Št. 61 V Gorici, v sredo dne 2. avgusta 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 1.1, ari predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter a »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pro-jumana ali v Oorioi na dom »ošiljana: vse loto .......13 K 20 h, ali rU. 6-00 pol leta........6 » fiO » » » 3-30 četrt lota.......3 > 40 » » » 1*70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnigtvo ,v Gosposki ulici Štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni«* A'. *Gaor§S6lf ** vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se »-ačunijo po petit-vrstali če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-k.rat 6 kr. vsak* vrsta. Večkrat po dbgodbi. — Večje črke po •praSflirv' — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravni št y o se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naro5nino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. __ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korensjri ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon šl. 83 »Gor. Tiskarna« A. Gabrgček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. goriškega župana, V soboto opoldne je bil slovesno umeščen županom mesta Gorice dr. Franc M a r a n i. Prisostvoval je namestnik princ H o h e n lo h e. Namestnik je pozdravil mestni svet ter prijavil potrditev dr. Maranija županom Gorice. V lepih besedah se je obrnil do novega župana, ko je prisegel v njegove roke, rekoč, da so njegovi someščani prav volili, ko so izvolili njega, ki sprejema težki posel, ker potreba je velikih finančnih žrtev za pro-speh mesta, kjer se potrebe občutijo še toliko bolj, ker se bliža mesto novi dobi vsled bohinjske železnice; vslod te se mesto dvigne, in v tako svrho treba toliko previdnejše uprave. Namestnik je rekel tudi, da ljubi lepo in obrtno mesto cvetoče dežele sredi ljubeznivega prebivalstva. Veselilo ga bo, če jej bo mogel koristiti, »zato delajmo skupno in dolgo za našo lepo Gorico.« Besede na-mestnikove so vzbudile v navzočem občinstvu velike ovacije. Novi župan se je zahvalil namestniku, da je prišel sam k umeščenju, ga prosil, naj sporoči Njegovemu Veličanstvu zahvalo za potrditev, potem pa dostavil, da so ga razveselile namestili kovo besede, katerega delovanje za deželo je že plodonosno, ki naj torej ostane mnogo let namestnik v Trstu. Prvi podžupan B o m b i g je Če stital na to županu v imenu mestnega sveta ter ga vspodbujal, naj pogumno sprejme težko nalogo, rekoč, 'ia je treba še mnogo storiti, da pa je del programa že tako napredoval, da upa, da se izpolni vse z 9neržijo, ki je lastna novemu županu. Priporočal mu je pred vsem, pečati se z narodno reč jo, ter naj pripelje zaupano mu ladijo v varno zavetje. Župan je po kratkih besedah do podžupana, da se sme naslanjati na pomoč celega mestnega sveta, začel razvijati svoj program: Glede narodnosti je rekel: »Absolutni pogoj našeoksistence in napredka našega mesta je ohranitev slavne narodnosti, kateri pripadamo po zgodovini in po tradiciji jasno potrjeni. Naš namen ni napadati pravico drugega, ampak braniti našo, obdržati jo i n t a k t -no; naše pravo je živeti narodnostno.« Omenjal je solidarnost Lahov v monarhiji, rekoč, da v kratkem bodo Lahi deležni vseh pravic, katero jamči konstitucija vsem različnim narodom v monarhiji...»V G o r i ci n a j se obdrži vedno živ sveti ogenj narodnega čuta, GoriČani s svojim županom naj se spominjajo neprestano in naj učijo v e s t n o s v o j e otroke, da smrt jezikov je s m r t n a r o d o v.« Potem pa je prešel na razna druga polja. Občinska uprava naj funkeijo-nira vedno pravilno, na magistratu se ima vršiti vse v redu in vestno, vsi o,d prvega do zadnjega morajo tako delati. O občinskih f i nan ca h je rekel, da njim mora biti posvečena prva skrb, in »n a g o s p o d a r s e m p olju se brani narodnostni princip.« V Gorici so kažejo v proračunih že od nekdaj primanjkljaji, katere so pokrivali s tekočimi posojili. Ta posojila pa, ker jih ni bilo mogočo vedno pokriti, so postala navadna posojila z dolgo skadenco, in tako jo bil občinski budget obtežen skozi dolgo vrsto let z amortizacijskimi obroki. Precejšnji dol ostajajoče svote posojil, k i p r e s e g a j o 2'/4 milijona K, se je porabil v izbris takih tekočih posojil. Letni donesek za interese in amortizacijska kvota od občinskih posojil, izmed katerih poteče prvo Šele leta 1924., presega že sedaj peti del rednih zahtev občinske uprave. Skozi 19 let ostane še ta postavka neizpremenjena, ali treba bo še povečati jo, ker v kratkem bo treba izvršiti nova dela, katera zahteva vse meščanstvo. Povečale so se davščine, ki pa tudi ne bodo zadoščale za prihodnja leta. Treba tu še upoštevati, da mesto mora prej ali slej opustiti m i t n i n o in podreti mitnice, kakor se drugodi povsod: godi, vsled česar odpade 22.000 K na leto. Napoveduje nove davščine, predvsem na privatni použitek vina in najemninski krajcar. V zdravstvenem oziru treba marsikaj storiti. Bolnišnice se nahajajo v žalostnih razmerah, zlasti glede h i g i j e n e. Vode ni. Rekel je župan, da je njihova sveta dolžnost storiti v tem pogledu odločilen sklep; z vršiti se ima na vsak način, naj stane, kar hoče. Kanalizacije potreba mestu, radikalne oskrbe cest, reforme tržnega nadzorstva, javne pralnice, ljudske kopeli, s ta vb o no ga reda, občinsko klavnico treba preurediti, ki je nedostojna in antihigije-nična, živinski trg treba napraviti po modernih zahtevah, itd... Za šole se trosi na leto l/:, občinskih dohodkov. »Ljudski pouk med nami pa je taka zahteva, da nobena žrtev ne sme biti za isto prevelika.« Omenjal je tudi novo železnico, po kateri so more dvigniti Gorica do blagostanja, »katero pa drugače utegne odnesti oni, stoječ tako blizu nas, ki zna ceniti v gospodarskem blagostanju tajnost moralnega in civilnega napredka.« Pozval je še vse na skupno delo ter skončal z besedo: »Tako mi Bog pomagaj U Tako je govoril novi župan. — Dva momenta sta, katera moramo iz njegovega govora zlasti povdariti: 1. novi župan se ni postavil na tisto intransigentno stališče v narodnem oziru, na katerem stojijo ultra-Lahi in katerega odmeve smo tako pogostoma culi doslej prav v občinski dvorani; % župan je odkritosrčno priznal, da je mesto do grla zadolženo, da se ni nič delalo, da je vse zanemarjeno, kamorkoli pogleda. Naštel je razne potrebe; teh pa je toliko, da se mora vsakdo vprašati; Za Boga, kaj pašo sploh doslej delali ? Kam pa je šel ves tisti de;;ar, tista posojila, ki težijo na mestnem budgetu? Kaj se je storilo ž njim ? Vse zanemarjeno, nezdravo, in kup dolgov?! Položaj, v katerem nastopa novi župan, je res kritičen, in prav železne volje bo treba, da se vsaj nekaj iz obširnega programa obistini. Vprašanje le, če pa bo imel novi Župan okoli sebe takih ljudij, ki ga bodo izdatno podpirali ter umeli. Sam ne more vsega. Položaj je tak, da potrebuje dobrih pomočnikov. Teh pa je bore malo... Kar se tiče nas Slovencev, seveda nismo bili niti omenjeni povodom ume-ščenja, dasi je mesto v polovici slovensko ! Ali vendar se to pot nas ni gledalo tako grdo, kakor navadno v mestni dvorani, marveč je rekel Župan »Nostra intenzione non sia di offendere il diritto altrui, ma di diffendere il nostro.« — Prav! Jemljemo na znanje, upamo pa, da se bo tudi držal tega! Mi ne žalimo Lahov, mi ne stremimo za tem, da bi jih morda poslovenili, čeprav bi bil po tej poti nam le nazaj dan velik del, ali zahtevamo pa, da se nam pusti svoboden razvitek, da se spoštuje naše pravice in naš jezik povsodi, in tudi na goriškem magistratu! Mi hočemo živeti v miru z laškimi someščani, hočemo pa biti ž njimi v vsakem oziru j ed n ak o v e 1 j av n i. Naš opravičen boj na to stran se bo nadaljeval toliko časa, da dosežemo pravico! V svrho razvitka mesta treba miru in sporazura-ljenja med meščani, ne le vzdrževanja italijanstva v Gorici! Mi Želimo mestu kar najboljšega uspevanja, saj je glavno Grof Morite Cristo. llopisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „Tako je postal Vampa star dvanajst, mala Tereza jed-»ajst let. Pxi tam sta dozorevali njuni naravi. Svojo umetniške zmožnosti je razvil Luigi v toliko, v kolikor mu jo bilo v njegovem samotnem življenju mogoče. Mnogokrat je bil žalosten, ?Atj žareč, zdaj jezen, a vedno zbadljiv. Nobeden izmed dečkov njegove starosti, kar jih je bilo v Pninpinari, Palestrini in Valmontonu, ni mogel dobiti nanj kakega vpliva ali postati V8ai njegov tovariš pri igri. Njegova svojeglavim narava, ki je vetrno zahtevala, a nikdar dovoljevala drugim, ki se ni uklonila nobeni prošnji, nobenem« prigovarjanju, je odklanjala vsako prijateljsko zbližanje, zatrla vsak simpatičen čut, ki se je zbudil zanj. Samo Teresa je imela z jedno samo besedo, jedniui samim pogledom, jedniai samim migljajem oblast, nad tek- ponosnim duhom, ki se je uklanjal roki ženske, a bi se bil pustil moški roki raje streti. »Teresa je bila živahna in vesela, toda silno nečimerna. Dva pijastra, katera je izplačal Vampi vsak mesec grofov oskrb- ^k; in vse, kar je dobil za izrezljane podobe, katere je prodajal trgovcu, ki je prodajal v Rimu igrače, je izdal za biserne "bane, steklene vratnice in zlate igle. Tudije bila Teresa vsled Prevelike radodarnosti svojega mladega prijatelja najlepša in najbolj nališpana deklica cele rimske okolice. ..Otroka sta rastla drug poleg drugega nemoteno ter se brez upora prepuščala nagibom svojih zgodaj dozorelih narav. V svojih pogovorih, željah in sanjah je videl Vampa samega sebe vedno kot kapitana ladije, generala armade aH guvernerja te ali one pokrajine, Tereso kot bogato, krasno oblečeno gospo, ki jo spremljajo sluge v Mestecih livrejah. Kadar sta sedela skupaj cel dan in krasila svojo bodočnost s tem, da sta si zidala v oblake te neumne in sijajne gradove, sta se ločila, da .