Št. 86
V Ljubljani, sobota dne 28. maja 1910
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob </«6. uri tJutra], a ob ponedeljkih ob 9. ud zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav* ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18’—, polletno K 9*—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo Je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tisk* Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Slogaštvo.
V kroge slovenske politike se je naravnost škandalno vrinil pojem slogaštva. Kakor hitro se kakšnemu vase zaljubljenemu krogu političnih oseb ali pa posameznemu politiku malce potipa na vneto rodoljubno srce, zajavka kakor cucek, ki so mu odsekali privesek.
Dasiravno smo proti vsakemu zdraž-
barenju in svetoskrunstvu, vendar treba gotovim ljudem pojasniti, do kod ima sloga svoj pomen, in odkod dalje se ta pasivna fraza ne bi smela rabiti.
V imenu sloge je v najvišjih tržaških političnih krogih naravnost veljala prepoved, začenjati narodno socijalno gibanje; šli so celo tako daleč, da so zahtevali, naj vsak član N. D. O. prej vstopi v politično društvo .Edinost* — vse zaradi ljube sloge...
No to se na srečo ni zgodilo, in danes imamo na tržaškem močno socijalno združenje, ki brani korist in narodnost slovenskega delavstva bolj kot vsako slogaštvo, ki bi nastežaj odpiralo vrata inorodcem: domači element, sicer poln narodnega navdušenja, bi moral brez N. D. O. slednjič vendarle podleči.
Na Kranjskem se drže okosteneli liberalci svojih s septemberskimi dogodki ožarjenih sedežev tako krčevito, kakor klop nesrečne kože. Mlado radikalno starešinstvo se je — da govorimo z dr. Tavčarjem — lepo počičkalo k studencu, pa basta. Zna-čajnejši starešine, ki niso odvisni od strankinih korit, imajo pa tudi po zaslugi dr. Tavčarja tako zavezana usta, da jim preostaja samo molčanje. (Slučaj prof. Juga!)
Med najmlajšimi, ki še posedajo po raznih šolah, tudi ni videti onega pogumna, ki je potreben, da se sploh kdaj iztrgajo liberalnim slogašem mošnje, o katerih pravzaprav gre. In tako pojde baje ad calendas graecas — ali pa ne: pojavilo seje .Jutro*...
To preklicano .Jutro*! Treba ga ubiti, da ne postane komu nevarno: In glej spaka! Stari, mladi in baje tudi najmlajši so se milo objeli ter obsodili tega nebrzdanca per contumationem v potrebno smrt, ki jo zahteva slogaška politična farbarija nedale-koglednih Kranjcev.
Štajerski in koroški voditelji so v imenu .sloge* držali ljudi v temi pristnega klerikalizma, dokler ni prišel renegatski .Štajerc*, ki z resnično naprednim, proti-farškim pisarenjem kosi cele trate našega narodnega polja — zato, ker tamošnji, za naprednost dovzetni narod na naši strani ni opazil naprednosti, pa daje prednost naprednosti nemčurstva pred rodoljubnim mračnjaštvom slovenskih politikov.
Čemu še dalje? Rajši dajmo izračunati pasivne točke dosedanje polomilske prvakarije ter zavihajmo rokave. Vse polno je nezadovoljnežev v liberalni in klerikalni stranki; mi, odkrito rečeno, vemo to.
LISTEK.
VLADIMIR LEVSTIK.
In vstali so divji psalmi.
(Dalje.)
»Državljani! Vsa javna poslopja, vse zaloge orožja in streljiva, vse ceste in železnice, vsi poštni in brzojavni uradi, vsa skladišča živil so v rokah odbora javne blaginje. Ako stoji vsak državljan v boju na svojem mestu, je svoboda nepremagljiva, nihče vam je ne more iztrgati!
.Državljani! Odbor javne blaginje odstavlja krivično vlado, izroča vse sovražnike svobode smrtni kazni, in proglaša republiko. Dokler ne nastane v deželi mir in red, in dokler niso strte čete uzurpatorja, vlada v imenu republike diktator general R . . vsaka nepokorščina do njegovih ukazov in proglasov se na mestu kaznuje s smrtjo. Javni uradi poslujejo dalje pod nadzorstvom diktature, izvzemši sodišča, ki se nadomeste z vojaškimi.
.Državljani! Vsak moški od 13. do 65. leta je pod neposredno smrtno kaznijo dolžan nositi orožje in dolžan, da se javi k legijam republike; enako se pripušča k prostovoljni vojaški službi vsaka državljanka, ki ni noseča ali doječa. Tiste državljanke pa, ki se ne javijo k legijam, so pod neposredno smrtno kaznijo dolžne služiti voj-
Ustvarimo, da ne bo carstva v carstvu, krog somišljenikov, ki se zavedajo naloge Jugoslovanov, delajmo na to, da se ta krog razširi, ter zaobrnimo vso politiko v jugoslovansko smer.
Eno dosežemo gotovo: to namreč, da se bo vedelo, kdo je res pravi Jugoslovan in kdo ne. Potem pa lahko nastopi obračun. Saj to nam ni neznano, da če smo Slovenci še tako .složni*, brez jugoslovanske pomoči ne dosežemo ničesar. In zato bodi naše geslo:
Vse slogaštvo se mora podvreči jugoslovanskemu gibanju, vsak pa naj ohrani svoja načela, ako nas ne ovirajo na poti do skupnega cilja.
Iz slovenskih krajev.
Novo mesto.
Županski stolec se maje .živino-zdravniku* in županu Zurcu v Kandiji. Po čudnih potih je to pot še prišel v odbor, se še enkrat vsedel na toli priljubljeni županski stolec.
Dne 23. t. m. je bila volitev župana. Med občinskimi odborniki se je to pot opazilo, da si hočejo izbrati drugega naslednika, slišale so se opazke, iz katerih se je moglo sklepati, da so tudi lastni njegovi
—	županovi — somišljeniki nezadovoljni * njim. Stemburju so se začele hlače tresti, postal je nemiren. Videlo se je, da ne bo izvoljen županom.
V	tej veliki stiski mu priskočita na pomoč šmihelski in stopški župnik (ob asistenci šmihelskega kaplančka), ki sta celo uro pridigovala in rotila odbornike naj volijo zopet Zurca, češ, le on je najbolj sposoben in zaslužen mož, drugega spo-sobnega*ni najti v celi občini (žalostno spričevalo za največjo občino na Kranjskem Op. ured.) to se je videlo, ko je bil župan g. Žan, ki je le z največjo težavo vodil seje, tako da mu je iz vsakega lasca tekel pot. Tako in še pod drugimi pretvezami so omehčali odbornike, da so soglasno izvolili Zurca, vulgo Štemburja županom.
To so dobro vedeli njegovi kimavci-privrženci in so sklenili poimensko javno glasovanje. In zgodilo se je, kar se je pod takim pritiskom moralo zgoditi: Nihče, ki sicer Zurca ne bi bil nikdar volil, se ni hotel izpostaviti maščevanju duhovnikov ter zameri Zurčevih kimavcev ... že na smrt obsojeni kandidat je bil »soglasno* izvoljen.
Nauk iz te volitve smo že zadnjič omenili: začelo se je tudi pod Gorjanci daniti, ljudje so prišli vendarle do spoznanja, da Zurc kot notorični dvorezni nož mora prepustiti čast župana možu kremenitega značaja.
ski s postrežbo ranjencev itd. po odredbah, ki jih od slučaja do slučaja objavi diktatura.
.Državljani! V resni uri ne pozabite, da je umreti za domovino najsvetejša dolžnost in prva pravica vsakega državljana.
Za odbor javne blaginje:
Diktator general R . . .*
V	trenotku se je nabral narod vsmrtno-nevarnih gnečah okrog lepakov; ljudje so govorili, da je odsek javne blaginje nabil enake oglase tja do najskritejšega kotička gorske vasice, in da je v tem dogovorjenem trenotku vse ljudstvo na nogah, vse ljudstvo pod zastavami. Mogočna pijanost je zibala vsako dušo, vročična radost je zvenela iz slehernih ust, mešaje se z željo po boju in maščevanju; kakor se naznanjajo strele nevihte z divjo burjo, ki zahrumi po holmih in dolinah ter ruva drevje s koreninami iz črne zemlje, lomi veje tisočletnega ošabnega hrasta, ruši strehe človeških bivališč in drobi orjaške ladije na pečinah ob morju, tako se je razpenilo ljudstvo v tej svoji veliki minuti. Besnost množice se je v prvem trenotku zadovoljevala z vsem, kar ji je padlo v roke, samo da je mogla razdirati, drobiti, treti, teptati, uničevati. Kamenje pouličnega tlaka je bilo namah izrito iz tal, in namah — zdrobljene vse šipe v domovih nezanesljivih meščanov; nato je udrla truma v veže in po stopnicah. Na ulice je zagrmelo razbito
Pri prihodnjih volitvah se zopet vidimo oča Štembur in skrbni varuh nedo-letnih otrok. Saj Pintarjeve otroke poznate, kaj?
