedoma sredi med slovenskim prebivalstvom. Liki gobe čez noč rastejo ua Spod. Štajerju poaemčevalnice. Nemški rSchulverein" tozadevuo dela z uprav elementarno silo. Treba le par našim BNemcem" temu društvu kar namigniti, pa le-to že z darežljivo roko razsiplje denar v pouemčevalne namene. Glej v tem oziru v novejeni času: Gabrje pri Oelju, Bistrico, Hrastnik! — Oe pomislirno, kako naše preprosto, še nezavedno Ijudstvo po nemščini kar koproi in da nasprotniki naši skrbno gledajo na to, da kolikortoliko deco, ki pohaja nemške šole, z vsem potrebnim oskrbe, celo z obleko: potem je pač evidentoo, da se iznarodovanje pri nas lahko in hitro vrši. to pa tembolj, ker se v paralizovanje tega žalostnega dejstva od naše strani skoraj ničesar ne stori. — Sedaj, ko nas ob veselem preobratu, ki se je 'zvršil pri naši Oiril-Metodovi družbi, navdaja najboljše upanje, da bo ta družba posvetila tudi našim v narodnem oziru jako nevarno izpostavljenim krajem na Spodnjem Štajerskem večjo pozoraost nego doslej, se bodo morale pač podružnice Ciril-Metodove poprijeti čilega in vztrajnega dela ter neumorno pričeti resno agitaci.jo v pridobivanje denarnih sredstev; zakaj le z gmotno dobro podprtim delom borao vzmogli kaj uspešaega doseči napratn dei^aruo jakemu protivniku! — S tem, da ustanovimo k.je kak otroški vrtec ali pa da podpremo šolske sestre pri njih pied vsem — nabožnem delu, ne rešimo našega rodu narodne smrti. . . Vsak lesničen narodujak stori torej svojo dolžnost ter otmi, kar se še oteti da! Sveto služimo sveti domovini! B r a n i r o d. Slovenskim učiteljicam ! Pregovor pravi: Kdor malega ne časti, velikega vreden ni. Tudi narod, ki je v majhnih rečeh majhen, ne bo napredoval. Velika je nebrižnost malega slovenskega uaroda. — Slovenske učiteljice do sedaj niso imele slovenskih vzorcev za zaznamovanje. Priredila sem nSlovensko abeeedo za žen. r. dela " Splošna sodba je. da je bilo to potrebno. Oasopisi so knjižico priporočali, tudi kritika je ugodna. Vendar pa ni tistega zauimanja, kot sem ga pričakovala Bes se je prodalo 600 knjižic, toda večina je šla na Štajersko in Primorsko. Iz tržaške okolice mi je pisala mlada Slovenka: MProsirn pošljite mi rSlovensko abfcedo . . ." Obljnbljam Vara, da ne bom vpč rabila tujih Tzorcev." — Bes, človek bi kar objel tako uavdušeno .Slovenko! Kaj pa po nekod na Kraujskem? Učitel.jici v Š sta govorili: Knjižic slovenskih ne bova ra- bili! Hm. Iz Berlina pač ? Bes, majhni ljudje! — Med one, ki razumejo rek: _Zrno do zrna itd." in ki so tudi \ malih refph v e 1 i k i , naj omenim prerano urarlega nadučitelja g. Vek. Strmška na štajerskem. Dvakrat je naroeil knjižic. Diie 16. julija 1907. je pisal: ,,Prosim, pošljite še 10 knjižic Vaše BAbeeede", ki tukaj jako ugaja." — Slava takemu možu, ki ceni in podpira tudi majhno narodno šolsko podjetje! — Gospici učitpljici J M. lepa hvala za prijazno oceno v BUčit. Tov " št. 29 t. 1. Na opazko glede monogramov pa sem mnenja, da monograini De spadajo v navadne ljudske šoIp, marveč v meščanske in višje dekliške šole. Ako bi tudi bilo nekaj monogramuv v kn,|ižici, bi le malokomu koristili. Za vse monograme pa bi bila knjiga že obširna in — draga. Za tako knjigo še niso ugodna tla. 20 vinarjev pa že lahko prinese za BSlovensko abecedo" vsaka učenka. — Eada bi poslala nvzoree" na vsako šolo, toda to ni podjptje, ki nese stotake in bi lahko riskirala en stotak ali dva za reklamo. Z nakaznieo se pošlje d nar (manjše zneske tudi lahko v znamkah), pa pošljem takoj poljubno število, tudi en komad, poštnine prosto. Pri več.jem številu še tudi kak komad uavržem. Priporočam se