-sta odgnala svoje ovce v njihov hlev ter se vrnila z višav svoje domišljije v nizkoto svojega resničnega sveta. „ Nekega dne je rekel mladi pastir oskrbniku, da ve za volka, ki je prišel iz Sabinskih gora ter zasleduje njegovo čredo. Oskrbnik mu je dal puško, in to je bilo baš, kar je hotel Luigi. Slučajno je bila puška izvrstna in je nesla krogljo nalik angleškim puškam. Grof, ki je ubil nekoč z njo obstro-Ijeno lisico, je razbil kopito, in vrgli so jo na stran. To je bilo za Vanipo brez pomena. Praskal jo je natanko, pomislil, kako bi bolj ugajala njegovim očem, ter napravil novo kopito s tako lepimi okraski, da bi bil dobil samo zanj gotovo petnajst do dvajset piastrov, če bi je bil le hotel prodati. ,,Toda to mu ni prišlo na misel. Imeti puško, to je bila že dolgo skrivna mladeničeva želja. V deželi, kjer je prišla na mesto prostosti neodvisnost, je orožje prva potreba vsakega pogumnega srca, vsake močne narave, kajti orožje služi za brambo in za napad ter dela onega, kateri je nosi, strašnega. „Zdaj je posvetil Vampa ves svoj prosti čas temu da se je vadil v streljanju. Kupil si je smodnika in krogelj ter rabil za cilj vse mogoče predmete: krivo, suho deblo oljkovega drevesa, ki raste po Sabinskih gorah; lisico, ki je zapustila zvečer svojo luknjo, da bi pričela svoj ponočni lov; orla, ki je plaval po zraku. Kmalu je bilo tako izurjen, da je Teresa premagala strah, katerega ji je provzročal v pričetku pok puške, J ter imela največje veselje, ko je videla, kak o zadene njen mlad prijatelj z največjo gotovostjo sleherni cilj, naj je katerekoli vrste. „Nekega večera je prišel iz jelkovega gozda, poleg katerega sta sedela običajno mladenič in deklica, res volk; toda niti za deset korakov se ni oddahil od gozda iu že je bil mrtev. „ Vampa je bil ponosen na svoj uspeh, naložil volka na svoje rame ter ga odnesel domov. „Z vsem tem se je Luigi v okolici precej proslavil. Izvrsten človek dobi celo vrsto občudovalcev, naj živi kjerkoli. Po okolici so govorili o mladem pastirju ter ga imenovali naj-vrlejšega contadina, kar jih živi deset milj naokoli. In dasi je bila Teresa še v večjem okrožju znana kot najlepša deklica, ji vendar ni rekel nihče niti besedice o ljubezni, kajti znano je bilo, da jo ljubi Vampa. „In vendar si mladenič in deklica nista še nikdar povedala, da se ljubita. Zrastla sta drag poleg drugega kakor dve drevesi, ki združujeta v zemlji^ svoje korenine, v zraku svoje veje in pod nebom svoj vonj. Želja videti se, ta je ostala vedno ista, da, razvila se je v potrebo, in lažje jima je bilo misliti, da umreta, kakor pa, da bi preživela drug brez drugega le jeden dan, „Teresa je bila stara Šestnajst, Vampa sedemnajst let. »Tedaj se je govorilo mnogo o roparski č^ti, ki se je pojavila v Lepinskih gorah. V rimski okolici banditje pravzaprav niso bili nikdar popolnoma iztrebljeni. Le glavarjev je manjkalo večkrat, a kakorhitro se pojavi glavar, ne manjka ljudij, ki osnujejo četo. »Slavni Cucumetto, ki so ga zasledovali v Abruzzih, pregnali iz kraljestva Neapoljskega, kjer je vprisoril takorekoč mesto našega dela dežele, Želimo pa, da se pred vsem negujejo potrebni predpogoji za tako uspevanje. Brez Slovencev ni nič! Zato najprvo proč s gikanami nasproti Slovencem z magistrata! Usoda Gorice je tesno združena s Slovenci. Radi tega pa naj na vseh svojih potih in v vseh svojih ukrepih upošteva gospod župan to, kar že poje naša narodna pesem, da — >brez Slovencev Gorice ni.« Promet s tujci. Koncem leta 1899. je pisal konzul Zjedinjenih držav v Ženevi svoji vladi: »Od prvega januvarija pa do današnjega dno je posetilo Švico najmanj 2.500.000 popotnikov; in vsaki izmed teh je po priliki pustil v deželi 80 frankov, skupaj 200.000.000 frankov. Ker je v Švici okoli 3.000.000 prebivalcev, se Jshko prav upošteva obseg teh številk, c Doslej se je cenilo bogatstvo v Švici na 72.50 frankov na osebo; po gorenjem številu pa pride na osebe 152.50 frankov, to je, kar pretvarja naj-siromašnejo deželo v eno najbogatejših. Te številke dokazujejo, s kako umnostjo so znali meščani švicarske konfederacije črpati korist iz svoje zemlje. Te rezultate so dosegli največ z osnovanjem in popolnjevanjem gostilniške obrti. Leta 1882. se je sešlo v Bernu 65 gostilničarjev in hotelirjev, ki so položili temelj švicarski zadrugi gostilničarjev. Koncem leta je bilo članov 189, leta 1900. jih je bilo že 810, ki so imeli skupno 65.100 postelj, društvene glavnice pa 80.918 frankov. Leta 1892. je bila osnovana »Revue Suisse des Hotels« kot društveno neodvisno glasilo, katero izdaja druŠtverJ centralni urad v B aselu. S stališča reklame je najznamenitejše delo tega urada izdanje knjižice »Les hotela de la Suisse« z listo okoli 1000 gostiln in hotelov, in »Livre rouge«, ki beleži nekatere agencije za potovanje in reklamo. Profesionalna šola, zasnovana leta 1893. po gostilni-čarski zadrugi v Ouchy - Lausanu, je dala tudi dobre rezultate. Predava se tam jezike, računanje, lepopis, zemljepis, knjigovodstvo in druge tehnične predmete. Vprašanje, ki je za gostilniško obrt velevažno, je varovanje naravnih lepot. Na Francoskem bo to varovanje kmalu po zakonu organizovano. Meseca febru-varija t. 1. je odobrila zbornica zakonski predlog, ki obsega te-le točke: 1. v vsakem departementu se ustanovi poverjeništvo za varovanje naravnih lepot. 2. isto ima nalogo sestaviti listo posestev, katerih varovanje utegne biti z umetniškega stališča velikega interesa ; 3. lastniki zemljišča, katero se ima varovati, dobijo nalog, da ne uničijo in ne predrugačijo naravnega stanja svojega posestva; 4. kdor se pregreši proti temu zakonu, bo kaznovan z globo 300 do 3000 frankov. Ta načrt se nahaja v rokah senata; senat je imenoval poseben odsek pod predsedstvom Berengera, ki ima nalogo preštudirati načrt, ga tudi pre-narediti, ča prihaja kje preveč v navskrižje s pravom do Jastnine, z ekonomijo, industrijo in prometnimi sredstvi. — Posebna pozornost se po*aga v Švici ini vn^ni^~nan^iwriraWnio," dobre sobe in Čistoto. Najinteligent-nejši izmed gostilničarjev in hotelirjev je brez dvoma oni, ki ne ponuja v reklami izbranih vin in najizvrstnejše kuhinje, marveč edinole: drainage ?ar-fait. Tak hotelir ve, da je tako obečanje velikega vpliva na potnike, zlasti na engleške goste, ki so v tem pogledu zelo pazljivi. Žalibog pa se vendar dobijo tudi tam gostilne in hoteli na kmetih, v katerih je mnogo karati glede komforta in čistote. V predgovoru francoskega Baede-kerja je pisano: »Tudi v nekaterih velikih gostilnah so nekateri občni lokali naj odurne jši radi nečistote. Krivda pa ne pada vedno le na gostilničarje in njegovo služinčad, marveč tudi na potnike, bi bi se morali sramovati, ker sebe tako nizko cenijo.« Iz navedenega se vidi, kako se je pospel drugodi promet s tujci že na visoko stopinjo, in kako ae trudijo, da bi ga obdržali in še povečali. Vse to nam bodi v poduk in ravnanje pri prometu s tujci, kateri nam prinese nova železnica, in v glavnem že. pri snovanju društva za povzdigo prometa s tujci, do katerega pač moramo priti v kratkem času ! Domače in razne nouice. Namestnik princ Hohenlofie je nastopil v ponedeljek dvatedenski dopust. Nadomestuje ga podpredsednik T. Schwarz. Novi župan goriški dr. Franc Marani se je rodil na Voloskemleta 1850., kjer je bil njegov oče odvetnik. Njegova mati seje pisala Peric. V Gorico je prišel z očetom še prihodnjo leto ter vz-rastel v Gorici. Po doyršenih gimnazijskih študijah v Gorici je Šel v Gradec študirat jus. Z 29. letom je postal odvetnik. Deležil se je pridno političnega gibanja med Lahi, prišel kmalu v starašinstvo in v deželni zbor. Ne- kaj let je bil tudi državni poslanec. Dr. Marani je deželni odbornik in načelnik laškega kluba v deželnem zboru. Marani je skozi in skozi Lah, toda previden, ki se nikjeri ne izpostavlja. Zna tudi precej dobro slovensko. NOVi Župan dr. Marani je prevzel vodstvo magistrata v ponedeljek. Ta dan so se mu predstavili vsi uradniki. Tajnik dr. Vecchi je imel nagovor, na katerega je župan odgovoril. Imenovanje. — Okrajni tajnik v Trstu g. Fran K e n d a je imenovan ces. kr. adjunktom namestništvenih pomožnih uradov, ter mu je ob enem podeljen naslov ravnatelja. Inenovana Sta za poštna asistenta M, De-monte in Peter pl. Zuccato v Gorici. Odkritje Prešernovega spomenika v Ljubjanl se bo vršilo dne 10. septembra t. 1. Koajpovec — *zšla je 8 številka Knaj-povca s sledečo vsebino: Natančneje opazovan je hranilnih s no v i j, O higijeni duha, Telesna zapeka, Brezspalnost, O higijeni sežiganja mrličev, Popotna in domača lekarna, O obistnih boleznih, Solnčaricr in kap v sled vroči ne, Kako naj .