Frančiškan in žene porodnice. Pri naših frančiškanih se opravljajo sedaj šmarnice. Zadnjič je pater A. ko je na prižnici bral za šmarnice določeno berilo, pripovedoval, kako je Marija pri rojstvu Kristovem voljno trpela ter potrpežljivo prenašala porodne bolečine.
Nato pa je začel udrihati po naših ženskah, češ, kako te pri porodu vpijejo in stokajo in kličejo vkup vse ljudi svoje okolice.
Imenitne .šmarnice* so to, ne? Posebno priporočljive, da jih poslušajo otroci in nedorasla mladina.
Ve ženske pa, ki ste, ali kadar boste na poroda, pojdite popreje vprašat našega patra A. kako sredstvo Vam on svetuje, da boste pri porodu namesto, kakor je že sam Bog rekel: .V bolečinah ga boš porodila* veselo prepevale pesmice v čast in slavo našemu patru frančiškanu A.
Procesija se je v najlepšem redu izvršila. Le naša slavna garda ga je polomila, pravzaprav polomil jo je njen stotnik Bergman. Ko je stala garda še s puškami na rami, je velel: »Kniet nie-der zum Gebet! No, to je bila kolobocija! Eden je snemal raz ramo puško, drugi je pokleknil, da se je puška sama snela in lopnila soseda po glavi itd. Streljali so vsak po svojem prepričanju. |Pra-vijo, da bi bilo dobro, če bi gardin stotnik šel v šolo k »buršu* vojaškega stotnika Dolenca, ki se zdaj mudi tukaj na dopustu in v pomanjkanju drugega posla stotnikove otroke zabava. Tudi veteransko društvo je pri tej priliki pokazalo, da še živi. Ampak že močno umira, kajti držalo je pri procesiji že — sveče v roki, eni bolj dosluženi pa so se povzpeli celo do — neba. To službo so preje opravljali dijaki. Naši vete-ranci torej gotovo .vrlo napredujejo*!
Iz Zagorja ob Savi.
Računski listki. V nekaterih narodnih gostilnah v Zagorju nimajo računskih listkov družbe sv. Cirila in Metoda. Zakaj ne? (Odgovor: Glej .Jutro- št. 83.)
Krasna slovenščina. Pred nekaj dnevi sem šel čez most imenovan .Most za Savo* pri Zagorju. Kakor se običajno pri vsakem privatnem mostu pobira mostnina, tako tudi tukaj. Ko sem nekoč plačal, dobim nek listek, kateri je sličen voznim listkom električne cestne železnice v Ljubljani. Na tem listku se nahaja v krasni slovenščini tiskano besedilo: .Mitnica Mostu u Sagorju. Ta listek naj se ohrani na daljavo 500 metrov od mostu in se mora pregledniku na zahtevanje pokasati, sicer se zapade denarni kazni..." Da so ti listki dvojezični, temu pač ni odpomoči, ker so
pohištvo, so padala z zamolklimi udarci krvava trupla napol oblečenih ljudi, moških, ženskih in otrok brez izjeme. Ob opusto-šenih hišah in v njihovo notranjost pa so begale ženske in moške postave s petro-lejnimi vrči v rokah: širok brizg tekočine
—	blisk užigalice — in plamen je razprostrl svoje požrešne zublje ter napolnil okolico s črnim dimom in s peklensko vročino. In nihče ni branil množici: narodova volja, kadar se dvigne, ena in edina iz vseh ti-sočev src, je sveta v vsem, karkoli stori, pa bodisi še tako strašno, še tako krvavo.
Toda glas je prodrl skozi divje valove uničevanja:
»V boj! K orožju!*
.V predmestjih se streljajo . . .* .Dvoje vojašnic se brani: konjiška in strelska . . .*
„V boj! Orožja nam dajte! Orožja 1* .Orožja! Orožja!* je odmeval ves vulkan pobunjenega mesta, da je zemlja trepetala od groze. Toda vihrajoči stebri krvavega plamena so se še veseleje pognali v nebo in še bolj divje grizli poslopja, kakor da bi hoteli govoriti narodu: Ničemur ne smeš prizanašati, uničiti moraš vse do zadnjega prahu, kadar spoznaš, da je stara hiša slaba in da treba postaviti novo na njenem mestu!
In že so drle po ulicah čete s puškami na ramah, pasove s patronami obešene čez prsi. Nihče ni vedel, odkod se je
lastniki mostu .SUdmarkovci* ali pa trd Nemci. A, da se naš slovenski jezik tako kvari, proti temu moramo pa najodločneje protestirati. Ali bi se ne dalo prisiliti tega heilovca Michelčiča (pristno nemško ime) da odpravi to? Ali v resnici ni nikogar, kateri bi se zavzel za naš jezik, da se ga ne bi na tako nedostojen način pačilo ? Slovenska javnost v Zagorski dolini zdrami se!
Slovanski Jug.
Odlikovanja povodom cesarjevega obiska v Bosni. Pred par dnevi je Slovenec prinesel iz Sarajeva poročilo, da namerava avstrijski cesar ob priliki svojega obiska v Bosni odlikovati več bosenskih politikov in je navedel tudi imena istih, ki pridejo pri tem odlikovanju. To odlikovanje je pa jako značilno za avstrijsko politiko v Bosni. Srbski politiki, ki jih baje predloži Burian cesarju v odlikovanje, so sami radikalni narodnjaki takozvani Velikosrbi, ki so bili še pred kratkim časom .veleizdajalci*, nelojalni antipatrijotje in vse mogoče. A sedaj jih Burian predlaga cesarju v odlikovanje. Pač smo radovedni kako bo utemeljeval vsemogočni gospod Burian zasluge raznih mož, ki so bili v času aneksije pod policijskim nadzorstvom, a zdaj naj dobe za ' visoka odlikovanja .za zasluge pred in po aneksiji*. V teh Burianovih načrtih se jasno zrcali ona avstrijska neodkritosrčnost in zavratnost, ki je velik jarem na vratu bosanskega prebivalstva. Samo ta avstrijska politika, ki zna narediti preko noči iz mirnih državljanov .veleizdajalce* je zmožna, da jih drugi dan prekrsti v zaslužne patrijote, ki se naj na njih prsih zablišče razni zaslužni križci. To metanje peska v oči, pa vendarle ne preslepi srbskega elementa v Bosni in Hercegovini, ker ta pač predobro pozna iz dosedanjih precej bogatih skušenj, avstrijsko politiko, ter ne zaupa tudi najvišji milosti, ker vidi v nji le razne nespretne zanke barona Buriana, ki bi hotel pokazati cesarju ob njegovem obisku, kako črno-rmena je postala čez noč Herceg-Bosna.
Volitve v bosanski sabor. Pri volitvah v I. kurijo je zmagala zopet srbska narodna organizacija, ki je dobila vseh osem mandatov. Katoliške mandate si je priboril združeni volilni odbor uradnikov, izvoljeni so predsednik .Katoličke Udruge* svetnik Vancaš, predsednik .Hrvatske zajednice* dr. Mandič in dr. Zankijevič ter Cabrajič.
O	skupnem rezultatu prinesemo prihodnjič izviren dopis.
Splošni pregled.