gg. učiteljicaro in gg voditel.jem, da sedaj pri začetku šolskega leta knjižice pravočasno naroče. Opomuim še, da nekateri pišejo v Pirniče. Tam res poučujem žcn roč. dela, toda bivam v Preski. Popolno zadostuje naslov: Milena Kiferle, Medvode. (Kraujsko). ObžaloTanja Tredni u.itelji. Ljubljančan piše: Pretekli tpdpn sem napravil par izletov v okolico in sem si pri tej priliki ogledal razne zanimivosti. Posebno pozornost sem obrnil šolam, o katerih sera čul, da so v Ijubljanski okolici jako zanemarjene. V Eudniku sem občudoval prekrasno šolsko Bpalačo". Nisem sieer znan s tamkajšujim učiteljem, vendar ga zavidam, da stanuj« v tako lepi hiši in kakor sem zvedel od vašeanov, je še bolj zavidanja vreden, ker mu kar v hiši rastejo gobe iz tal, ko jih moramo v Ljubljani drago plačevati. Srpčal sem tudi rudniškega župnika, ki ima največ zaslug, da imajo v Eudniku tako šolsko palačo. On namreč z rekurzi zadržuje zidanje nove šole. Neki kmet je rekel: Naš gaspud znajo! Mislil sem pri tem: Kaj vendar tako skrbi te blagoslovljene celibatarje, da irnajo pri šolah toliko nepotrebnega dela in skrbi, saj vendar nimajo otrok, da bi jih pošiljali v šolo, davkov pa tudi ne plačujejo. — Končno sem prišel do spoznanja, da so iz ljubpzni do učiteljev in izobrazbe tako naklonjeni šolam. To mora vedeti tudi slavna Slomškarija. Bil sem na Dobrovi, kjer sem tudi videl šolo, ki je podobua srednjeveški mežnariji, ne pa dvorazredni šoli. Pravtako je tudi v Sostrem, kjer imajo po več hišah raztresene razrede, šola sama je pa taka, kakor zadolženega kmeta bajta. Tudi v Sori pri Medvodah sem si ogledal šolo, ki jo ravno popravljajo. Podjetnik mi je pokazal kako duhovito popravljajo to poslopje. Oevi stranižč so speljane skozi kuhinjo. V stanovanju učitelja so trojne vrste oken, ki so že napol razpadla. Tako tudi pod v sobah. Vendar ostane vse pri starpm. Trhel in izhojen pod je že dober za ueitelja. Ko sem pripovedoval v Ljubljani v družbi prijateljev o teh šolah, rai niso verjeli, ker v Ljubljani skrbe za šolstvo. V resniei pa je to škandal, da vladajo take razmere. Pripominjam, da sem povsod videl velikanska župuišea, ki so opremljena z vsemi mogočimi razkošnostmi Šole in župnišča zidajo obeinarji Vendar se vidi, da imajvo nadzorovalne oblasti več ljubezni do župoišč kakor do šol. Cemu puste zidat taka župnišča za enega floveka s kuharico ? Na Dobrovi ima župnik več sob kakor prstov na rokah, učitelj pa menda borni dve sobiei. Koga zadene krivda? Šolske oblasti, ki tako mačehovsko skrbe za šole. Cudno se nam tudi zdi, kaj vendar morajo reči izvedenci. n. pr inženirji in zdravniki. Kje morejo odobriti tiko popravljanje kakor je v Sori, in taka poslopja, v katerih gobe rastejo. Učitelji že tako nimajo nič dobrp^a na deželi, navsezadnje morajo pa še poučevati v takih nezdravih poslopjih, kar je kvarno tudi za mladino, in prpbivati v napol razpadlih sobah. Ogledati si hočemo še drugod šole in poročati o tej mizeriji na Kraujskem. Novo šolo, in sicer enorazrednico, zgrade v Zagorju v politiškem okraju litijskem. Proklete grablje! BZakaj vzdržuje ,Družba sv. Cirila in Metoda' na nunskpm učiteljišču v Mariboru dvorazredno slovensko vadnico! Ako hočejo nune vzgojevati slovenske učiteljice, morajo itak im^ti slovensko šolo. Zakaj si pa nemško sedemrazrednico same vzdržujejo ? Naraesto slovenske dekliške vadnice deško Ijudsko šolo v dflavski del Maribora!" Tako je govoril pred leti na občnem zboru podružnice ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" v Mariboru, na veliko jpzo dr. Medveda — dr. Vrstovšek. A danes — ta sladki objein! VodstTo ,,Di"nžbe st. Clrila In