-•<> obl ačimo? O u tonitvi, Kako utrditi telo? Raznoterosti, Za kuhinjo in hišo in knji ževn ost. V korist Prešernovemu spomeniku se bo vršila v nedeljo 6. t. m. velika veselica v Mirnu, katero priredi pevsko in bralno društvo »Ml- J ren". Sodelovala bodo razna pevska drušiv«. iz okolice. Vspored smo priobčili zadnjič. Opozarjamo na to veselico, pričakuj«? obile udeležbe. Na dvorišču in vrtu, kjer bo veselica, je lepa senca. Tramvaji bodo vozili ali izpred kavarne Central ali izpred Kapucinske cerkve. V Ravnici vlada veliko ogorčenje proti tamkajšnjemu duhovniku, ker je povodom plesa tako razburil mirne prebivalce ter ker dela sitnosti in neumnosti v cerkvi, kjer seje predrznil dopisnike „Primorca", ki so pisali le resnico, imenovati — falote I V cerkvi je zmerjal poštene ljudi, ki govorijo resnico, s — faloti' Prav je le, če se take posvečence žene pred soclnijo, da so kaznovani, potem se se jim že zaveže jezik. Lep apostol miru 1 Marijine Il5ere je te dni zopet jemal v zaščito ljubljanski »Slovenec". Koliko so vredne te belo oblečene ptice, smo povedali pred kratkim, ko smo priobčili vest, da se je v naši okolici kar 4 (reci štirim) pripetilo nekaj, kar bi se ne smelo pripetiti čistim Marijinim hčeram! Jedna izmed teh 4 je imela 15 let in 15 dnij, pa se je že spoznala s fantom. Ker so šle vse Štiri skoro hkratu v Rim, sledi h tega, da je to društvo pravo društvo za zapravljanje čistosti, in zbirališče mora biti pravi b...... — Ker je seveda vse res, so molčali klerikalni listi kakor grob. Pa se še dobi kak klerikalni prismojenec, ki govoriči ovzgo-jevalnem pomenu Marijinih društev 1 Kaj pra/; nune Golob v Podgori?! Slovenska mestna šoia je tisti naš kulturni postulat, za kateri se še vedno borimo, pa se bomo'tudi borili, ker vemo, da se borimo za pravično reč, in da moramo končno le doseči pravico. Novi g. župan hoče napraviti red na to in ono stran; naj vzame v svoje urejevanje tudi slovensko mestno šolo ter reši to reč končno tako, da bo prav. Tista šola Podtur-nom je v sramoto občinskemu svetu, v sramoto Lahom, ki tako radi trkajo na kulturo! Šola naj se postavi na primernem mestu, pa bo dobro obiskana! G. župan je rekel: Nostra intenzione non sia di offendere il diritto altrui. Torej ?! Slovenski slikar Alojzij Šublc je umri nagio- v Newjorkn v Ameriki. Ker ni dobil kruha doma, je šel v Ameriko, kjer se mu je. godilo dobro. Ali zadela ga je smrt nenadoma v noči od 15. na 16. pr. m. Zgrudil se je od kapi zadet ter ostal mrtev; star je bil 40 let. Pokojni Šubic je. bil brat znamenitih slikarjev Šubicev. Tudi on sam je bil dober slikar. Njegovo sliko Prešerna sei dobiva v naši knjigarni. Bralno In pevsko društvo »Ipava" v Mirnu priredi dne 24. avgusta (»nakvaternco") veselico s plesom. Torej ŠkOf Matinič! — »Slovenec" je priobčil v petek dopis iz Rogaške Slatine, kjer pripoveduje neki slov. duhovnik, da kogar izmed Hrvatov se .vpraša, kdo je zasnovatelj »katoliškega" gibanja na Hrvatskem, vsak odgovori: dr. Mahnič. — Torej njemu naprtu-jejo pogubonosno, razdvojevalno delo na Hrvatskem !! Slovenski Rimci so res hujši nego Rim sam. Napisi na lekarnah v Gorici, kedaj so ob nedeljah in praznikih zapite ter katere so odprte, so le laški. Zakaj niso tudi slovenski? Saj so lekarne namenjene tudi Slovencem? In poznamo lekarne, ki imajo večino Slovencev za odjemalce. Čemu torej prezirajo njihov jezik? Napisi morajo biti tudi slovenski. Zahtevamo jih, ker v lekarnah pač ni prostora za — laško politiko! Sumljiva Smrt. —V Biljah je umrla pred par dnevi 8 mesecev stara deklica Elizabet a Peric. Ker se je govorilo, tla je dete umrlo vsled slabega ravnanja ž njim, ker oče ni hotel nič vedeti o detetu, trdeč, da ni njegovo, in ker jo, mrliški ogleda izjavil, da so mu zdi smrt sumljiva, je šla v soboto sodnijska komisija v Bilje, da preišče vso to reč. Spremembe naslovov v financ stroki. s <-.,>,„,• skim odlokom od dne 29. m. m. so odpravljeni naslovi: „viši finančni komisar", „viši davčni komisar" in »davčni nadzornik". Na mesto teh naslovov je za finančne konceptne urade v 7. činovnem razredu določen naslov »finančni svetovalec", za one v 8. razredu naslov »finančni tajnik" in za one v 9. razredu naslov »finančni komisar". Dosedanja »višja finačna nadzorništva" in »finančna nadzorništva" bodo v bodoče ne glede na obseg njihovega okraja imela naslov »finančna nadzorništva". (Dalje u prilogi.) pravo vojsko, je prekoračil kakor Manfred Garigliano, prišel med Sonnino in Juperno*ter se zatekel na obrežje Amasina. »Kotel je osnovati novo četo ter si prizadeval, da bi nadaljeval delo Decesarija in Gasparona, katera je upal kmalu prekositi. Več mladih ljudij iz Palestrine, Frascatija in Pampi-nare je izginilo. V pričetku so se ljudje vsled tega vznemirjali, a kmalu se je zaznalo, da so se priklopili Cucumettovi družbi. „KmaIu je bil Cucumetto predmet splošne pozornosti. O tem glavarju banditov so se pripovedovale poteze, ki so značile nenavadno drznost in odurno krutost. »Nekega dne je odvel mlado deklico; bila je to zemlje-merčeva hčerka iz Frosinona. Banditske postave so pozitivne: mlada deklica je najprej dotičnikova, ki jo odvede, in potem pridejo na vrsto, da jo uživajo drugi, kakor jih določi žreb. In nesrečnica zadovoljuje poželjenje cele tolpe, dokler jo banditje ne zapuste na samotnem kraju, kjer umrje. »če so njeni stariši bogati in bi jo lahko odkupili, pošljejo k njim sela, ki se pogaja za odkupnino. Glava jetnice jamči za selovo varnost. Če zavrnejo ceno, zahtevano kot odkupnino, je jetnica nepreklicno obsojena. »Mlada deklica je imela v Cucumettovi tolpi svojega ljubljenca. Imenoval so je Carlini, ,Ko spozna mladeniča, iztegne svoje roke proti njemu, misle, d> je rešena. Toda ko jo zagleda in spozna ubogi Carlini, se mu skrči srce, kajti ni*i hip ne dvomi o tem, kakšna usoda pričakuje njegovo ljub\.«». »Toda ker je bil Cncamettov ljubljenec, ker je delil z njim že tri leta vse njegove nevarnosti ter mu rešil nekoč življenje s tem, da je odbil vdarec sablje, katero je dvignil nad njegovo glavo vojak, je upal, da bode imel Cucumetto ž njim »Odvede torej načelnika na 'stran, dočim obsedi deklica ob deblu visoke smreke, ki se je dvigala sredi iztrebljenega gozde, ter zakrije obraz pred poželjivimi banditsMmi pogledi. »Tukaj mu pove vse; razodene mu svojo ljubezen do jetnice, obljubo, da si ostaneta zvesta, in kako sta se izza časa, odkar je v okolici, shajala vsako noč ob neki razvalini. »Ta večer pa je odposlal Cucumetto Carlinija v sosedno vas, da ni mogel priti k sestanku; tako je našel deklico slučajno Cucumetto ter jo odvel. »Carlini mu pove vse to ter ga prosi, naj napravi v svoji naklonjenosti do njega izjemo ter se ne dotakne Rite, posebno ker je dekličin oče bogat in plača veliko odkupnino. »Cucumetto se uda navidezno prošnjam svojega prijatelja ter mu naroči, naj poišče ovčarja, katerega lahko pošlje k Ri-tinerau očetu v Frosinone. »Carlini se ves radosten vrne k mladi deklici, ji pove, da je rešena, ter reče, naj piše svojemu očetu pismo, v katerem naj mu pojasni, kaj se ji je zgodilo, ter javi, da znaša odkupnina za njo tristo pijastrov. »Odloka dajo očetu dvanajst ur, namreč do devetih zjutraj prihodnjega dne. »Ko napiše deklica pismo, je vzame Carlini ter odhiti iskat primernega sela. »Kmalu sreča mladega pastirja, ki je zapiral svojo čredo. Navadni banditski sel| so ovčarji, ki žive med mestom in hribi, med divjim in civiliziranim življenjem. »Mladi pastir odide takoj na pot, obljubivši, da dospe v jedni uri v Frosinone. »Carlini se vrne ves vesel, da pove svoji ljubici to dobro novico. »Svoje tovariše najde na istem mestu, kakor jih je zapustil, sedeče pri večerji in vesele, ker jim je donesel njihov posel mnogo dobička. Med njimi išče zastonj Cucumetta in Rito. »Vpraša, kje sta. Banditje mu odgovorijo s tem, da se zasmejejo na ves glas. Hladen pot stopi Carliniju na čelo, in lasje se mu naježe v strahu, ki mu skrči srce. »Ponovi svoje vprašanje. Jeden izmed tovarišev nalije kozarec orvietskega vina ter mu ga ponudi, rekoč: „,Na zdravje vrlega Cucumetta in lepe Rite!' »V tem hipu se zazdi Carliniju, da sliši krik ženske. \so razume. Vzemši kozarec, ga vrže v obraz onemu, ki mu ga j« ponudil, ter plane proti mestu, s katerega je cul krik. »Kmalu najde za nekim grmom Rito v Cucumettovein objemu. »Ko zagleda Cucumetto Carlinija, se dvigne, drže" v vsaki roki pištolo. »Bandita se nekaj trenotkov gledata, jeden s smehljajem razkošja na ustnicnh, drugi s smrtno bledim čelom. »Zdelo se je, da se mora pripetiti r.sd tema človekoma vsak hip nekaj strašnega. Toda roka CarUnijeva, ki je segel po pištoli, polagoma omahne. »Med njima je ležala Rita. »Mesec je razsvitljeval ta prizor. „,Torej/ pravi Cucumetto, ,ali si izvršil nalogo, katero si si naložil?' „,Da, kapitan/ odvrne Carlini, ,in jutri zjutraj ob deve-t!h bode tukaj Ritin oče z denarjem.' „,Izvrstno. In med tem preživimo krasno noč. Ta mlada deklica je Šarmantna, in ti imaš res dober okus, mojster Carlini. Ker nisem sebičnež, se vrniva k tovarišem, da žrebamo, kdo pride za menoj na vrsto/ »i^rej ste se odločili za zakon, ki določa skupnost. vpraša O-riini. n,In zakaj naj bi delal izjemo?' „,MisliI sem, da je moja prošnja...' „,In ali meniš, da si več kakor drugi ?' ,,,To je res.' »,A bodi miren/ odvrne Cucumetto smehljaje; „,saj pride vrsta tudi na te; ali nekoliko preje, ali nekoliko pozneje, to je brez pomena.' »Carlini zaškriplje z zobmi. „,Pojdiva/ pravi Cucumetto in se obrne proti tovarišem, »pojdi z menoj." Priloga „SoCe" it, BI i dne 2. avgusta 1905. T^JTI Poieljnlk 3. m\l pl. JSaccovafyje dospePdanes v Gorico. Jutri zjutraj pojde v Kanal, zvečer se vme v Gorico. Y petek bo prisostvoval vajam, zvečer odpotuje. Umrl je v Dutovljah na Krasu kaplan Valentin Klinar, star 35 let, miren, vsega spoštovanja vreden duhovnik. Mnogo je trpel v Istri v Zrenju, kamor ga je bil poslal sloveči Petronio v Trstu. ^ Lahi sojjja preganjali^ celo življenje njegovo je bilo včasih v nevar-1 nosti. Tam je trpel in si nakopal bolezen. Dasi je prosil proč, ga niso hoteli uslišati, slednjič je pobegnil, ker si ni znal drugače pomagati. Služboval je potem ua Barki in leto dnij v Dutovljah! "" " '-"«--- V izkazu preptačnfkov za »Učit. konvlkt" je omenjeno, da je daroval okr. šol. nadzornik v Tolminu g. Lasifi 5 K, v resnici pa je daroval JO K, kar se s tem popravlja. Narodna veselica v Prvafiini. — v