Volilno gibanje na Ogrskem. Justični minister Szekely je na svojem shodu v Maros-Vasarhely povdarjal, da je za volilno
"	1 .........---------—1---pT1-------| -... -i
vzelo toliko smrtonosnega jekla: kakor da bi vsaka klet, vsaka skrita jama in sleherna špranja na podstrešjih hiš bruhala iz sebe repetirke, bajonete, sablje in samokrese. Bilo je ljudi, bogatih dovolj, da so nakopičili orožja zase in za druge; bilo je takšnih, ki so s svojimi ženami in otroci vred pri-stradali puško na šest strelov, patrone in ostro rezilo bajoneta; bili pa so tudi drugi* čisto revni, najsiromašnejša črn, trpini brez dela in jela, ki so spali na tlaku in pod mostovi in grizli skorje kruha in odpadke sadja, pobrane po jarkih in za vogali: tisti, ki so postajali pred vrati gostilnic in pred okni pekaren ter bulili z gladnimi očmi in se opajali z porogljivim vonjem sveže hrane, ki je niso mogli kupiti, niti izprositi. Vsi ti so se nabirali v nepreglednih tolpah
—	oni, ki so upali od nove dobe boljšega življenja in so si bili pripravljeni izžeti zadnjo kapljo svoje uboge, redke krvi v borbi za svobodo; kajti vedeli so, da je vsakatero uničevanje dobro in plemenito delo, ker napravlja prostor za novo rast, in ker je nova rast na vekomaj boljša in popolnejša od stare. In ta siromašna črn je klicala in prosila pač sedemkrat obupneje nego kdaj poprej za vsakdanji kruh:
.Orožja nam dajte! Orožja! Kako naj se-bijemo z golimi rokami?*
Kajti v urah velike sodbe je kri človeku slajša od žarkega vina . . . (Dalje.)
reformo iz razloga, ker mora delavstvo priti tudi v zakonodavnih zastopih do besede, to se pa zgodi, ako se uvede splošna volilna pravica s tajnim glasovanjem. — Bivši minister Kristoffy je v okraju Szliasz umaknil svojo kandidaturo; v pismu na volilce pravi, da je sprejel kandidaturo z vednostjo in dovoljenjem vlade. Toda proti njemu so agitirali v okraju razni komitatni uradniki, tako bi se mogel zanašati samo na Slovake. To so pa izrabljali njegovi nasprotniki in ga proglašali kot kandidata narodnostnega kluba. Temu sumničenju in obrekovanju se pa najlakše izogne, ako umakne svojo kandidaturo, kar je tudi storil.
Kretsko vprašanje. Iz Krete prihajajo vedno bolj vznemirljiva poročila. Vlada je razdelila orožje med grško prebivalstvo in načelnik nove vlade Vemselos je izjavil, da se ista ne umakne raz stališča, ki ga je zavzela takoj pri nastopu. V Evropo misli oditi deset najuglednejših Krečanov, ki hočejo vsem politikom in časopisju dokazati, da je pot in smer politike, ki jo zasleduje nova vlada popolnoma pravilna in edino prava. — V teh dnevih prekine kretska vlada vse zveze s Turško, odstraniti hoče vse grbe in razna druga znamenja, ki spominjajo na Turško; sedanja kretska banka se spoji z grško narodno banko in bo odslej le nje filijala na Kreti. — Ako izvede kretska vlada le del teh svojih načrtov, je konflikt med Grško in Turčijo neizbegljiv.
Usoda bivšega turškega sultana. Iz Carigrada se poroča, da je posredoval mla-doturški komite pri sultanu Mohamedu glede usode bivšega sultana Abdul-Hamida. Mohamed je pripravljen, da zadobi bivši sultan svobodo, ako se izseli iz dežele na Francosko. Abdul-Hamid je tudi pripravljen, da izroči svoje premoženje v znesku 2 milijona frankov sedanjemu sultanu. Turška vlada je v tem smislu že izdelala vladno predlogo, ki jo predloži v najkrajšem času parlamentu. _________________
Dnevne vesti.
Kotnikova zapuščina. Od več strani nam že delj časa prihajajo vprašanja, kaj je s Kotnikovo zapuščino, zakaj smo pustili to zadevo v nemar. Na ta vprašanja odgovarjamo: pričakovali smo pojasnila od te in druge strani, da se kdo merodajnih faktorjev zgane, ali ker vse molči in ker tudi družba sv. Cirila in Metoda ne pojasni ničesar, jo prosimo, da spregovori nje odbor jasno in odločno besedo! Zadeve nismo pustili v nemar, pač pa smo se pobrigali, da dobimo v roke vse podrobnosti glede postopanja Milana Lenarčiča v Kotnikovi zapuščini. Ako ne bo hotel nikdo pojasniti te žalostne afere, storimo to mi brez ozira na levo in desno! Slovenska javnost zahteva čiste vode! Nedopustno bi bilo, da bi se z molkom prešlo na dnevni red rodoljubnih fraz.
Lepe razmere vladajo v deželnem odboru, kjer gospodarijo klerikalci lepo sami med seboj! Spravili so počasi vse svoje ljudi med uradništvo in zdaj se lepo goste ob polno obloženi mizi. A kako zna gospodariti z deželnim denarjem kranjski finančni minister Lampe, dokazuje sledeči slučaj: neki zadolženi deželni uradnik je potreboval posojila in se je obrnil na deželni odbor, ki mu je res dovolil 12.000 K brezobrestnega posojila, ki ga naj vrača v mesečni hobrokih! Ako se pomisli, da ta uradnik, ki s svojo mesečno plačo 228 K ni mogel shajati, da si je moral najeti posojilo, da je plačal dolgove, kako naj živi sedaj, ko mora plačevati še obroke! Rimljan bi rekel, da se ta dolg poplača ob grških kalendah. Dobil je pa ta uradnik posojilo zato, ker je dober klerikalec in — vrhutega še sorodnik deželnega glavarja Šukljeta. — Po Ljubljani pa tudi krožijo govorice o precej visoki podpori, ki jo je dobila .Ljubljana” ob priliki svojega izleta v Benetke od deželnega odbora. Dobro bo, da si enkrat ogledamo malo bližje to .vzorno” deželno gospodarstvo.
.Kdor zaničuje se sam...!” Kako se radi priprosti Slovenci postavljajo, ako znajo malo nemški, dokazuje dopisnica, ki smo jo slučajno dobili v roke! Pač žalostno, da se šopirijo naši ljudje s tujim jezikom, ko bi vendar mogli dopisovati slovensko. Dotična klasična dopisnica slove: Mein lieber Sohn Adolf! Frilher wie wil ma weiter schreiben dich griiflma alle schon in die dam wedet de gest hotem na schicht u breueri in Maxel in Fritzel hotgo u Scholo in Zimmer imamo sehr schon wan du wilst einmal nach Urlaub kommen dann er sich sprechen ich kom dich bis leibach nabrot lubi Adi bischi mene alse die stran odrefi sa nasei Jo-chana Bergandt grofier Menggesch 120 ich bitte dich bringe flott ein antwort.
Pobožni čuki. Kako zelo blagodejno vpliva na prebivalstvo katoliška izobrazba po raznih društvih, dokazuje dejstvo, da sta se na praznik R. Telesa stepla pred cerkvijo med mašo v Borovnici dva čuka, sicer znana borovniška pretepača Žerjavov Janez in Karl Križman. Pač globoko versko prepričanje!
To ni predrzno sleparstvo. Prejeli smo: Po .vzornem” izpolnjevanju svojih službenih dolžnostij prosluli vodja II. mestne Ij. šole Janez Jeglič je zares premeten ptiček, ki misli, da bo ves svet za nos vodil. Skoval je neslano brzojavko na shod .Straže”, ker se baje zaradi pouka nf moglo udeležiti zborovanja krščansko misleče učiteljstvo tega shoda. Mož je mislil s tem potegniti šolska oblastva, češ, da je bil v šoli, dočimv je bil v istini na shodu, mesto v šoli. Čudimo se le katoliškemu duhovniku Janezu Smrekarju, da se tako dobro počuti v družbi tega Jegliča, ki je tako globoko krščansko misleč, da dela javno pohujšanje s tem, da v javnem lokalu na kvaterno sredo vživa meso in da pri tem še norce brije iz cerkvenih zapovedi, da so se celo liberalci zgražali. Če je res vsa ta družba, ki ji načeljuje Jeglič tako globoko krščansko misleča kot njen načelnik, o čemur dvomimo, potem je pač res upravičeno pisarenje klerikalnih listov, da so taki učitelji že tudi na Kranjskem, da pohujšujejo in zastrupljajo mladino. Spominjamo se še afere, ko je dež. šolski svet z vso strogostjo postopal proti dvema učiteljema, ki sta baje v javnem pro.storu v gostilni delala pohujšanje s tem, da sta jedla na postni dan gc^aš. Bomo videli, kako bo sedaj postopal. Priče so na razpolago. Da bode pa širše občinstvo poznalo vse te ljudi, hočemo njih podpise ponatisniti iz .Slovenca”. Ti so: Janko Nep. Jeglič, K. Javoršek, Jos. Cepuder, A. Pirc, Adolf Sadar, Pavel Gorjup, M. Janežič, F. Zupan, Jan. Smrekar, Ign. Labernik, K- Simon (skoraj bi bil zapisal Šega), M. Šerc, Marg. Cundrč, Fr. Zemme. Povejte nam sv kom občujete in povemo Vam kdo ste. Šolska oblastva pa bi morala biti res naivna, če bi verjela takim po njenih . mislih zvitim sleparstvom kakor jih uganja Jeglič. Kakor se sliši, se baje hvali Jeglič, da se šolska oblastva smejajo časnikom in da bo on tem preje avanziral, čim več se bo o njem pisalo v časnikih. Vederemo!