Uletoda t Ljnbljanl" je sklenilo v svoji spji dne 28 velikega srpaiifa sledefo okrožnico vspm podiiižnieam. Slavno podružnično vodstvo! Vodstvo ,,Družbe sv. Cirila in Metoda", danes prvič po letošnjM veliki sknpščiui zbrano k seji, smatra za svojo dolžnost, da ob tej priliki pozdravi cenjene sodf-lavke-podružuice in jih kliče ter bodri k energičnenyi sodelovanju. Ker je bila narodnost slovenske mladine v npvarnosti, so Sloveuei ustanovili našo .Družbo". Izza ustanovitve pa sta zrastli mo6 ia delavnost naroduih nasprotnikov, in če kdaj, je danes nevarnost za našo naroduost še večja. Narodna ideja je ustannvnica, je zvezda-vodnica tiaši ,,Družbi" in bodi ona trajna. trdna vez, ki druži v njeno organizaoijo vse, kar res čuti in misli slovensko. BDru_ba sv. Cirila in Metoda" je vsesloveuska narodna organizaeija, ki mora stati visoko nad dnevno-političnim strankarskim bojera. Brez strankarstva in provincijalizraa družiti narodue sile v boj za obrambo slovenske narodnosti — te vodilne misli se hoče držati vodstvo — in te naj se skrbno drže tudi vse podružuice Izrecno bodi na tem mestu konstatirano, da ni vodstvo za dopolnilno volitev na zadnji skupščini postavilo nobenih kandidatov, daje prepustilo, kakor druga leta, tudi letos odločitev le opravičenim volilcem. Napadi na vodstvo in posamezne njpgove člane, izrecno tudi napadi na g. blugajnika, so tedaj brez stvarne podlage. Vodstvo se hoče z vsemi močmi posvetiti delu. da bo mogla nDružba sv. Oirila in Metoda" na podlagi svojih pravil vršiti svojo veliko nalogo kar najusp^šuejše: pronoviti in pomnožiti hoče svojo organizacijo, poiskati novih virov za dohodke, okrepčati vse svoje gospodarstvo in ustanoviti novih dobrih narodnih šol, ki bodo odgovarjale perečira potrebam Siovencev na jezikovoi rapji. Spoštovano podružnično vodstvo! Podružaice so naše sodelavke, ki tvorijo notranjo silo BDružbeu, one uaj zbirajo, one pa bodo po vodstvu poklicane tudi k neposrednemu narodnemu delu. Osrednje vodstvo se zanaša na Vašo pomoč in Vaše zaupanje. — V LjubIjani, dne 28. velikega srpaua 1907. — Andr. Senekovič s. r., prvora^stnik. Luka Svetec s. r., prvomestnikov namestnik. Poročilo o 185. Todstveni sejl ,,Drnžbe av. Cirila in Metoda", ki se je vršila due ^8. vel. srpana 1907 pop. v ,,Narodnem domu" v Ljubljani. — Prisotni: prvomestnik Senekovič, odborniki: dr. Bleiweis, Crnagoj, Hudovernik, dr. Merhar, dr. Novak, Paheruik, Svetec, dr. Svetina, Vrhovnik, dr. Žerjav in nadzornik dr. Eavnihar. — Po pozdravu se vrši konstitucija vodstva v srnislu § 18. družbenih pravil ter se izvolijo: prvomestnikovim naraestaikom Svetec, zapisnikarjera dr. Ivan Svetina, blagajnikom HudoverDik; dalje v o ž j i o d b o r : za tekoča opravila: Seuekovič, Svetec, dr. Svetina, Hudovernik, Vrhovnik in dr. Žerjav; v šolski odsek: dr. Bleiweis, Črnagoj, dr. Svetina, Vrhovnik in dr. Žerjav; v gospodarski odsek: dr. Bleiweis, Hudovernik, dr. Novak, Vrhovuik in dr. Žerjav. •— Vse volitve so sevršile z vsklikom in sog 1 a s n o ! Po razpravi o tržaškem šolstvu sklene vodstvo, da se dovoli na petrazredni deški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Trstu vzporednica prvemu razredu, v srediu; mesta pa se otvori nova družbina deška in dekliška šola k^ podružnica prve. — Za enkrat se otvorita prva razreda. — Po posvetovanju oštajerskem šolstvu sklene vodstvo, da se ima otvoriti vsporednica že obstoječega vrtea v Hrastuiku; vrtec v Gaberju se v kratkem otvori, glede Mute pa je vkreniti vse potrebno, da se za gotovo otvori že ob novera šolskem letu. t. j. naspomlad dvorazredniea za dečke in deklice. — Po razpravi o koroškem