lepo vrsto narodnih veselic, katere so se vršile tekom letošnje spomladi in poletja po naši okolici in izven nje, moramo prišteti sedaj še vsestransko dobro uspelo narodno veselico v Pr-vačini. Od vseh stranij Vipavske doline, iz goriške okolice, iz mesta in t.; ugodi je hitelo v nedeljo občinstvo v Prvačino. Zbralo se je izredno mnogo občinstva, katero se je počutilo prav dobro v .odičeni Prvačini. Na lepo prirejenem prostoru se je izvršila veselica po vsporedu, kakor smo ga objavili. Petje, moški zbor in mešan zbor, je bilo dobro, ali v ospredje je stopala le igra »Divji lovec". Po lepem govoru v pozdrav došlim gostom je vse hitelo, da bo navzoče pri imenovanem narod- 4 -tranjem. nem igrokazu. Igra je težka in dolga. Ali ka-ker smo se morali doslej Je Čuditi, da so tako lepo uspevale igre v Dornbergu, tako moram" reči tudi glede te igre, da jo zadovoljila občinstvo ter bila igrana prav dobro. Ni lahka iv č, uprizoriti tako igro. Treba je časa, dela, potrpežljivosti, vstrajnosti, požrtvovalnosti, potem šele se da kaj opraviti. Vse to je bilo tukaj združeno, in imena: Gregorič, Mira Bajčeva, Pavlica, Mozetič, Molek, Stoka itd., so nam pričala, da je igra v dobrih rokah in pod dobrim vodstvom, kar je zagotovilo dober vspeh. In res, ta ni izostal. Občinstvo je sledilo igri z zanimanjem, dasi je res dolga. Vso pohvalo zaslužijo prireditelji in igralci. Po veselici je pričel javni ples, ki je bil prav animiran; svirali sta pridno Sokolska in Čital-uiška godba. Unela se je živahna zabava, in pozno v noč so se vračali izletniki domov veseli, da so preživeli lep dan. Omeniti moramo, da se je točilo dobro vino ter je bila postrežba dobra in cene primerne. 6anbitta in .,Soča" — pa laži »sta „L'Eeo del Lltorali". — Listič laških popov v Gorici z imenom „L'Eco del Litorale" je priobčil pod naslovom »Gambettae la »Soča" " članek, v katerem brani — mirenske klerikalce, ki so bili obsojeni radi znanega divjaštva, o katerem smo govorili v dveh zadnjih številkah, ter pravi, da smo bili v uvodnem članku zadnjič slični Gambetti, ki je vskliknil": Kle-rikalizem, glej ta je sovražnik I Primera z Gambetto nam je le v čast — v čast pa ni laškim popom okoli »L^Eco", da na to lažejo, ker pravijo, da se kaže tista mladina divjo, ki čita »"Sočo" ter da kažejo to tudi obsodbe pred sodnijo, in to je vsakdanja skušnja! — To je laž, predrzna farška laž, popolnoma vredna ničvrednih laških zani-lcern!!f':'1!»pJ«v*-ie*olt -$L&&¦": -—Bsugega ne rečemo nič, samo to še, da nam je pod častjo, .prerekati se s črnimi laškimi zbesnelci, ki mislijo le na — -znane Rundbakinove »articoli di gomma", za katere delajo reklamo v svojem gnejniškein H? iču! O sveta čistost in sveti celibat! „L'EC0 del Lltorale", zagrizeni list steklih laških popov v Gorici, je izhajal poldrugo leto vsak dan. Ta čas pa se je s svojim berilom zakopal v tak gnoj, da bo odslej izhajal iz istega le po trikrat na teden. Solkanski Sokol priredi dne 20. t. m. veselico z javno telovadbo, petjem, godbo iu plesom v Grgarju. Natančnejši vspored priobčimo pravočasno. Posebnih vabil se ne razpošilja. - Ker je to prvi sokolski nastop v tem delu naših gor, se nadejamo od str. ni bratskih društev obilne udeležbe. Odbor. Padel Je v nedeljo popoludne 22 letni Jožef Servijan s skal nad Sočo ter se nevarno poškodoval. Zaspal je bil, in v spanju se je prevrnil. Baje je bi! malo vinjen. Padel je 16 m globoko. Včeraj se je počutil že skoro dobro. — Najbrže ni nič poškodovan v no- Dva cigana pomagala nekemu vojaku k Uegu, - V tukajšnje sodnijske zapore so prignali dva cigana, Hudoroviča, ker sta baje pomagala nekemu vojaku, ko je dezertiral. Padel je v Vipavo 10 letni deček A. Vi-žintin, ki je nesel očetu, kateri dela pri železnici v Dornbergu, kosilo. Dečku je spodrsnilo, padel jo v vodo, se udaril na glavo ter si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v Gorico k namišljenim bratom. Polno Večjih Stanovanj je praznih v Gorici. Pač ni ljudij, ki bi mogli plačati draga stanovanja n. pr. nn Kovsu ; za Gorico je potreba dosti srednjih stanovanj in manjših, pred vsem pa ne Mrcdragih. Ob tej priliki vprašamo: Kaj jo z akcijo za mala stanovanja, o kateri se je sklepalo tudi že v mestnem svetu ? Nič V ! Pretep v ulici Torrente, —v. nedelo ponoči okoli 11. ure je prišlo do pretepa med 5 moškimi v ulici Torrente. Neki Petarin je udaril Vincenca Staniča po zobeh, da se je zgrudil na tla. Antonu Pavlinu so zlomili 3 zobe, pa tudi druge poškodbe je dobil po telesu. Padel |8, ker je bil vinjen, v nedeljo 32 letni železniški delavec A. Hočevar v Itihem-bergu na tiru nove železnice v Dornbergu ter se poškodoval precej, zlasti na levi roki. Prišel se je zdravit v Gorico k usmiljena bratom. Srečno je prišel iz nevarnosti 3 letni deček Piccul v Ilaštelu, ki je obvisel na oknu nad cesto, pa so ga hitro rešili nevarnOBti. Otrok je splezal na okno, razbil šipo, in pri tem obvisel. Nezvesta dekla. — 32 letna Antonija Lišnik je služila pri neki družini v Fevmi, kateri je ukradla 101 K ter razne druge reči. Ko so prišli na to, so jo poslali v ulico Do-gana v Gorici. Razpis Službe. — V c.kr. moški.kaznilnici v Gradišču je izpraznjeno mesto paznika, združeno s plačo IV. razreda, oziroma mesto pomožnega paznika, združeno s sistemiziranimi službenimi prejemki. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo c. kr, kaznilnice v Gradišču do 23. avgusta t. 1. Lahi V pretepu. — Delavci v Bramovi opekarni so se v ponedeljek za zajutrek pretepali. Leteli so po zraku kozarci, steklenice itd. Poleg njih je stala 27 letna prodajalka sadja Ana Manaj, kateri je priletela steklenica na čelo ter jo ranila, da je morala iskati pomoči v tukajšnji ženski bolnišnici. V Soči je Utonil predvčerajšnjim 26 letni Franc Brankovič, delavec v Solkanu. Prijel ga je menda krč, in voda ga je odnesla. Zaprli SO neko 22 letno služkinjo Marijo M. iz Maribora, ker je na sumu, da je družini, kjer je služila, jemala denar, ter ž njim zalagala svojega ljubčka, korporala pri topni-čarjih. Ko so jo prijeli, je tajila, kar se je dalo, ali so jo vendarle pridržali v zaporu. Kolesar Alojzij Lih je zadel na Telovadnem trgu na 5 letno Margareto Pinavčičevo ter jo podrl na tla. Deklica je poškodovana na glavi in obrazu. Redarja Je zadel nehote z ročajem kolesar .los. Mladovan v ulici proti pokopališču. Redar jo padel .. <¦ se poškodoval na levem kolenu. Mladovan pride radi tega pred sodnijo. V Stegno je zabodel neki Anton Vidoc 23 letnega Valentina Spesota iz Ločnika, ko sta se prepirala. Spesot je prišel v Gorico v bolnišnico. Izpred SOdnIJe. — 17. aprila letos je kričal neki nemški trgovski potnik v hotelu „Treh kron", ko se je vračal ponoči v sobo, iz katere je bil Šel po potrebi, da je v sobi tat. Prišel je na pomoč hlapec. V sosedno sobo je smuknil nekdo, y katerem je hotel potnik spoznati istega, ki je bil pod njegovo posteljo. Zaprli so ga; upisan je bil za Nikolo Ivankoviča, v resnici pa je bil Savo Mjovič iz Cetinja. Prva obravnava se je preložila, pri drugi pa se ni moglo nič konstatirati o kaki nameravani tatvini, marveč je bil Movič kaznovan na 24 ur zapora, ker se je napačno javil. — Sedel pa je v zaporu *od 17. aprila do sedaj! 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec je dobil 35 letni C. Bevs iz Pierisa radi težke telesne poškodbe/ Delavska tepca z imenom Andrej Skok, mizar iz Breginjašt. 59, se je izgubila dne 1. jul. od Katarinijevega trga do živinskega trga. Kdor je našel to knjižico, naj se oglasi v našem upravništvd. ŠkrAInskl fantje priredijo javni ples dne 6. avgusta pri Ivanu Adamiču. Svirala bode veteranska godba iz Mavhinj, v slučaju slabega vremena se vrši ples prihodnjo nedeljo. 'Odlikovanje. — Papež Pij X. je podelil ' vitežki križec reda Sv. Gregorija c. in kr. dvornemu tovarnarju orgeljg. Ottonu Riegerju, lastniku tvrdke bratje Ilieger (Jii-gerndorf) v priznanje njegovih zaslug za izdelovanje orgelj, posebno za izdelke poslane v Rim. Gg. naročnikom. — Z današnjo Številko smo stopili že v mesec avgust. Opozarjamo vse one naročnike, ki so zaostali z naročnino, da nam jo pošljejo čim preje, ker ponovno povdarjamo, da le redni plačniki so prava podlaga dobrih listov. Išče se poštna odpraviteljica Ponudbe takoj na c. k. poštni urad Ročinj. i Japonci. Japonski pogoji. Iz New Jorka poročajo, da je Japonska zaupljivo priobčila Zveznim državam, da bodo nje odposlanci že na prvi seji predložili glavne pogoje za sklep miru. Ako se bodo ti pogoji zdeli Rusiji, da jih ne more vsprejeti, izjavijo japonski delegatje, da so vse nadaljne seje nepotrebne. Med temi pogoji so: plačanje vojne odškodnine, odstop otoka Snhalina, polu otoka Liaotung, mandžurske železnice do Har-bina, povrnitev Mandžurije Kitajski in pripo-znanje japonskega protektorata nad Korejo. Nebogatov In Roidestvenskl. Petrograjsko »Ruskoje Slovo" je zvedelo, da je admiral Nebogatov nujno zahteval do-dovoljenja, da se sme povrniti v Rusijo, v svrho, da so opraviči glede ladij, ki so se bile vlade Japoncom, toda do sedaj ni še prejel odgovora. Vsi oni, ki so se udali, bodo degradirani ter izbrisani iz vojno mornarice. Roždestvenski se ne povrne prej, dokler ne bo dvršeno preiskava radi bitke pri Tsušimi. Mirovna pogajanja. Japonski mirovni komisar Sato je nasproti nekemu poročevalcu izjavil, da je Japonska pripravljena skleniti premirje, toda še le potem, ko ruski mirovni pooblaščenci priobčijo svoja poverilna pisma, kar bo seveda prva naloga mirovnih pogajanj. On je mnenja, da se premirje sklene takoj, ko prično komisarji svoje formelno poslovanje. Nadalje je Sato izjavil, da imajo japonski odposlanci