Hiter odvetnik. V Ljubljani nimamo le nekaj odvetnikov, ki računajo po tarifu, ampak mi poznamo tudi nekega gospoda, ki dela akte po dolgosti. Dotični gospod je tako hiter, daje začetkom januarja mu izročena civilna zadeva včeraj, torej že blizo koncem maja srečno prišla — nazaj v roke stranke, prav taka, kakor jo je stranka pred 5 meseci izročila v roke svojemu zastopniku. Potem pa naj se še kdo čudi, zakaj treba v Ljubljani toliko odvetnikov! Še vse premalo jih je, oziroma bi jih bilo, ako bi bili vsi tako hitri, kakor sta omenjeni gospod. Vi, to že kar naprej vemo, bi radi o tej hitrosti kaj več zvedeli. Le malo potrpite! Le toliko Vam že danes lahko povemo, da se gre v tem slučaju za stranko, ki jo v navadnem življenju prištevajo v število revnih, za katere tudi mestni magistrat nima dovelj vbožnih spričeval na razpolago. Stvar bo gotovo zanimiva, le še malo potrpljenja, prosimo!
.Čuki” pri procesiji. Iz Šenčurja pri Kranju se nam poroča: Letos so naši .Čuki” prvič nastopili pri procesiji sv. Rešnjega telesa. Ker pa je bil Šiška, njih načelnik kot župnik v svojem cerkvenem opravilu zadržan, jih je vodil njegov namestnik kaplan. Ne poročali bi Vam tega, davse pri tem ni še nekaj drugega zgodilo. .Čukov” je bilo namreč sram njih pokoljenja, pa so se izdajali kot .Sokoli”. Ta čut sramote je prvi veseli pojav, ki nas tolaži, da bodo .Čuki” prej ko črni vrani mislijo, izginili iz jasnih poljan. — Mi bi te vesti kljub temu veselemu pojavu ne priobčili, da nas ta nastop ne opozarja še na nek drug pojav v Ljubljani. Namreč: tudi v Ljubljani je bila procesija, tudi k tej procesiji so črni vravni vse svoje sovrstnike šiloma nagnali, le .Čukov” niso mogli pripraviti, da bi javno nastopili v beli Ljubljani. In ta pojav v zvezi z onim v Šenčurju zasluži, da registriramo oba.
Nova ljubljanska afera. Kakor ču-jemo, bo imelo c. kr. državno pravdništvo mnogo opraviti z neko afero, ki je pravzaprav že stara, pa šele nova postane, ko pridejo vse tajnosti na dan. Interesirana pri tej aferi je neka meščanska družina baje proti nekemu uradniku. Tako nekaj o denarju, ki ga je žena kot prijateljica dotič-nega uradnika, svojemu možu poneverila, se bo ta afera sukala. Cela afera je baje zelo kočljivega značaja, zato rajše vidimo, da nas državno pravdništvo prehiti.
Nerazumljivo postopanje. Pod tem zaglavjem smo pred nekaj dnevi prinesli notico o nekem Nemcu. Ker smo dobili z mnogih strani vprašanja, če je vest resnična, z veseljem konstatiramo, da se je napaka od merodajnih faktorjev popravila, da te dni dotičnega ni bilo več v prostorih dotičnega denarnega zavoda. Veseli nas to tembolj, ker smo si stavili cilj: naše ljudi vzgojiti v jeklene značaje, ki se bodo otresli one špisarske omahljivosti in usluž-nosti, ki je že toliko gorja provzročila našemu rodu. Slovenec bodi mož čvrst, jeklen kakor beremo o Tugomeru.
Slovenci — stafaža. Nek slovenski list je čutil potrebo delati, reklamo za promenadni koncert vojaške godbe v Zvezdi.
Mislili smo, da bodo vsi Slovenci toliko čislali svoj rod, da ne bodo hodili delat prostovoljne stafaže. V svojo največjo žalost moramo priznati, da se mnogo naših ljudi ni zavedalo svoje dolžnosti. Smo pač Slovenci !
Hej Slovani In Belgijci. Dva gospoda zažvižgata takole okrog 10. ure po noči po Lattermanovem drevoredu arijo .Hej Slovani”. Nasproti prideta dva belgijska vojaka, pa ju začneta zmerjati in psovati, kakor pač ti junaki znajo. Prišlo bi bilo do resnega spopada, da ne pride slučajno mimo nek podčastnik 17. pešpolka. On se je, ko je prepir slišal, samo malo obrnil in glej, slavna junaka 27. pešpolka sta jo kar najurnejih krač pobrala po drevoredu. Vse kaže, da bo treba še malo resneje govoriti.
Aranžer tolovajskega napada In zborni poveljnik. Poroča se nam: Časi se čudno spreminjajo. Ž njimi se pa tudi spreminjajo nazori o častniškem dostojanstvu. Spominjamo se nekaj let nazaj, ko je bil Bračič še plačilni natakar pri „Lloydu“. Takrat je živela še blaga pokojnica solastnica hotela gospa Počivavnikova, ki je dala podjetju širom sveta renomirano ime. Pri „Lloydu“ je bilo tedaj živahno zbirališče tudi častništva vseh branž ljubljanske garnizije. To vse povdarjamo le, da vidite kričeče nasprotje med nazori častnikov od takrat in danes. Takrat je Bračič kot sorodnik blage pokojnice tako nastopal proti častnikom, da je bila ta ena najuglednejših restavracij prepovedana Častnikom cele garnizije. Spominjamo se le neke afere, ki jo je imel Bračič z nekim višjim častnikom, in spominjamo se, da je takoj po tej aferi Bračič izginil v Reko na mesto, katero je dobil le potom posredovanja svoje blage sorodnice. Koliko se je rajnica prizadejala, da je izbrisala utise teh dogodkov. Tako strogo je takrat postopalo častništvo proti renomira-neinu slovenskemu podjetju. In sedaj v kle-rikalno-nemškem .Unionu”? Koliko od tu-kajšnih listov s plaščem milosti pokritih afer med častniki in civilisti (ena se je še le pred kratkim doigrala) je že bilo, odkar je isti Bračič ravnatelj tega hotela. Pa doslej še nismo slišali, da bi bil radi tega ta hotel prepovedan častnikom tukajšnje garnizije. Še več! Isti Bračič je pred tednom dni aranžiral in se baje tudi osebno udeležil tolovajskega napada na urednika slovenskega dnevnika. Pri tem napadu je bil dotični urednik kakor čujemo, tudi oropan nekaterih rokopisov. Kdor je bil kdaj vojak, ta bo imel toliko časti v sebi, da se bo dobro premislil, predno prestopi prag ne rečemo takega podjetja, ampak dokler bo pod streho istega ravnateljeval aranžer tolovajskega napada. Zato smo nemalo zastrmeli, ko smo videli, da si je novi zborni poveljnik ob priliki svojega posla v Ljubljani izvolil hotel .Union” za svoje bivališče. Raziskati bo treba, ali vojaštvo tolovajske napade na civilne osebe meri po drugem kopitu kakor napade na vojaške osebe. Za vsakega kulturnega človeka je zločin, pa bodi izvršen na civilno ali uniformirano osebo. Dobro bo, če to vprašanje obdržimo v evidenci.
Cel vagon .Jutra”. Poroča se nam : Pretekli praznik so ljubljanski izletniki na Gorenjsko doživeli ta-le za .Jutro” časten dogodek: V vlaku, ki se odpelje okrog polu 10. dopoldne iz Ljubljane, je sedelo najprvo 5 oseb, vse so imele .Jutro”. Na državnem kolodvoru pristopijo še trije, tudi z .Jutrom”. Med vožnjo pristopi še neki gospod iz drugega vagona. Neki hudomuš-než iz osmerice .Jutrovcev” mu že naprej zakliče: Tu smo sami pasašerji v spremstvu .Jutra”! In glej! Tudi ta deveteri potegne iz žepa — .Jutro”. Tudi neki drugi izletnik, ki je bil v istem vagonu, nam poroča, kako zabavo so imeli ti 9 potniki med seboj, ko so doznali, da ima vsak izmed njih .Jutro” seboj. Mi smo tega pojava veseli; še bolj veseli pa bomo, kadar se nam poroča vest: Kolikor je slovenskih izletnikov v vsakem vlaku, noben se ne odpelje brez .Jutra” iz Ljubljane.