šolstvu se sklene, da se ima v najkrajši dobi otvoriti nova družbina šola na Strmcu. — Eazpravljaje o goriškem šolstvu sklene vodstvo, da pozdravi idejo o ustanovitvi narodne šole v Krminu. Poživiti ise ima briško podružnico; izreče se zahvala marljivima narodnima delavcpma v Krminu gg. ueitelju Orlu i_ veleposestniku Erzetiču. Določi se tudi prispevek za stroške bodoče šole v Krminu. Vodstvena seja je dalje rešila daljšo vrsto upravnih in osebnih zadev, vzela na znanje odpoved pogodb s Škrljem glede piškotov in s Krsnikom glede šampanjca. — Pokrovi- teljstvo se je priznalo: 1. Trboveljski moški in ženski podružnici po dvakrat, 2. ribniški moški in ženski podružnici po enkrat (zastopnik I. dr. Ant. Schiffrer, zastopnica II. g. Julija Tomšičeva). —, Končno je sklenilo vodstvo poslati vsem podružnicam okrožnico, s katero se poudarja narodno vseslovensko in nadstrankarsko družbino stališče, podružnice pa pozivlja k energičnemu. delovanju. Izrekla se je tudi zahvala odstopivšim: -prvomestniku g. Tomo Zupanu, in odboruikoma gg. Antonu Svetku in Ivanu Subicu. Gabrlel Majeen, vadniški učitelj v Mariboru, žalibog predava Da učiteljišču slovenščino. Naše novejše pisatelje in pesnike prezira ali tendenciozno o njih govori, da so kuga za narod. Nazaj na vadnico! Zahvala. Kleraentina H e n k e r , učiteljeva vdova, se zahvalja društvu BSelbsthilfe der Lehrerschaft Steierrnarks" za izplačano podporo. Zahvahi. Povodom smrti mojega soproga Ludovika Tribnika, nadučitelja v Zrečah, mi je slavno društvo BSelbsthilfe" štajerskega učiteljstva takoj izplačalo podporo v znpsku 1430 K, zakar se tem potom najtopleje zahvaljujem. — Zreče, 3. septembra 1907. — Margareta Tribnikova, nadučiteljeva vdova. Zahvala. Hedvika P r 6 11 o v a izreka društvu »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks" presrčno zahvalo za podporo, ki ji jo je izplačalo po smrti njenega sopropa, g. nadučitelja Prolla, ter priporoča to društvo vsemu štajerskemu uciteljstvu. Akad. fer. drustro ,,ProsYeta" t Ljabljanl. Na občnem zboru v Celju dne 5. t. m. novoizvoljeni odbor se je konstituiral tako-le: predsednik: cand. iur. Avgust Munda; podpredsednik: cand. iur. Oton Fettich; tajnik: stud. iur. Josip Klepec; blagajnik: stud. iur. Fran Trampuž; knjižuičar: stud. iur. Albin Pleško; namestnika: stud. iur. EudolfSajovic in stud. agr. Albert Vedernjak; preglednika: eand. ing. Janko Hočevar in cand. iur. Anton Sodnik. Risarskega kurza v Ljubljani, ki je trajal od 16 avg. do 6. septembra, se je udeležilo 22 učiteljic in 9 učiteljev. Udeležaiki so obiskovali pouk jako marljivo in le temu kakor tudi ngodnemu učnemu načrtu, po katerem je vrli g. profesor Suher predaval tvarino, se je zahvaliti, da so se g. učitelj kakor tudi obiskovalci k sklepu razšli zadovoljni nad svojimi uspehi. — Omeniti pa je tu, da bi šolska oblast vendar lahko preskrbela tem prostovoljnim obiskovalcem kako podporo, ki naj bi omilila njih za napredek šolstva žrtvovane izdatke, zlasti v naši dobi, ko se učiteljstvo skoraj potaplja v uboštvu. Saj, če je med ljudstvom dobro učiteljstvo, koristi to le Ijudstvu in državi. Tako so dobili vsaj nekateri obiskovalci, ki pa ne službujejo na Kranjskem, izdatno podporo za obiskovanje tega kurza, medtem ko so morali kranjski učitelji celo sami rekvizite kupovati. Hvalevredno je pa tudi od kranjske hranilnice, da se je na prošnjo učiteljev odzvala z izdatno podporo, dasi ima raogoče pri tem najmanj interesa. ,,81omškoTa zveza" je torej preteklo soboto zborovala v Ljubljani. Zgodilo se je vse tako, kakor smo poročali že zadnjič pred zborovanjem. Udeležba je bila klavrna, da