pooblastilo vsprejeti vsak predlog, oziroma ga odkloniti ter do morajo postopati v imenu vlade. Seveda mora vsako listino, ki jo podpišejo, odobriti cesar. finske mobilizacije. Glasom poročil iz Petrograda odpošiljajo sedaj v Vztočno Azijo 19. armadni zbor, za „,Takoj pridem/ „Cucumetto odide, ne da bi izpustil iz očij Carliuija, mi-sld, da ga namerava izuenaditi od zadej. Toda na banditu ni bilo opaziti nobenega sovražnega namena. »S prekriž&nimi rokami je ravno stal pred Rito, ki je ležala pred njim nezavestna. »Za trenotek se porodi Cucumetto misel, da hoče vzeti mladenič deklico v svoje naročje in ž njo ubežati. Toda na tem mu ni bilo mnogo, kajti od Rite je dobil, kar je hotel. In kar se tiče denarja, je bilo tristo piastrov, ki jih je bilo treba razdeliti med družbo, tako majhna svota, da se zaradi tega ne vznemirja mnogo. »Zato nadaljuje svojo pot proti tovarišem. Toda v njegovo veliko začudenje pride Carlini takoj za njim. „,Žrebajmo, žrebajmol' kličejo banditie, ko zagledajo glavarja. »In oči vseh teh ljudij se posvetijo v silni strasti, da dobijo njihova obličja v rudečkastem siju plamena nekaj de- „Gla?ar jim prikima. Takoj napišejo imena vseh, prav tako CariiiHJevo kakor vsa druga, ter jih zložijo v klobuk. In Nmlajši la tolpe potegne iz klobuka listič. „Na listu je bilo napisano ime Diavolacciovo. «To je bil isti, ki je ponudil Carliniju vina, češ naj pije na zdravje načelnikovo in ki mu je odgovoril Carlini s tem, da mu Je vrgel kozarec v obraz. „Iz široke rane, zijajoče od ust do senca, mu je tekla kri. nVidiS, da mu je sreča naklonjena, se Diavolaccio glasno »»Kapitan,'" pravi, ,Carlini pravkar ni hotel piti na vaše ^avje. Recite mu, naj pije na moje. Morebiti uboga vas raje kakor mene.' »Vsi pričakujejo, da Carlini vzdivja. Toda v začudenje vseh prime z jedno roko koEarec, z drugo steklenico, nalije vina in pravi s čisto hladnim glasom: ».Na tvoje zdravje, Diavolaccio 1' I »In nato izpije vino, ne da bi mu zatrepetala roka. Potem se obrne k ognju in pravi: »,Dajte mi večerjo! Pot, ki sem jo napravil, mi je vzbu-j dila glad/ „,Živel Carlini!' vskliknejo roparji. »In vsi posedejo v krogu okoli ognja, dočim Diavolaccio odide. »Carlini je in pije, kakor da se ni zgodilo nič. »Roparji ga gledajo začudeno in ne morejo razumeti te hladnosti. »Naenkrat se zganejo, obrnejo in zagledajo Diavolaccio, držečega v rokah mlado deklico. »Glava ji je visela nazaj, in njeni dolgi lasje so se vsi-pali do tal. »Čim bolj se približata krogu svitlobe, ki ga je tvoril ogenj, tem bolj je mogoče razločevati bledoto na obličju mlade deklice in bledoto na obličju banditovem. »Ta prikazen je bila nekaj tako izvanrednega in sveča-nostnega, da vstanejo vsi razun Carlinija, ki sedi mirno naprej ter je* in pije, kakor da se ni zgodilo nič. »Diovolaccio se približa v globokem molku ter položi deklico kapitanu pred noge. »Takoj spoznajo vsi vzrok bledote na obličju mlade deklice in.bledotena obličju roparjevem: Rita je imela zabodeno v svojo levo stran prsij bodalo prav do ročaja. „Vsi se ozro na Carlinija. Nožnica ob njegovem boku je bila prazna. »,0, o!, pravi glavar, ,zdaj vem, zakaj je ostal Carlini zadej.' »Vsakdo na svetu, in če je še bolj divji, mora občudovati hrabro dejanje. Dasi bi morebiti nobeden izmed banditov ne bil storil tega, kar je storil pravkar Carlini, so vsi razumeli njegovo dejanje. „,Torej,' pravi Carlini, vstane ter se približa mrtvemu trupla, držeč roko na kopitu svoje pištole, ,ali je zdaj še kdo, ki mi odreka to žensko?' „,Ne,' pravi glavar, ,tvoja je!" »Nato si jo Carlini naprti ter jo odnese iz svitlobe, ki jo je metal okoli sebe ogenj. »Cucumetto razpostavi straže kakor po navadi, in roparji se zavijejo v svoje plašče ter ležejo okoli ognja. »Naenkrat da straža znamenje in takoj so glavar in njegovi tovariši na nogah. »Prihajal je Ritin oče, prinašajo sam odkupnino za hčerko. „,Čuj,' pravi Cucumettu in mu pomoli mošnjo denarja; ,tu imaš tristo pištol, vrni mi mojega otroka!' »Toda glavar ne vzame denarja ter mu da znamenje, naj gre ž njim. Starec uboga, in moža odideta. Končno Cucumetto obstane ter pokaže starcu dve osebi ob deblu nekega drevesa. „,Čakaj,' pravi. ,Zahtevaj svojo hčerko od Carlinija 1 On je, s katerim obračuniš.' »In obrne se ter odide k svojim tovarišem. »Starec obstane in se ne zgane, sluteč neznano, neizmerno nesrečo, ki ga ima zadeti. »Končno stopi nekaj korakov proti drevesu, pod katerim je videl dve osebi. »Pri šumu, ki ga začuje, dvigue Carlini glavo, in starčeve oči prično razločevati oblike oseb pod drevesom natančnejše. „Na tleh je ležala ženska, s svojo glavo na kolenih moža, ki se je sklanjal nad njo. Ko se je mož ozrl, je razbil obraz ženske, katerega je pritiskal na svoje prsi. »Starec spozna svojo hčerko, in Carjini spozna starca. „,Čakal sem te/ pravi bandit Ritinemu očetu. »,Nesrečnik,' pravi starec, ,kaj si Storil ?' »In s strahom gleda Rito, ki je bila bleda, nepremična, okrvavljena, z nožem v svojih prsih. njim odide 13. armadni zbor, za. njim odide 13. zbor iz Smolenska. Sedaj« mobilizujejo 9. in 21. zbor v Kijevu. — Ti štirje zbori, ki bodo na jesen že v Mandžuriji, imajo tvoriti novo armado. Japonci na Sahalinu. k Uradno se poroča od japonske, strani, da je armada na Sahalinu dne 28. pr. m. ob dnevnem svitu prodrla dalje ter potisnila Ruse nazaj. Japonski oddelek je porazil rusko pehoto, ki se je nahajala pri Vedesnikovskem ter jo potem zasledoval. — Japonci so dne 2g. t. m- prepodili Ruse iz okrožja Rikovsk ter so zavzeli mesto, pri čemer je prišlo do hudih pouličnih bojev. Pozneje so Japonci južno od Rikovskega zadeli na 800 mož ruske pehote'ter jih pognali v beg. Padlo je 200 Rusov, 50 jih je bilo ujetih. Ruske vojne sile, ki so v zadnjih bojih prišle na otoku Sahalinu v dotiko z Japonci, so štele 5000 mož pehote ter so imele 12 topov. — Armada na Sahalinu poroča: Samostojni oddelki konjeništva, ki so dne 27. pr. m. poporodne prodrli proti Luikovu, so se vsled velikih nemirov, ki so vladali v mestu, po noči vrnili nazaj. Levo krilo armade je dne 28. pr. m. ob 3. uri zjutraj pričelo prodirati proti Luikovu; ob 8. uri zjutraj je bil Lirikov popolnoma zavzet. Japonski Čete; ki so bile odposlane, za zasledujejo sovražnika, so dne 28. pr. m. južno od Luikova zadele na rusko pehoto, močno 800 mož, od teh jih je bilo 200 ubitih, 500 pa ranjenih. Poročilo generala Linaviča. General Linevič poroča od 29. pr. m.: Armada je zasedla okraj okolo Hailungčena. Neki oddelek je dne 24. t. m. imel boj s Hungnzi. Dne 26. t. m. je oddelek prodiral dalje ter je okolo 6. ure zvečer naskočil neko japonsko pozicijo. Japonci so se ob znatnih izgubah umaknili. Naš oddelek se je, ko je izvršil svojo nalogo, zopet umaknil. Zantava Kitajske. Iz Ne\v Yorka poročajo: Kitajska bo na mirovni konferenci zahtevala, da se jej izplača ena milijarda dolarjev za škodo, ki jo je vojna provzročila v Mandžuriji. Japonci na Sahalinu. Admiral Kataoka poroča: Eskadra je dospela do Bazoltovih otokov. Od tod se je videlo v smeri poštnega urada v Aleksan-sandrovskem štiri tope, ki so pričeli streljati, toda kmalo potem so morali umolkniti. Mesto je gorelo in ueko poslopje, podobno maga-zinu, je zletelo v zrak. Admiral poroča nadalje, da so se Rusi umaknili onostran gorovja, ki deli okraj Aleksandrovska od odprtega morja. Tukaj so Rusi baje popolnoma izolirani, ker ni nikake ceste ter se ne morejo več dolgo upirati. Pričakovati je torej, da se udajo. Ta zmaga je pripomogla Japoncem do popolnega gospodarstva na otoku. V Tokiju vlada veliko veselje nad vspehom ekspedicije na Sahalin, ter nad izkrcavanjem čet; to tem bolj, ker so japonske čete prvikrat stopile na sovražnikovo ozemlje. Miroma pogajanja. Iz New-Yorka poročajo: Japonci mislijo, da se bodo vršila mirovna pogajanja na način, kakor ona v Simonoseki po japonsko-kitajki vojni. Prvega dne se odobrijo pooblastila. Ako bodo ruski komisarji imeli dovoljna pooblastila, . tedaj izroče Japonci Rusom svoje zahteve pismeno. O teh se bodo Rusi posvetovali najbrž več dni ter odgovore pismeno. To se bo nadaljevalo, in tako se bodo pogajanja vršila najbrž pismenim potom. Japonci menijo, da bodo trajala pogajanja mesec dni, ker bodo v tem času morali mirovni komisarji vprašati semtertje tudi mnenje svojih vlad. Na brzojavko, ki jo je odposlalo sveče-ništvo.orenburžkega okraja carju, y kateri je isto prosilo, naj ne sklene sramotnega miru, je car odgovoril: Rusi se zamorejo name zanesti. Nikdar ne sklenem sramotnega oziroma velike Rusije nedostojnega miru. Začetek blokade Vladlvostoka. Iz Vladivostoka poročajo: Brodovje admirala Togo, ki stoji pred trdnjavo, je izkrcalo čete na otoku Askold, ki leži pred Vla-divostokom. Brodovje sestoji iz oklopnic in torpedovk. Križarke stražijo obrežje. „Daily Telegraph" pa poroča iz Tokia: Japonsko bro-povje blokira Vladivostok. Močne japonske eskadre nadzorujejo obale Sahalina, Sibirije in Koreje. Japonske namere. L; Tokia poročajo, da Japonska ne zaupa Rusiji in je zopet odposlala iz Jokohame na bojišče 10.000 mož, ker je Rusija pred kratkim odposlala v Mandžurijo ravno toliko vojakov. Mikado je pripravljen vrniti Mandžurijo Kitajski, toda le pod pogojem, da se ondi upravo popolnoma poeosnuje in stavi pod japonsko nadzorstvo. Anglsško-liponska zveza že podpisana. Angleški krogi, ki so vladi najbiižji, so izjavili, da je angleško-japonska zveza, ki zagotavlja obedvema državama azijsko posest, že sklenjena in tudi vse točke podpisane. Razgled po suetn. Proti novemu obrtnemu zakonu. — Delovanje stalnega obrtnega odseka v državnem zboru je bilo dosedaj uspešno ter so