Za brate Srbe so darovali: gospa dr. Tavčarjeva 50 K; g- lekarnar Piccoli 50 K; gg- Dular, Est, Rohrman, vsak po
1	k. — Živeli!
Fermanu za udeležbo pri procesiji se je v .Katoliški tiskarni* uprla večina moških v oddelku stavcev. Tako je prav! „Mi ne bomo stafaže delali in na komando značajev prodajali” so rekli ti značajni uslužbenci in so pokazali Smolnikarju vin Štefetu — fige.
Šentpeterski fajmošter Pavlič se trenira v lovu za hranilnimi knjižicami in testamenti. Kjer čuti kaj denarja, ne pusti k smrtni postelji bolnikovi svojih kaplanov, marveč lazi sam okolu njih. Pozor pred tem lovcem!
Mednarodni časnikarski kongres v svetovnoznani Postojnski jami. Dne 24.
maja je dospel v Postojno ob krasnem vremenu z vlakom južne železnice ob četrt na 11. uri dopoldne večjidel udeležencev mednarodnega časnikarskega kongresa, odzivaje se vabilu c. kr. poljedelskega ministrstva, da si ogleda svetovnoznano Postojnsko
jamo. Pred vhodom v jamo je pozdravil jamski tajnik Perko slavnostno družbo ter izrazil upanje, da bode časnikarski kongres gotovo zdatno pospeševal tujski promet. Glavni urednik Stolz se je zahvalil v imenu udeležencev jamski upravi, ozir. c. kr. poljedelskemu ministrstvu na prijaznem vabilu, na kar so se podali posetniki v čarobni podzemeljski svet. Naposled so se zbrali vsi udeleženci k neprisiljeni zabavi v hotelu .Pri kroni”.
Gospod kapelnik Vaclav Tallch, sedaj v šoli kapelnika Kikischa v Lipskem, se je mudil v Ljubljani teden dni. Kakor čujemo, se je pogajal za kapelništvo slovenske opere in operete v Ljubljani, a pogajanja niso dosegla uspeha, dasi želi vse slovensko občinstvo g. Talicha nazaj. Brez dovolj denarja pač nobeno gledališče ne more imeti umetnikov. Iz nič je nič in ostane nič. Dokler ne bo za naše gledališče toliko denarja na razpolago, da bomo lahko plačali vsaj tiste redke umetnike, ki hočejo še k nam, je vsak napredek onemogočen. V Ljubljano itak nihče več noče priti, ker so neznosne razmere med Slovenci znane že po vsem kulturnem svetu.
Izlete na Nanos in notranjski Snežnik prirede v prvi polovici junija nekateri ljubljanski in notranjski planinci ter prijatelji turistike. Oba ta orjaka sta vredna tega truda, ker je razgled z nju poln užitka in nad vse mikaven. Do zdaj sta ta dva notranjska velikana vzbujala pozor nase le bolj od domačinov in bližnjih sosedov. Krivo je redkemu obisku v istini pomanjkanje ugodnih prometnih zvez, a kdor ima čas, se mu tak izlet v drugi meri poplača.
Halleyev komet smo opazovali v vsi njegovi krasoti na praznik 26. t. m. od tri-četrt na 10. do četrt na 11. uro v Mostah pri Ljubljani pred Oražmovo gostilno. Pogled na komet je bil krasen. Očividen je bil približno pol ure; ob četrt na 11. uro se je pa popolnoma izgubil v vsestvarstvu. Smer zapadna.
Na Mirjl so začeli z zgradbo tudi že glavnega poslopja drž. obrtne šole.
Nesreča. Včeraj dopoldne je pripeljal hlapec zaloge piva Gčss po Sv. Petra cesti od Zaloške ceste ter krenil potem v Škofjo ulico. Približal se je voz električne železnice. Konj se je prestrašil in zakrenil v stran. Hlapec sedeč na pivovskih zabojih, pa je padel iz voza in je hoteč konja ustaviti, držal za uzdo; vleklo ga je po ulici okoli 40 m daleč; in je dobil pri tem težke telesne poškodbe na levi nogi.
Elementarni izgredi. Včeraj popoldne je obiskala nekatere kraje vzhodne Dolenjske nevihta s ploho, ki je segla do ljubljanskega barja. Na daljnem jugovzhodu so se pojavili znaki večjih vremenskih elementarnih izgredov. Pri nas se je zvečer bliskalo, okrog 10. ure je bilo malo dežja. Vreme za danes: nestanovitno, če tudi morda dopoldne še solnčno, popoldne bržkone nevihte vsaj sporadično po nekaterih krajih. Ako se te nevihte do noči ne izlijejo, ostane isti vremenski položaj tudi za nedeljo.
Društvene vesti.
P. n. poverjenikom in članom „Ma-tice Slovenske*4. Po § 3. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikov. Letos izide »Letopis” z imenikom ter pojde v tisk s 1. julijem. Kdor bo plačal pozneje, ne more več priti v imenik. Če plačujejo ljubljanski člani že za bodoče leto, ko prejmo knjige za prejšnje, in če Mohorjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Moste priredi v nedeljo ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. J. Novaka št. 37 vrtno veselico. Vstopnina 30 vinarjev. Ljubljančani, udeležite se v obilnem številu te veselice.
Trgovsko društvo „Merkur“ v Ljubljani se je vsled sklepov shoda trgovskih interesentov z dne 21. t. m. in po temeljitem posvetovanju v odborovi seji z dne 23. t. m. obrnilo do c. kr. deželne vlade s prošnjo, da se posluži pravice, ki jo daje novi zakon, ter izda podrobne ukaze glede odpiranja in zapiranja trgovin tako za Ljubljano kakor tudi za ostalo kranjsko deželo. Društvo »Merkur” je prosilo tudi gremij trgovcev v Ljubljani, ki se je že lansko leto pečal s tem vprašanjem, da podpira zapo-četo akcijo.
Odbor »Društva zdravnikov na Kranjskem” se je tako-le sestavil: predsednik dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški, podpredsednik dr. Alojzij Homan (Radeče), tajnik dr. Fran Dolšak, blagajnik dr. Jernej Demšar, knjižničar dr. Mavricij Rus, urednik »Liečniškega Viestnika” dr. Josip Stoje; odborniki dr. Vladimir Rudež, dr. Vinko Gregorič, dr. Fran Goestl, dr. Avgust Levičnik, dr. Ivan Zajec. V stanovski odsek so bili voljeni dr. Vinko Gregorič, dr. Josip Stoje, dr. Ivan Zajc; v znanstveni odsek pa dr. Fran Goestl, dr. Fran Dolšak, dr. Avgust Levičnik.
»Slovenska Filharmonija** koncertira danes v hotelu »Južni kolodvor” (A. Seydl)
Dalje v prilogi.
Priloga „Jutru“ št. 86, dne 28. maja 1910
od 8. do 12. zvečer. — Jutri, v nedeljo bode Filharmonija igrala pri večerni predstavi Elektroradiografa »Ideal* v hotelu pri ,Maliču” od 6. do 10. ure.
Zagoneten slučaj zastrupljena.
(Dalje.)
Vr. IX. 325/9/8.
B e s c h 1 u 6.*
Die Ratskammer des k. k. Lan-desgerichtes Laibach hat nach AnhOrung des k. k. Staatsanvvaltes den Antrag der Maria Sladič auf Einleitung der Vorunter-suchung gegen Josef P . . . . wegen Ver-brechens der schweren kdrperlichen Bescha-digung §	152. St. G. zurlickgewiesen.
Gegen diesen Beschlufl istein Rechtsmittel nicht z u 1 a C i g.
G r ti n d e.
Die Behauptungen der Maria Sladič, dafl sie im Schlafe vom Josef P . . . . miflhandelt und schwer beschadigt worden sei, sind an sich schon unklar und sich wiedersprechend, dafi sie nicht genUgen die Grundlage fUr eine strafgerichtliche Verfol-gung des Josef P . . . . sei es wegen Verbrechens der schweren korperlichen Be-schadigung, sei es wegen eines Unzuchts-verbrechens abzugeben. Was aber die verur-sachten Korperverletzungen selbst betrifft, so sind diese nach dem gerichtsarztlichen Gutachten Uberhaupt nur leichter Natur. Uberdies sind sie von derartiger Lage und Beschaffencheit, dafi es unmoglich ist, sie ihr im Schlafzustande zuzuftigen.