bolj klavrna biti ne more: 11 moških, 27 žensk. — -Slovenec" je pri tej priliki zopet izpljuval ves svoj gnjev na napredno učiteljstvo. Sirov kakor vedno je ostal tudi sedaj. To je lp.pa pozdravna pesem ,,Slomškovi zvezi". Vse po zaslugi in po značaju! — To je vse, kar imamo povedati. Osebne Testl na Eranjskem. Izprašanaporaožna učiteljica M. Eamovževa je imenovana za suplentinjo na ospmrazredni nemški dekliški šoli v Ljubljani. Absulvirani uciteljski kandidat Karel Perko je iraenovan za začasnega učitelja v Stopičah pri Novem mestu; učiteljska kanditatanja Ana Batonova pa za provizorično učiteljico v Vavti vasi v novomeškem okraju. — Aprobirani pomožni učitelj Karol Kunc je imenovan za suplenta za matematiko in flziko na realki v Ljubljani za šolsko leto 1907/8. Istotako sta aprobirana učiteljska kandidata Frane Mang in Ivan Polovič nameščena na gimnaziji v Kočevju kot suplenta za klasično filologijo, oziroma za slovenščino kot glavni predmet in klasično filologijo kot postranski. UčiteJjske izpi'emembe na Štajerskem. Nadučitelj pri Sv. Vidu niže Ptuja je imenovan ueitelj Ivan Hauptmann iz Vurberka, na nemški šoli v Laškem pa dosedanji nadučitelj v Štoreh M a t. H o t z 1. Stalni učitelji, oziroma učiteljice so postali: Josip Bizjak na Vranskem, Gustav Voduš e k ral. v Trbovljah, J u r i j Ž e 1 e z n i k pri Sv. Venčeslavu na Pohorju, Josip Eainer v Gornji Polskavi, K a r o 1 i n a Hinterlechnerjeva v Blagovni, Josipina Klein o v a na Frankolovem, Marija Finkova iz Kindberga v Laškera in Viktorija Kosijeva v Teharjih. Premeščena je učiteljica Hermina Stritarjeva iz Braslovč k Sf. Vidu v Grobelno. Denarne premije za kranjske uMtelje po šolah na deželi. Dež. šolski svet je podelil 6 denarnih premij Metplkove ustanove v znesku po 80 K 41 h za leto 1907. nadučiteljem Eudolfu Hrov. atu v Zagorju. Francu Š t e f a n č i č u v Velikih Laščah, Edvardu V o h i n c uv v Cerkljah, Avgustu P i r e u v Borovnici, Pavlu Š i 1 c u v Žireh in Eud. Završniku v Preddvoru. Denarne premije bivšega društva za obdelovanje vrtov v znesku po 12 K 16 h so pa za leto 1907. dobila nadučitelja Avgust K o r b a r v Preserju in Jakob Ž e b r e v Starem trgu pri Ložu, ter šolski vodja FerdinaDd J u v a n e c \ Postojni. Na ,,Planinskem sejmu", ki se je vršil dne 1. septembra pri Sv. Frančišku Ksaveriju in ki se je izborno obnesel je igrala poleg vobče znane in prav dobro izvežbane šoštanjske narodne godbe tudi šentpavelska. To je vodil g. Albin S c h ra i d t, ueitelj v Št. Pavlu, in jo tvorijo samo kmetiški fantje, katere je tovariš sam izvežbal tako, da danes že lahko z DJimi častao nastopa na velikih veselicah. Godbeniki tudi s fineso in čutom pojpjo narodDe in umetne pesmi. Na spjmu sta posebno občinstvu ugajali pesmi, po dr. A. Schwabu uglasbeni BEožmarin1' in nUsahli cvet". — Da je gojitev godbe in petja velikega vzgojnega pcmena, je umevno. Za oboje si je pridobil veliko zaslug učitelj A. Schmidt, ki se ni ustrašil napornega dela in gmotuih žrtev pri ustanovitvi godbenega društva in njega vajah. Perotninarski tcčaj, ki ga priredi sl. c. kr. kmetijska družba za učitelje, se vrši dne 14. t. m. v Marijanišču. Začetek ob 9. uri. Priglasiti se je do 12. t. ra. slavni c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Žcuska drnštra na Bolgarskem. Zveza bolgarskih ženskih društev je imela nedavno svoj letni občni zbor v Sofiji. V pretekleiu letu je bilo v zvezi 27 ženskih društev s 1940 članicami. Letos so se zvezi pridružila še štiri društva s 93 članicami. Med članicami je bilo, 757 oženjeuih, 113 učiteljic, 18 delavk itd. Glasilo zveze je ,,Ženski Glas".