obrtniki smeli upati, da se tako potrebni zakon kmalu do-žene ter dobi najvišje potrjenje. Sedaj pa je začela groziti ovira. Predsedstvo osrednje zveze avstrijskih industrijcev je poslalo protest proti novemu obrtnemu zakonu trgovinskemu ministerstvu, ministerstvu notranjih zadev in ministerskemu predsedniku. Industrijci opozarjajo na obupni (?) položaj industrije ter zahtevajo, da se obrtni zakon ne predloži v Avstrijski in nemški cesar se snideta baje začetkom jeseni, kakor se zatrjuje iz Berollna. Ljubljanski grad je prešel v ponedeljek v last mestne občine ljubljanske, kar je naznanjala na stolpu belo-zelena mestna zastava. Nova nemška stranka v bistrili. — v nemških listih pišejo o možnosti, da se pred bodočimi volitvami osnuje nova stranka, v kateri bi biii spojeni nemški narodnjaki, liberalci in vse-nemci. V Trstu so končno le prišli na sled — tatovom, ki so toliko časa vznemirjali prebivalstvo, z naravnost drznimi tatvinami. Policijski adjunt Titz je aretiral 5 tatov. Eden je že priznal dve tatvini. Učenec zabolel učenca. — v Kamniku je učenec JJ. razreda Albin Košir zabodel z nožem svojega součenca Vaclava Loboda, ker mu ta poslednji hi hotel dati nekaj sadja. Nož je šel tik mimo srca. Lob da se je onevestil. Jadralski Bilka v M. — C. kr. mini-sterstvo za notranje posle je soglasno 8 c. kr. finačnim ministerstvom dovolilo javno sub-skripcijo bančnih delnic. Ker pa je že potom privatnih priglasitev in pred javno subskrip-cyo pokrita vsa glavnica, odpade javna sub-skripcija popolnoma. V prilog onim, ki so čakali javne subskripcye, hočejo znižati konce-sijonarji dosedaj podpisano število močnejih delničarjev. Tako se omogoči udeležba na sub-skripciji širšim krogom. Novo uniformiranje avstrijska vojske. — Dunajska „Zeitu javlja, da se novo uniformiranje avstrijske vojske nekoliko zakasni. Cesar se namreč ne strinja z vsemi predloženimi spremembami, zlasti je proti predlogu, da bi vojaki nosili okroglo suknjo. Najbrž bo vsprejeta predložena uniforma pehote, ki bo sive barve z rdečimi našivi. Plebiscit za razdnrienje unije. — iz Kristi- janije poročajo, da norvežka vlada namerava predložiti stortingu, naj splošno glasovanje norvežkega naroda odloči razdruženje unije s Švedsko. To splošno glasovanje se bo vršilo dne 13. avgusta. Tragična smrt v Belengradu. — Ogrski listi poročajo iz Belegngrada, da se je te dni hčerka bivšega ministerskega predsednika Ava-kumoviča vrgla z okna svojega stanovanja ter je kmalo nato izdahnila. Mlada gospicajebila prijateljica princesinje Helene ter je bila zelo priljubljena v kraljevi palači. Tri dni SO lili ilvi zakopani v Plajbergu na Koroškem trije rudarji. Udrla se je namreč velika plast zemlje, in predno so jih odkopali, je minulo 69 ur. Pocevi so jim dajali jedila in potrebščine, sicer bi bili lakote poginili. Nemški vpliv V Maroku, — Marokanski sultan je odobril ponudbo nemške tvrdke Rentman in Dorga, ki zgradi v Tangerju pristanišče za 1,200.000 frankov. Maroko plača podjetju izgovorjeno vsoto v desetih letih. Ponudbe an^ gleških in francoskih tvrdk je sultan odklonil. To je uspeh potovanja cesarja Viljema v Maroko. Japonski SOClJaliSti. — Charles Petit, francoski časnikar, ki je bival dlje časa na Japonskem, piše o japonskih socijalistih: Na Japonskem obstoji socijalisMna stranka, o kateri se je govorilo tudi v* Evropi povodom socialističnega kongresa v Amsterdamu. Na ta kongres so bili poslali svojega vodjo Katajamo, ki je bil pred 4 leti sluga ter je pral sode v Ameriki in v Japanu. Soc. stranka na Japonskem ima vsega skup 300 članov. Izdajajo tudi svoj list. — Ta francoski žurnalist navaja iz jednega članka soc. lista japonskega to-le t „Res, vsi ljudje so bratje ter imajo iste pravice. Kakor socijalisti v Evropi, tako smo tudi mi neprijatelji tiranije. Ali naš cesar je oče nas vseh. On ima vse vrline ter je postal od Boga. Zato pa smo mi v Japanu srečni, ker on vlada modro in očetovsko. — To je podobno onim ruskim seljakom, o katerih pravi Turgenjev, da ko so jih spravili do tega, da se dvignejo v revolucijo, so šli ter začeli klicati — -živio car I" Velik pDŽar je uničil v Kebešvaralju 300 poslopij. Ker je pihal veter, je začelo goreti tudi bližnje mesto Kolbah, kjer je zgorelo tudi 30 poslopij. V Carigradu so zaprli v soboto vse uradnike bolgarske brodarske družbe. Policija je baje na sledu provzročiteljem atentata na sultana. . O sestanku nemškega cesarja z ruskim carjem.—Dopisnik,, Le Journala" v Parizu poroča, daje pri sestanku nemškega cesarja z ruskim cesar nago-varjal carja, naj vojsko energično nadaljuje, da lahko Rusija v ta namen porabi vso svojo armado, ker Nemčija garantira za mir v Evropi. Za uspi :,en konec vojne odpre Nemčija , Rusiji svoj denarni trg, čar naj pa prevzame inicija-tivo za reforme. Roosevelt je le radi tega sprožil mirovno vprašanje, ker dela za Japonsko, katere finančni položaj zahteva sedaj miru. Samomor V TrslU. — V krčmi „AUa luna« na trgu Carlo Goldoni se je v nedeljo ustrelil z revolverjem neki slabo oblečen neznan mladenič, star približno 18 let. Poklicali so zdravnika, a ta ni mogel pomagati ničesar, ker je bil samomorilec že mrtev. Avstrijski In laški vojaki na meji. — Na nekem vrhu blizu „Stifserjahau na Tridentskem so prišli skupaj avstrijski cesarski lovci in laški alpski lovci. Ti poslednji so kričali: »Abbasso 1'Austria" in le razbornosti častnikov se je zahvaliti, da ni,prišlo do spopada. Nemiri v Niznem Novgorodu. — v Nižnem Novgorodu so bili 23. pr. m. in naslednje dni izgredi, katere so provzročili štrajkovci fužin v Lormovi in drugih raznih tovarn, katerim so se pridružili še nekateri drugi uslužbenci „zemstva". Policija je preprečila ponovne po-sknse, da bi se izgredniki zbrali. Dne 23. t. m. na večer se demonstrantje priredili sprevod, akoravno je množica, obstoječa iz več tisoč prodajalcev, rokodelcev in delavcev žugala s silo preprečiti demonstracijo. Strel iz revolverja, ki ga je oddal neki štrajkovec, je množico še bolj razburil, nakar je ista štrajkovec potisnila na trg Ostroški. Tu so se vršili divji prizori. Razburjena množica je preganjala štrajkovce, jih zlostavljala ter preklinjala provzročiteije štrajka. Le z velikim trudom je bil napravljen mir, enaki prizori so se vršili tudi v drugih krajin mesta. Množica je bila tako razkačena, da se je zaganjala celo v policijo, hote" ji iztrgati aretovance in jih lin-Čati. Zagotovlja se, daje ubit lekarnar Heinize, ki je štrajkujoče hujskal in prvi streljal. 27 oseb je bilo ranjenih. Delavci so ubili štiri revolucijonarce, trinajst so jih pa ranili. Ravno tako žalostno se je končal tretji poskus revolucijonarcev dne 25. pr. m., ki so hoteli uakujskati delavce v luki. Oblastnijam se je, konečno posrečilo vzpostaviti mir, ne da bi bilo treba rabiti orožje. Proti šoli fužin v Lormovi, kjer so nastanjene Čete, je bila vržena bomba, ki je ubila samega dinamitarda. ,Žarek lune pade na njo ter obsije njeno bledo ^obličje. „,Cucumetto je tvojo hčerko posilil/ pravi bandit, ,injaz jo ljubim ter sem jo umoril, kajti za njim bi jo bila oskrunila še cela tolpa." „Starec ne *iče ničesar, ampak samo pobledi kakor duh. „,Zdaj/ pravi Carlini, ,me kaznuj, če sem kriv/ ,,In potegnivsi nož iz dekličjih prsij, se dvigne ter poda z jedno roko starca nož, z drugo pa odpne svoj telovnik ter mu ponudi naga prša. „,Prav si storil/ pravi starec z zamolklim glasom. ,0b-jemi me, sin moj/ aCariini se vrže ihteč v naročje očetu svoje ljubice. Bile so to prve solze, ki jih je potočil ta razbojnik. „,Zdaj mi pomagaj/ pravi starec, ,da pokopljeva mojo hčerko/. _ »Carlini gre po dve lopati, in oče in ženin pričneta kopati jamo pod hrastom, katerega goste veje naj bi pokrivale grob mlade deklice. »Ko ',. grob gotov, jo objame najprej oče, rito ženin. Nato jo prime jeden za rame, drugi za noge, ter jo položita v jamo. „Ko napravita to, poklekneta vsak na drugo stran ter molita pogrebne molitve. „Ko končata te, zasujeta grob z izkopano prstjo. »Nato poda starec Carliniju roko ter mu pravi: n,Hvala ti, sin ihoj 1 Toda zdaj me pusti samega/ „,Toda zdaj../ pravi ta. njZdaj me ostavi, to je moje povelje!' »Carlini uboga, odide k svojim tovarišem, se zavije v svoj plašč, in kmalu se zdi, da spi prav tako trdno kakor njegovi tovariši. »Zjutraj zbudi Cucumetto svoje Jjudi ter jim ukaže oditi. ,Toda Carlini noče zapustiti gozda, ne da bi videl, kaj se je zgodilo z Ritinim očetom. „ Starca najde visečega na veji hrasta, ki je senčil grob njegove hčerke. „0b njegovem mrtvem truplu in na njenem grobu pri-3, da osveti oba. „A te obljube ni mogel izpolniti, kajti dva dni pozneje je padel Carlini v poboju z rimskimi Rojaki. „Toda čudili so se, da ga je zadela kroglja v hrbet, do-čim je bil obrnen z obrazom proti sovrCiiku. »Vendar je začudenje izginilo, ko je povedal jeden izmed banditov svojim tovarišem, da je v hipu, ko je padal Carlini, stal deset korakov za njim Cucumetto. »Ono jutro, ko so zapuščali gozd pri Frosinnu, je šel za Carlinijen: čul njegovo prisego ter ga kot previden Človek prehitel. —- „0 glavarju te čete so pripovedovali še celo vrsto drugih dogodkov, ki niso bili nič manj strašni kakor ta. »In vsakdo je trepetal, Če je čul le ime Cucumettovo. „0 teh dogodkih sta se pogovarjala Luigi in Teresa neštetokrat. ^Deklica je trepetala, ko je poslušala tak povesti. Toda Vampa jo je smehljaje miril ter udaril z roko ob svojo puško, ki je nesla krogljo tako izborno. Če se je nato bala še vedno, ji je pokazal vrana, ki je sedel sto korakov od njih na suhi! veji, dvignil puško k licu, pomeril, in ptič je padel mrtev na tla. „Med tem je čas mineval. Mladenič