Es scheint vielmehr auch nach der Ansicht des Gerichtsarztes die Art der Zuftigung in der von der Maria Sladič an-gegebener Weise ausgeschloGen, dafi ihre Angaben jede Verlafilichkeit verlieren. Die Einleitung oder Fortsetzung eines Straf-verfahrens gegen Josef P . . . . laflt sich daher auf Grundlage der. vorliegenden Verdachtsgrtinde nicht rechtfertigen und ist der Antrag der Privatbeteiligten auf Einleitung der Voruntersuchung gemafi § 481, St. P. O. abzuweisen.
K. k. Landesgericht Laibach, Abtl. IX. am 22. Juni 1909.
Vedernjak.
(Kratko slovensko povedano: Preiskava proti Jos. P. se je ustavila iz razlogov: Trditve Marije Sladič, da jo je Jos. P. v spanju izlorabil in telesno poškodoval, so na sebi nejasne in si nasprotujoče tedaj ne zadostujejo, da bi se na njih podlagi postopalo proti Jos. P. in sicer niti radi težke telesne poškodbe, niti radi zločina sramo-dejstva. Po mnenju sodnih zdravnikov so prizadete telesne poškodbe sploh le lahkega značaja in da je tudi sicer glede mesta in kakovosti teh poškodb nemogoče, da bi bile v spanju prizadejane. Tudi je po mnenju sodnega zdravnika izključen način prizadetve kakor ga Marija Sladič opisuje, vsled česar so njene izpovedbe brez vsake verodostojnosti. Radi teh razlogov se uvod ali nadaljevanje kazenskega postopanja proti Jos. P. ne da opravičiti in je tozadevni predlog zasebne udeleženke zavrniti.)
Predno nadaljujem, se mi zdi potrebno še nekatere nejasnosti v včerajšnjem poročilu pojasniti. Začetkom drugega odstavka je besedilo tako tolmačiti, da je dr. Novak meni le izjavil, da je dr. Val en ča k celo dopoldne k njemu (dr. Novaku) letal in ne nasprotno. — Glede podpisane izjave sem včeraj pozabila pripomniti, da se je v meni znanih krogih splošno govorilo, da ta izjava' in ves njen obseg sploh ne more biti veljavna in da jo tudi sodišče, če do tega pride, ne bo moglo potrditi. — Kar se pa tiče naknadne izjave namreč, da sem prejela 1000 kron pod pritiskom dr. Novaka, pripomnim, da se to ni biležilo v kazenski akt postopanja proti Jos. P. marveč, da se je to zgodilo šele letos pri civilnem sodišču in sic. v zadevi odv. Vencajza in da bom to zadevo natančneje pojasnila še le kadar pridemo do dotične točke. Toliko za danes v pojasnilo.
Dr. Pajnič je drugega mnenja.
Po sprejemu zgorej omenjenega sklepa, sem se zglasila pri državnem pravdništvu in sicer pri dr. Pajniču. Kazaje mu ta sklep ga vprašam: Gospod doktor, kaj je pa tole? in odgovori: »Oh, to je ,Be-schluG" le nič se ne razburjajte. Nato sem odgovorila: „Če bi se bilo °d moje strani proti njegovi le senco toliko storilo, kakorseje P?, njegove proti meni, vi bi me bili že desetkrat obesili." Dr. Paj-
* Razloge tega sklepa si je treba dobro zapomniti z ozirom na dosednj povedano ter posebno še z ozirom na zdravniško spričevalo dr. Oražna, dr. Stojca, dr. Rusa; kakor tudi z ozirom na nadaljni razvoj.	0p>	ured
nič: „Po vaših mislih! Mi pa smo drugačnega mnenja." Ko sem mu povedala, da bom v tej zadevi še nadalje postopala, je bil on kar tiho. (Dalje.)
Narodno gospodarstvo.
A. JUGOVIČ:
Hranilnice.
(Dalje.)
V	e 1 ik a go 1 j u f i j a v Kranjski hranilnici.
Ravnatelj Janeschitz ni gledal na prste svojemu sorodniku Presnizu in sploh ni bilo nikogar v hranilnici, ki bi se brigal za blagajnika. In tako je nekega dne v tretjem mesecu leta 1881. izpreletel strah vse Ljubljančane. »Novice" poročajo, da je od ust do ust šla velika goljufija, ki se je zgodila v Kranjski hranilnici. To goljufijo je zagrešil blagajnik Josip Presniz, sorodnik hra-nilničnega vodje Janeschitza! Ta Presniz je Kradel po pošti pošiljane denarje. Pregreš-nik je pokradel velike svote; priznal je sam, da je kradel od leta 1873! Kradel je torej dobrih osem let, igral je pa borzi in vse zaigral. Kako je bilo to mogoče, da je blagajnik toliko let kradel, a da ni tega nihče zapaziP Odgovor je lahek. Kranjska hranilnica ima slaba pravila, nadzorstva pa nima nič. »Novice" vprašajo: »Kakšno je bilo nadzorstvo nad blagajnikom, ki ima toliko denarja v rokah, in kakšna je kontrola nad kasirjem, ki že sedem let goljufno gospodari z ukradenim denarjem? Mi mi-lujemo predsednika g. Aleks. Dreota, da se mu celo nič sanjato ni, da ima takega ka-sirja, ko se je na letošnjem občnem zboru 28. februarja (1881) — tedaj pred tremi tedni — s toplo besedo zahvaljeval uradnikom hranilničnim, tedaj tudi kasirju Pes-nizu, za zvesto in marljivo izpolnjevanje dolžnosti rekši: den Beamten unseres In-stitutes gebiihrt mein Dank und meine Anerkennung ftir die treue und eifrige Er-ftillung ihrer Pflicht. Hranilnični pregledniki, ki so pregledovali račune, so bili tudi slepi in niso nič videli. Težko na srce pa mora tudi preglednikom g. vitezu Garibol-diju, g. Janezu Koslerju in g. Jan. N. Plau-tzu pasti zapisnik, ki so ga o računskem zaključku za leto 1880 natanko pretresli (einer genauen Priifung unterzogen) in se prepričali, da so računi njegovi z vsemi glavnimi in pomočnimi knjigami hranilnič-nimi v popolnem soglasju!"
Iz tega vidimo, da blagajnika Presniza ni nihče nadzoroval, a tudi pregledniki niso računovpre-gledavali in so zapisnik slepo podpisali.	(Dalje.)
Nov zakon o trgovskih so-trudnikih.
(Dalje.)
Ravnotako važna je točka d) Predčasna razveza, o kateri določa § 25. Službeno razmerje sme, če se je sklenilo za določeni čas, še pred pretekom tega časa, sicer pa brez vsakega odpovednega roka, tako delojemalec kot delodajalec iz važnih vzrokov razvezati, kateri slučaji so razvidni na primer v §§ 26. do incl. 29.
Končno omenjam o službenem razmerju točko e) Odstop od pogodbe § 30. Ce je delojemalec sprejet z izrecnim pogojem, da ima nastopiti službo natančno in na določen dan, sme delodajalec odstopiti od pogodbe, če delojemalec iz kakršnegakoli vzroka ne nastopi službe določeni dan; nasprotno pa sme delojemalec pred nastopom službe odstopiti od pogodbe, če ga tehten vzrok upravičuje do predčasnega izstopa iz službenega razmerja. Isto velja, če se nastop službe vsled delodajalčeve krivde ali vsled drugega tega zadevajočega slučaja zakasni za več nego 14 dni. Ako delojemalec v zadnjem slučaju, ne glede na zakasnitev nastopi službo, mu p r i -stoja plača od dneva, ko bi sve služba morala nastopiti. — Če se pred nastopom službe otvori o delodajalčevem premoženju konkurz, sme tako upravitelj mase kakor delojemalec odstopiti od pogodbe; dalje določa § 31. Ako je delodajalec brez tehtnega vzroka odstopil od pogodbe ali če se je vsled lastne krivde dal upravičen povod delojemalcu do odstopa, mora delojemalcu povrniti plačo, ki temu pristoja za čas, ki bi moral po pravilni odpovedi na dan službenega odstopa preteči do končanega službenega razmerja. Enake pravice pristojajo delojemalcu, če je upravitelj mase odstopil od pogodbe. ______ (Oalje.)
C
Spominjajte se dražbe Cirila in Metoda!
sv.
N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Istrska narodnostna komisija.
Trst, 27. maja. Včeraj se je sešla v Poreču istrska deželna komisija, da bi nadaljevala pogajanja glede določitve narodnostne meje. iPogajanja so se razbila, ker so zahtevali Hrvatje, da se proglasi Pazin za hrvatsko posest, dočim so se Italijani tej zahtevi najodločnejše uprli.
Iz poslanske zbornice.
Dunaj, 27. maja. Začetkom današnje seje državnega zbora je odgovarjal ministrski predsednik na interpelacijo poslanca Hribarja in tovarišev, zadevajočo proteži-ranje nemških kolonistov po bosanski vladi. Nato je odgovarjal trgovski minister na interpelacijo glede centralizacije dostavljalne službe na Dunaju in glede razširjenja avstrijskega telefonskega omrežja. Nato se je nadaljevala debata glede vladne predloge, zadevajočo ureditev veteranskih društev. Proti predlogi je govoril socijalno-demo-kratski poslanec Winarsky, za predlogo dr. HOlzel. Nato se je razprava zaključila. Potem se je prešlo na volitev glavnih govornikov. Za glavnega proti-govornika je bil izvoljen poslanec Nemec. Nato se je razpravljalo o nujnih predlogih gleda visokošolskega vprašanja. Odgovarjal je naučni minister grof Sttlrgkh.
Iz odsekov.
Dunaj, 27. maja. Železniški odsek je danes zboroval pod predsedstvom načelnika dr. Sylvestra. Seje sta se udeležila tudi železniški minister Wrba in sekcijski načelnik Weber.
Dunaj, 27. maja. Pod predsedstvom načelnika dr. Mayerja je zboroval danes socijalno politični odsek. Referiral je referent glede postave o pijančevanju dr. Stojan. Na referenta se je stavilo več vprašanj. Dr. Stojan je odgovoril, da se spremljevalni predlogi že tiskajo, da bodo dotiskani prihodnji teden in da se takoj razdele med člane.
Nesramnost trgovskega ministra dr.
Wei8klrchnerja.
Dunaj, 27. maja. Deputacija zastopnikov prostih avstrijskih parobrodnih društev je prišla v parlament z namenom, da doseže spremenitev zakona glede pospeševanja mornarstva. Deputacijo so vodili hr-vatski in slovenski poslanci dr. Ploj, dr. Rybar, pl. Vukovič in Tresič k ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu in trgovskemu ministru dr. Weifikirchnerju. Ministrski predsednik baron Bienerth je obljubil, da bo podpiral težnje deputacije in vse storil, kar je v njegovih močeh. Trgov, minister dr. Weifikirchner je odvrnil odposlanstvu, da bo trgovsko ministrstvo pač posvečalo vso pozornost navedenim željam, vendar pa da bo preje vsa vprašanja temeljito preštudiralo. Vendar pa jim ne more zamolčati, da se od te akcije ne more pričakovati posebnih uspehov. Po teh besedah je dr. Welsskirchner pokazal deputacljl hrbet Odgovor in postopanje trgovskega ministra sta na deputacijo seveda kar najslabše učinkovala. Zatrjuje se, da hočejo slovenski in hrvatski poslanci obravnavati o tem Weiss-kirchnerjevem nastopu v poslanski zbornici.
Konferenca načelnikov.
Dunaj, 27. maja. V današnji konferenci so se zedinili načelniki, da naj ima budgetni odsek vsak dan seje in da naj s svojo tvarino konča do 6. junija. Med 7. in 10. junijem naj bi se potem rešile v plenarnih sejah državnega zbora točke dnevnega reda in nato naj bi se pričela bud-getna razprava v plenumu. Prihodnja plenarna seja se vrši 3. junija.
Češke deželne finance.
Praga, 27. maja. Češki deželni odbor je sklenil na predlog deželnega odbornika Schonborna, da se naznani ravnateljstvom državnih železnic, da deželni odbor letos ne more izplačati lokalnim železnicam 500.000 K za pokritje morebitne obratne izgube.
Predsedstvo »Poljskega kluba" pri ministrskemu predsedniku.
Dunaj, 27. maja. Predsedstvo »Poljskega kluba" je imelo danes popoldne posvetovanje pri ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu. Posvetovali so se o korakih glede lvovškega vseučilišča.
Ministrski svet v Budimpešti.
Budimpešta, 27. maja. Danes ob polu 11. uri se je sešel ministrski svet,, katerega so se udeležili člani ministrstva polnoštevilno. Kakor se oficijelno poroča, so se tikale razprave ministrskega sveta samo tekočih zadev.
Budimpešta, 27. maja. Ker je cesar zaprisegel danes novo izvoljene hrvatske škofe, pri kateri svečanosti je moral biti I
navzoč tudi ministrski predsednik Khuen-Hedervary, se je mogel ministrski svet otvoriti šele ob polu 11. uri. Svet je trajal potem do opoldne. Kakor se zatrjuje, je to zadnji ministrski svet pred odločilnimi volilnimi dnevi. ■
Volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 27. maja. Julij Justh je govoril v Erlemu agitacijski govor za tamošnjega kandidata njegove stranke. Govor je bil z navdušenjem sprejet. V svojem govoru je označil med drugim današnjo vlado kot vlado trabantov.
Vesti o bolezni avstrijskega cesarja.
Berlin, 27. maja1 Na tukajšni borzi so se danes razširile vesti, da je avstrijski cesar Fran Josip sumljivo bolan.
Budimpešta, 27. maja. Kar se tiče vesti iz Berlina o bolezni cesarja, se morajo te kot neresnične najodločnejše zavračati. Cesarjevo zdravje je najboljše in si ne more želeti boljšega.
Budimpešta, 27. maja. V najboljši dokaz neistinitosti berlinskih vesti o cesarjevi bolezni, moramo povdarjati, da je zdravstveno stanje avstr, cesarja kar najbolje, da je cesar danes dopoldne zaprisegel novoizvoljena hrvatska škofa in da je odredil in določil vse podrobnosti glede potovanja v Bosno.
Kje tiči vzrok cesarjevega potovanja v Bosno.
Dunaj, 27. maja. Vaš poročevalec je poizvedel od kompetentne strani, da se v glavnem zasleduje s cesarjevim potovanjem po anektiranih deželah preprečitev izseljevanja moslimov iz Bosne in Hercegovine.
V	visokih političnih krogih se namreč nadejajo, da bodeta cesarjeva prisotnost in vladarjeva tozadevna izjava pomirjevalno vplivali na moslime in da ti radi tega opuste nadaljno izseljevanje.
Imenovanje dalmatinskega nadškofa.
Dunaj, 27. maja. »Hrvatska korespondenca" poroča, da se imenuje v prihodnjih dneh sedanjega škofa v Šibeniku dalmatinskim nadškofom. Sedež nadškofa bo v Zadru.
Zapriseženje novoizvoljenih hrvatsklh škofov.
Budimpešta, 27. maja. Danes je sprejel cesar v privatni avdijenci novoizvoljena hrvatska škofa, namreč knezoškofa djakovškega dr.Ivana Krapaca in knezoškofa Roka Mušiča, da ju zapriseže. Zapriseženju so prisostvovali ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary, višji komornik grof Se-celly in v zastopstvu hrvatskega ministrstva ministerijalni svetnik Karel Dunkelhauser.
Turški prestolonaslednik ne obišče avstrijskega vladarja.
Budimpešta’, 27. maja. Iz Berlina izvirajoča vest, da obišče turški prestolonaslednik medpotoma v Budimpešto cesarja Fran Josipa se kot neistinita odločno zanika.
Kretsko vprašanje.
Carigrad, 27. maja. Po informaciji iz najvišjih političnih krogov, odnosno porte so signatarne oblasti ugodno sprejele zadnjo turško noto glede kretskega vprašanja. Del turškega časopisja se odločno protivi temu, da bi se zopet imenoval nadkomisarjem Krete Zaimis.
Značilen dogodek pri procesiji.
Praga, 27. maja. Pri včerajšni procesiji se je odigral tu značilen dogodek. — Pred palačo praškega nadškofa se namreč vsako leto pri tej priliki postavi šotor za cesarjevega namestnika in člane najvišjega plemstva v deželi. Dosedaj pa je bilo običajno, da so ta šotor zasedle vedno soproge častnikov. Letos pa je namestnik odredil, da se morajo dame odstraniti iz šotora, ker bi morala sicer posredovati policija. Ker so se dame branile ukloniti se tej odredbi, je policija tudi res nastopila in dame s silo izrinila iz šotora.
Potopljeni podmorski čolni.
Calais, 27. maja. Reševalna dela pri potopljenem podmorskem čolnu »PluviOse" so se kot brezuspešna opustila. V celem je našlo smrt 22 mornarjev in 3 častniki.
Pariz, 27. maja. Pogreša se tudi podmorski čoln »Ventose", ki je v pristanišču v Calais skupno s potopljenim čolnom »PluviOse" proizvajal v potapljanju različne vaje. Po iz Calais došlih poročilih tudi ta čoln še ni prišel na površje. Mornarsko ministrstvo še nima nobene ofici-jelne vesti glede čolna ,Pent6se".