in deklica sta skle- j nila, ko bode Vampi dvajset in Teresi devetnajst let, da se poročita. »Treba je bilo samo prositi dovoljenja. Prosila sta in je dobila. »Nekega dne se zopet pogovarjata kakor po navadi o svojih načrtih za bodočnost. Naenkrat začujeta več strelov, in takoj nato plane iz gozda, ob katerem sta pasla ovce, mož ter hiti naravnost proti njima. „Ko pride toliko blizu, da ga lahko razumeta, jima za-kliče: »,Preganjajo me; ali me moreta skriti ?' „Luigi in Teresa spoznata takoj, da mora biti begunec kak bandit, toda med rimskimi kmeti in banditi vlada prirojena naklonjenost, v kateri oni tem vedno pomagajo. „Ne da bi kaj odgovoril, pohiti Vampa k vhodu v bližnjo jamo, odstrani kamen, ki jo je zapiral in popolnoma zakrival, namigne beguncu, naj se skrije v to skrivališče, ki ni znano nikomur, zapre za njim vhod ter sede čisto mirno nazaj k Teresi. „Skoro isti hip se prikažejo na robu gozda tudi štirje vojaki na konjih. Trem izmed njih je bilo videti, da iščejo begunca, četrti je vlekel s seboj vjetega bandita. „Vojaki gledajo po okolici ter zapazijo Luigija in Tereso, zdirjajo k njima ter ju prično izpraševati. „ Odgovorita jim, da nista videla nikogar. „,To je nerodno/ pravi brigadir, ,kajti oni, katerega iščemo, je glavar/ „,Cucumetto ?' zakličeta začudeno Luigi in Teresa za-jedno. „,Da,a odvrne brigadir, ,in ker je razpisana na njegovo glavo nagrada tisoč rimskih srebrnikov, bi jih bil dobil vsak izmed vaju petsto, če bi ga bila pomagala vjeti/ „Mladenič in deklica se spogledata. Brigadirju se vzbudi za hip lahko upanje. Petsto rimskih srebrnikov je tritisoč frankov, in tritisoč frankov za dve siroti, ki se hočeta poročiti, veliko premoženje. „,Da, to mora človeka jeziti/ pravi Vampa, ,toda midva ga nisva videla/ »Nato prejezdjjo vojaki okolico v vseh možnih smerih, toda zastonj. (Dalje pride.) LetMlŠGarJI na Bledu. — Na Bled je prišlo, kakor poroča „Letoviški list", v času od 20. do 26. pr. m. 2G2 tujcev. Na Bledu je bilo letos že 1576 oseb. Vojna sodnlja v Sebastopolu. — Vojna sod- nija, ki bo sodila upornike vojnih ladij ^Knjaza Poteiukina" in „Jurja Pobjedonosca," se sestane v Sebastopolu dne 7. avgusta, — Uporniki se nahajajo sedaj na transportni ladiji „Prut" v sevastopolskem zalivu pod strogim varstvom. Vojna soMjX'kjer se1* bo vršila razprava; se nahaja ob pomolu. „Prut" se usidra ob pomolu in obtoženci se u ladije podajo naravnost v sodno dvorano. 1(i)jtLe9i)ost.' „0 užlfnin! od vina In mesa" je naslov tkiMižnicvM-jo-- je pravkar izdala Cr kr.kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — B Vino in meso ! Kdo ne pozna teh predme-y tov? Vinorejec in živinorejec, ki jih pridelu-I jeta, krčmar in mesar, kijih, rozpečavata, kon-i sument, ki jih uživa, vsakdo jih pozna, kajti so življenski predmeti. Naravno je torpj, da postali ti predmeti že zgodaj vir državnih dohodkov. Naložila se je nanje užitnina, Kakor konsumne davke sploh, plačuje užitnino od teh predmetov neposredno pridelovalec ali prodajalec, posredno pa uživalec, kajti v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Koliko# pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitnino od teh I predmetov, ne da bi jih sploh zanimalo vprašanje o užitnini l Koliko -je dalje užitnino neposredno plačujočih ljudi, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo prilike, da bi se sezna-X uili t zavednimi določbami. In vendar je po-f- znanje teh predpisov zanje največje važnosti, - da jih ne kršijo in ne zabredejo s tem v | kazni, gotovo zanimivo pa tudi za konsumenta I vobče. Zaraditega pa veljaj vsakomur : „ Vzemi I knjižico, ki je pravkar izšla, in čitaj !M — S Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsa-^ komur umljivem slogu. Namenjena je Širšemu ''-občinstvu, posebno pa k. imarjeiri, mesarjem in dacarjpm. Razdeljena je v dva dela. Prvi del gl obsega razpravo o užitnini od vina, vinskega »in sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa, Oba dela sta zopet razdeljena Iv poglavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pra-vi<'«mi in dolžnootmi obrtnih, obonom pn tudi zasebnih strank, ki izvršujejo takozvana dav- kovna dejanja; dalje z razmotrivanjem o teh | davkovnih dejanjih samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke ] užitninskih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka v obče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užitninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni Čuda! DdSo^afpfgpr^imrtitrtžve, KaJ^S* pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedostatku se je sedaj odpomoglo. V obliki ¦poljudne razprave, izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, včasih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih -predmetov. Tudi čigar duh ni Tajen na znanstvena razmotrivanja, bo našel v knjižici pri pazljivem čitanju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel sveta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi da se sam peča z užitnin-skimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. Za'blagor ljudstva vselej in povsodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je iz mnogobrojnih jej došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si je stekla z izdajo te knjižice novih zaslug. Naj bi tudi občinstvo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar stori tem laže, ker jej je cena samo 1 K 50 h s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati. Izjava*) Z ozirom na mnogobrojna vprašanja ji domnevanja od strani vdeležnikov in izletnikov k slavnosti rainolc nedelje v Prvačino, pri-moran sem podpisani izjaviti, da se omenjeni dan in pri tej priliki ni točilo tam vrhniškega piva, in da vse na pijačo nanašajoče se opazke s tem odločno odklanjam ter prosim, da se me ne spravlja v nikako zvezo z isto. V Gorici, dno 1. avgusta 1905. Jos. Rovan, zastopnik in zalagatelj vrhniške pivovarne. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Papir za smotčice (cigarete.) Na drobno in !"¦;> debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in Mly) flida flrisfo-cratique Club Isa fleur - Dob - Riual Regal. Zaloga liigijeniSkili „RoSS jskih gHjz" iz Odose, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. -t- Medena cevka za izdelovanje smotčic. f)i*e1{upc«tt) izdaten popust. Knjigarna in papirnica A Gabršček v Gorici. ^en)1je«id poHoežeoe Sofije dovišH* «) (S^adi^e s ^ &> .4»» (prstem) i i) okolico <*r -^ ¦ narisal E. Pombig izdala in založila 5'ovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K 9 —¦ Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 4.50« ZBORI možki in mešani. ŠEST MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Nedved. 1. Pevčeva molitev. — 2. Ljubezen in pomlad. — 8. Lahko noč. — t. Planinsko dekle. — 5. Popotna pesem. — G. Pri poroki. (G. M. 1889.) x K 1-10 OSEM MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Nedved. 1. Zastavenička (kantata). — 2, Po-nočni pozdrav. — 3. Ne žabi ino. - - 4. Podokniea. — 5. Ko gledam ti v oči. — 0. Dekletu. — 7. Nagrobna pesem. — 8. Avstrija moja. (O. M. 1891.) K HO SEDEM MOŠKIH GLASOV, uglasbil P. Ihigolin Sattner. 1. Zjasni zvezde mu temne! — 2. Kakor nekdaj (čveterospev). — 3. Pogled v nedolžno oko. — 4. Za d nj med bojni grom. — 5. Zdravijca, — 6. Vesen zbor. — 7. Na plauine (Partitura s štirimi glasovi. (G. M. 1894.) K 2'50 NA VRELU BOSNE. Velik možki zbor. Uglasbil P. S. Vilhar. (G. M. lflno.) K V60 NAPEVI ZA CVETERO IN PETERO MEŠANIH GLASOV, zložil P. Hugolin Sattner. 1. Nazaj v planinski raj. -~ U. Po zimi iz Šole. — 3. Studenčku. — 4. Majniku v pozdrav. — 5, Detetu. — «. Opomin k petju. (G. M. 1888.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 GLASOV, zložil Anton Nedved 1. Oblakom. — 2. Na goro. — 3. Nazaj v planinski raji (G. M. 1887.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 MEŠANIH GLASOV, zložil Anton Foers ter. 1. Ah, ni li žemljica krasna ? — 2. Domovina. — 3. Naše gore. (G. M. 1887.) K 0-70 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil Anton Nedved. 1. Naša zvezda. - 1. Veseli pastir. — 3. Vijolcin vonj. (G. M. 1891, XXII.) K 110 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil Stanko Pirnat. I. Naša zvezda. — 2. Bog je moj ščit. — 3. Oblaku (6-glasen mešan zbor). (G. M. 1898, XXVIII.) K 1U0 DVA MOŠKA IN DVA MEŠANA ZBORA. 1. Občutki, moški zbor s samospevom za bariton, zložil Jakob Aljaž. — 2. Pomlad in jesen, možki čveterospev, zlof.il Stanko Pirnat. — 3. Kitica, mešan včveterospev, zložil Anton Focrster. — 4. Žalost, osmeroglasen mešan zbor, zložil Stanko Pirnat. (G. M. 1895, Partitura s (5 glasovi.) K 310 DVA MEŠANA ZBORA, uglasbil P. Hugolin Sattner. — 1. Vrbica. — 2. Naša pesem. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1898, XXIX.) K 130 VZPOMIADNA PESEM, velik m šan zbor, uglasbil Stanko Pirnat. Partitura in glasovi (G. M. 1898, XXVII.) K 210 LJUBICA. Mešan zbor, zložil Anton Focrster. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1894, XXV.) K 1-70 VENEC VODNIKOVIH IN NA NJEGA ZLOŽENIH PESMIJ, za možki, mešani zbor, samospeve, - s klavirjem. Druga izdaja. Uglasbil Anton Foerster. (G. M. 1894.) K 210 MAT. HUBAD. a) Slovenske duhovno pesmi iz IG. in 17. stoletja. (Mešani zbori.) — — b) Slovenske narodne pesmi. — i. Rožmarin. — 2. Sem slovenska deklica. — 3. Srečno, srečno ljubca moja. — 4. Cukova ženitev. — 5. Bom šel na planine. — 6, Potrkan ples. (Mešani zbori. Partitura in zbori.) (G. M. 1900, XXXI.) K 3-20 SLOV. NARODNE PESMI, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. 1, Stoji, stoji tam Beligrad. — 1, Ko b' sodov ne b'fo. — 3. Zmiraj vesel. — 4. Lovska. ~ 5. Je pa davi slan'ca padla. - 0. Prišla je mišk«. ™ 7. Luna sije. — 8. Bratci veseli vsi. — 9. Ljubca povej, povej! — 10. Skrjančck poje, žvrgoli. (G. M. 1894.) IT2.B0 SLOVENSKE NARODNE PESMI, m koncert priredil Stanko Pirnat, besede uredil prof. Ant. Štritof. 1. Miličmo bIovo. — 2. Delaj, delaj dekle pušeljo. - 3. Bom šel na planince. — 4. Na Gorenjskem je fletno. — 5. Po noč' budin. — 6. Kak luštno je po let'. — 7. Bog je stvaril žemljico. — 8. Kadar boš na rajžo šel. — 9. Zvedel sem nekaj novega. — 10. Kukavica. — 11. Glej, glej, kak' mimo gre. — 12. Jaz pa pojdem na Gorenjsko. ~- Večinoma so mešani zbori. -(Sch.) K 240 33 MEŠANIH IN MOŽKIH ZBOROV, uredil Matej Hubad. — To je velik zbornik dovršenih večjih ali manjših skladb, primernih za vse možne prilike. (G. M. 1903.) K 8-20 JADRANSKI GLASOVI. Zbirka moških zborov in čveterospevov, zložil Anton Hajdrih. 1. Slava Slovencem. — 2. Mladini. — 3. Cerkvica. — 4. Pod oknom. — 5. Lahko noč. — 6. Slovo od lastovke. — 7. Jadransko morje. — 8. Nisem Nemec, dekle lepo. — 9. V tihi noči. — 10. Pri oknu sva molče slonela. — 11. Zagorski zvonovi. — 12. Mornarjeva tožba. (G. M.) K 3-10 GORSKI ODMEVI. Zbirka možkih zborov in čveterospevov, uglasbil Janez Laharnar, 1. Mi vstajamo. - 2. Moja domovina. - 3. Bratje, v kolo se vstopimo. — 4. Napitnica. — 5. Slovan na dan. — Lovčevo slovo. — 7. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 8. Vinski hram. — 9. Dijaška. — 10. Naša zvezda. — 11. Lahko noč. SLOV. NARODNE PESMI (mala oblika) 1. Zbirka Malenšek-Gerbic, 17 pesnij (G. M.) K 0-24 2. « Martin Bajuk, 35 pesnij. (G. m k i- 3. « Janko Zirovnik, a) L zvezek, 150 Eesnij, vezano K 1*20 ) II. zvezek, 30 pesnij K 1'— Slovanska knjigarna 86 83 fl. GflBRŠČCK d Gorici m M Išče se učenca /.a knjigarno iu trgovino z muzikalvjami ' in umetninami. .,; Ponudbe na: Goriška Tiskarna fl. Gabršček. Orkestrion Jdeal4 igra vsaki dan od 9. zvečer naprej brezplačno v veliki Katnikovi gostilni „pri uečnem žiuljenju" v Kapucinskih ulicah. napačno mnenje. KipiifS?- izkuS;iia je, da se vgnezdijo pri h)ovLin8tvu dostikrat mnenja in nazori, ki Vo Z 1 V",1*?1" in ° katerih sc niti ne ve-i pril-T m zaM so tako ukoreninjeni, liho?« »«?• sre<'a»u> na vseh poljih, pri tem loti »(.,«„ ' na po,Ju zdravstvenih vprašanj in lainim JeiC,(iino pomožno sredstvo: z ne-inievaii ?odukoi» »« z vsem povdarkom po-Ižennfr« ln ? Jem aobri »kvari pomoči do za-Fe«egft ugleda. - Kar tu navajamo, velja , vilično tudi o Kufekejcvi moki za otroke. Tisoče mater vo in pozna vse izvrstne lastnosti tega v svoji stroki edinega otroškega hranilnega sredstva, a mnogo je mater s povsem napačnim nazorom, da je Ktifekejeva moka za otroke samo v.a dojenčke, ki trpe na želodčnem ali črevesnem kataru. Vsekako se je pri sličnib boleznih otrok Ktifekejeva otroška moka izborno obnesla, ker použita na mleku ali pa sama, odstranjuje vrenje v firovosu ter zabranjuje napredovanje želodčnega in črevesnega katarja. Pa tudi za zdravo dojenčke je Kufekojeva otroška moka s kravjim mlekom ali brez njega izvrstno hranilno sredstvo, ker lahko služi dojenčkom, ki no dobe materinega mleka, kot izključna hrana, ker ima vse v materinem mleku se nahajajoče hranilne snovi združene v pravem razmerju, jo otroci radi uživajo in dobro pre-bavljajo. Ima zadostno množino mineralnih snov.' za tvorbo kosti in mesa, beljakovine za tvorbo mišičevja in v izdatni meri pospešuje rast moči. Kufekejeva moka za otroke tvori razun tega tudi vzdržno, malo deja dajofio hranilno sredstvo vedno enakega zadržaja in se torej kot sredstvo za pravilno prehrano zdravih otrok jako priporoča. Ta pojasnila, ki osvetljujejo dobro mno-gostransko porabo Kufekejeve otroške moke, naj matere ne prezro. Iz teh lahko povzemajo, na kako vreden in ne dovolj vpoštevan način pomaga Kufekejeva moka za otroke k razvoju m moči nežnega. otroškega telesa in kako pospešujoče je, dajati to hranilno sredstvo redno tudi zdravemu otroku. Naznanilo preselitve. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem preselili dne 1. avgusta t* 1. svojo sedlarsko delavnico Iz ulice Detf urini na «*- fr3! K^eoj šK 11. -•* Svojim cenj. gg. odjemalcem priporočam, da mi izvolijo obraniti i nadalje svojo naklonjenost. Spoštovanjem udani sedlar. Yužbelče kot hišni oskrbnik, tndi kot kontrolor ali nadzornik kakega podjetja. Sprejme tudi ktero-koli nadzorovanje. Naslov pove' upravništvo. Sprejme se na stanovanje in hrano 2 učenca ali dijaka iz boljših rodbin. Naslov pove upravništvo. Odlikouana pefcarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornuv(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Gorica # Gorica H6tel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. -Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — [zborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Ivan Verdikon V Gorici, Magistralna ulica 11. je odprl trpimo z razni Mapm kakor: stek'enice vseh mer in vrst, kozarci za vino in pivo, krožniki in razna posoda s Kranjskega in inozemstva, svetiljke itd. Cene zmerne, postrežba solidna. Za mno-gobrojen obisk se toplo priporoča rojakom iz mesta in dežele. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 rita zaloga oljlep olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Malfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K - Ur —72, —80, —88, —'98. 112, 1-20, 1-3&, 1-44, 1-60. 180, 2- . . —— , Na debelo cene ugodne. ------- PoSilja poStnlne prosto iw dom. Posodo se pulfia kupcu do popolca vporabe olja; po vporabl se spet zameni ¦ polno Pravi vinski kis in navaden. Zalog« mila fa sveč. Cene zmerne. |HMMMIHaiMIHttMMW Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. filijAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega * peciva, tudi npifinejega, za nove S maše in god' % kolače za bir-L mance, poro! 1 "* Vsa naročila 9 izvršuje točno in natančno po želji • naročnikov. 5 Ima tudi na prodaj različne moko, * fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. 2 Za velika noč priporoča goriške 2 plnce, potice Itd. Ako hočete zares «= kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica št v. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solričnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — TrLoV5ko-obrtna re•!•*!: a) podpiernl .......K 1,058.400- b) vplačani .......» 319 684- D«na posojila ........> t.90'\302 - Vlog«..............» 1.991340*— Največja zaloga slik « modernih in antiknih okuirjih, — umetniške »rednosti. — Slike pruift slouanskih slikarjeo. — nabožne slike slouečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure uelike umetniške urednosti u okuirjili po želji Razstaua slik u 1. nadstropju, u prostorih tiskarne Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček v* Gorici, immmm .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. Ruske knjige v izvirniku. Podpisani knjigarni se je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 2*40, — podpisana pa jih prodaja le po K 1-60. Te knjige so: 1. Peterburgskije Tumani, I. del. 2. II 3. „Pered čem — to?" Eoman. in »Trup« povest. 4. „lz Trjasini na Dorogu." Roman. 5. »Zvjezda« (Potepenko) — in »Žena« (Cehov). 6. in 7. »Bezmoljirije neba", roman. Ruski pisatelji u nemščini. Grof Lev. Tolstoj. 1. Die Kosaken. 2. 'Smvastopol. 3. Z\vei Husaren. Erzahlungen eines Markors. 4. Geid.' i 5. Der Tod. — Drei Todesarten. — Der1 Tod des Ivan Ilitsch. — Der Leimvand- 6. Albert, — Luzern. — Die Dekabristen, 7. Soldatengeschichten aus dem Kaukasus. i 8. Polikuachka. 9. Unsere Armen und Elenden. j 10. Die Kreutzer Sonate. j 11. Herr und Knecht. 12. Die Auferstehung der Holle. ; 13. Ueber Gott und Christentuin. (Gedanken1 tiber Gott. — Leben und Lehre Jesu, -Wie soli man das Evangelium lesen und worin besteht sein Wesen?) 14. Die sexuelle Frage. 15. Jermak und andere Geschichten. 10. Ivan der Dummkopf. 17. Die Sklaverei unserer Zeit. 18. Grausame Geniisse. 19. Meine ersten Erinnerungen. 20. Ohristentum und Vaterlandsliebe. 21. Leben und Tod. 22. Stadt- und Landleben. 23. Was ist die Kunst? Maksi m Gorki. 1. Tschelkasch. — Bolesv — Lied voh Falken. 2. Blaue Funken. — Grossvater Archipp », Ljonka. 3. Koin und Artom. — Jemeljan Pilay. 4. Eheraaligo Leute. 5. Das Opfer der Langweile. — Die Somit der Kerkerlinge — Der rote Waska. 6. Freunde. — Iti der Steppe u. a. 7. Mahva. 3. Sf.subrina. — Ausfahrt — Das T.mi] vor Sturmvogel — Einmnl im Herbst — I)i Holzflosser. 9. Warenka Olessow. 10. Der Landstreicher. 11. Ein Verbrechen. 12. Konowalow, 13. Der rote Waska. 14. Das Ehepaar Orlow. Anton Čehov. 1. Siinde und andere Geschichten. 2. Ein Glucklicher und andere Gesct 3. Eine gottgefallige Anstalt. 4. Eine Kunstliebende Frau und andero Gf sebichten. Vsevolod Garšin. 1. Die Baren. (ilustrovano). 2. Ein kleines Gesprach und andere Novelle i N. M. Karamzin. 1. Pariš in der Revolution. 2. Reisebriefe aus Deutschland. Grof V. A. Sologub. 1. Die Pflegetochter. 2. Vornehme Welt. Knez V. V. Meščerski. Petja Skuratov. K. P. Masalski. Z\vei Leutnats. Maksim Bčlinski. Die Stadt der Toten und andere S zahlungen. F. M. Dostojevski. Herr Prochartscliin. Aufzeichuungen eiu Unbekanntec. F. M. Rešetnikov. Die PodIipowzi. N. V. Kukolnik. Sergeant Ivanov. N. A. Lejkin. Lustige Kaufmannsgeschichten. A. Mariinski. Erzahlungen. Flouo izdanje. Izuirna cena 1 mark (K 1:20), — prodaja le po 90 uin. Slouanska knjigarna ft fiflB-RSCeK-u fioric A. Cigoj & Nemec, veletržca z vini v* Gorici, Magistratna ulica štev. i, toplo priporočata svojo zalogo pristnih belih vipavskih in briških ter Črnih istrskih vin. Cene zmerne, postrežba ločna.