Kolera na Ruskem.
Petrograd, 27. maja. V mestih Kijev in Jekaterinoslavi so se konštatirali štirje slučaji kolere.
Belgijska prlncezlnja pride na Dunaj.
Dunaj, 27, maja. Princezinja Klementina belgijska pride v drugi polovici meseca junija s princem Napoleonom na Dunaj in bo stanovala v hotelu »Bristol".
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki Iščejo službe 4 Tin. — Najmahjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri itečer.
LetovlčSče t Šoštanju na Spod. Štajerskem je
najlepše in najcenejše! Prospekte pošilja brezplačno: Olepševalno društvo Šoštanj.	5/5—5
Mladenič, vešč dobre slovenske korespondence ter hitre pisave išče službe proti začetni plači, kot pisar v večji pisarni v Ljubljani ali Celju. — Cenjene ponudbe se prosi do 12. junija t. 1. pod .Začetna plača*, posterestante, Gor. Logatec.	28/3—2
Dobro idoča gostilna s trgovino in nekaj posestva v dobrem stanju se takoj proda radi preselitve. Kdor noče zamuditi lepe prilike naj pride k Ivanu Levičarju v Krmelju št. 30 na Dolenjskem. 29/6—2
Spretno Šiviljo sprejmem takoj v trgovino, prednost ima, ako je izurjena v trgovini. Naslov pove in-seratni biro .Jutra*.	30/3	2
Sprejmeta se dva vajenca z dobro šolsko izobrazbo in poštenih hiš v Slovensko trgovino v Kočevju, katera kupčuje z manufakturnim, špecerijskim,
falanterijskim, kolonijalnim blagom, železnino in dednimi pridelki. .Trgovina* Kočevska posojilnica v Kočevju.	33/5—1
Cand. iur.	išče	primerne službe. Naslov v uredništvu .Jutra*.	36/3—1
KORESPONDENCA.
Gospodična se želi v svrho zabave seznaniti z inteligentnim gospodom. Poštno ležeče .Jutranja zarja*.-	25/1—1
Gospod Kintr-Fu je položil v našem upravništvu za Lenarčive na Vrhniki podporo v znesku 10 kron. Ako se v treh dneh ne zglase, pripade vsota skladu za srbske ponesrečence.	37/1 — 1
Naznanilo!
Podpisani naznanjam slav. občinstvu in svojim cenj. odjemalcem, da 8 junija t. 1. preselim svojo .semensko trgovino in cvetlični salon, iz Selenburgove ulice št. 5 v lastno hišo Vrtača in Bleiweisova cesta št. 1. Svojo trgovino bom obdržal še vedno v istem obsegu kot dosedaj.
Tudi se proda več prodajalniške oprave, kakor omare, ogledala iz izložbenih oken, senčna rjuha s celo mašinerijo, dobro ohranjena omara za led in še več drugega blaga pod polovico vrednosti.
Ogleda se lahko vsak dan v prodajalni Selen-burgova ulica št. 5.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
Prodam poceni okoli
30 kompletnih, dobro ohranjenih
Triumf kuharske umetnosti!
TT-pi | daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja
' sladni čaj, imenovan „Sla-
]yrnp I d i n “! Dobi se pri vsakem
‘ trgovcu, zavojček */« kg & 50
7drflT/ip f vinarjev. Zavoj po pošti /ju.1 <x v j o v gjavnj zaj0gi lekarne
501 prihranka!	v
Najboljši zajtrk!
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Model 11*10.
Edino zastopstvo znamke
KZl.I
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna In cena Izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
radi prezidave hiše na Emonski cesti 2.
Iv. Jelačin, Ljubljana.
Zastopstvo in komisije prevzame mladenič
dobro znan v Trstu in okolici, pod ugodnimi pogoji tudi za Istro In Dalmacijo. — Ponudbe pod šifro: „Trst-Dalmacija“ Poste restante Trst VI.
Sprejme se
učenka
v trgovino z mešanim blagom, zmožna obeh deželnih jezikov. Sirote imajo prednost.
M. Jemec,
špecerijska trgovina v Ljubljani.
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvom. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja O. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-logr. steklenicah po K 1'50, v sodih KI'— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2‘—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2-—.
Naročila se točno izvršujejo.
Koncerti
,SIov. filharmonije*
so vsak dan
do 15. septembra
v hotelu Tivoli
ob delavnikih ob 3. pop. in 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 'h 10. dop. ob 3. pop. in ob 7. zvečer.
Vstop prost.
Slav. občinstvu naznanjam, da imam več pripravnih hiš v mestu po jako ugodnih cenah naprodaj. Na razpolago imam sedaj tudi žago s posestvom v bližini Ljubljane, na jako dobri pro-I metni črti. NatanČneja pojasnila.daje prometna pisarna
tis*
v Ljubljani,
ESlrofja, -U-lica, št. ±0.
Telefon št. 155.
Q Vsak dan svež G
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40_2>
<y
IT
m a
L
(»Zlata kaplja")
Novo moderno opremljene sobe, kopeli, restavracija, krasen vrt.
Vsako sredo
o "to lepem vremenu.
Otvoritev
hotela in preurejenega vrta
v sredo, I. junija 1.1.
Za mnogobrojen poset se priporočata
3-1 Al. in Leop. Tratnik.
„Jurjevo čistilo“
je specijaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod.
Pazite dobro na varstveno znamko
grad«.
n JURIJA"
Kolodvorska ul. 22
je vsak dan
eef@ eee odprta
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
Potnika
sprejmem za mojo dobro vpeljano žganjarno
proti proviziji.
Dobro izkušeni in vpeljani imajo prednost.
F. Skušek,
trgovina z deželnimi pridelki mešanim blagom In žganjekuha.
Metlika (Dolenjsko).
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9.
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in ::	otroke.	::
Konfekcija za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se pošiljajo zastonj in poštnine prosto,
10/10-1
TEODOR KORI
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater strelovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 In 10
Podružnica: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
asbest - cementnim škriljem (Eternit) patent Hatscliek,
z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Posebni vlak t Belgrad!
Prijave sprejema le še nekaj dni pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*, Narodni dom.
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 39. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave Električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	;
Gostilničarska
koncesija
za mesto Ljubljana
se pod jako ugodnimi pogoji odda takoj v najem. Kje, pove inseratni biro „Jutra“.
ILTajTrečjo, zaloga
čevljev
domačega izdelka.
L KEBER,
Ljubljana, Stari trg- štev. !>.
Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
Velik vrtni
KORCERT
„Slov. filharmonije“ L t ffl.
v hotelu pri Seydlu
(hotel »Južni kolodvor")
Zadetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Proizvajanje spirituos
kot prosta obrt, kakor tudi
Izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno.
Ozira se samo na resne ponudbe.
Ponudbe pod šiiro „Spirituosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l.
BOST*-
Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu
prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od glavne pošte oddaljeno
v obsegu okroglo 40.000 m2, pripravno za stavbišča, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice itd.
  Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja
mitlična popolnoma dTbro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeliene na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni „Mikuževi“ v Kolodvorski ulici št. 3. v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani.
posestvo
Naznanilo!
Modni salon
M. SEDEJ-STRNAD
priporoča cenjenim damam
V”
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Mestne hranilnice. Prešernova ulica.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
□ □ □
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
1*	: Pisalni stroji „ADLER“ :
Ali že imate
nove koračnice?
so Izšle v zalogi
R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI.
	Ljubljana, Florijanska ulica 33.
Gostilna pri ,DACHSU‘	Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo. Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13	2 Zmerne cene. Za obilni obisk se priporoča Rudolf in Minka Kovač.
	
Parma: Legijonsirji; Parma: ZMUad-i vojalci; Talci: ZtSTašim. rojakom; Talci: DPozcira-v z JDolemjslce; Talci: Pozdratt z Bleda.
Kdor' pošlje 5 kron naprej, dobi vseh pet koračnic poštnine prosto.
V	pondeljek 30. t. m. dopoldne ob 10. uri se bo pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16 vršila
Od c. kr. vlade dovoljena šola za
prikrojevanje in izdelovanje ženskih oblek
>
Ljubljana, Knaflove ul. 5. (Nar. tiskarna) pritličje desno.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Priporoča se lastnica:
40-2
Marija Nachtigal-Slavčeva.
r’	-ii*—	~ir--------------------
in zraven ležeče lepe vrtne parcele. Hiša je novo in solidno delana, ima večje, eno manjše stanovanje in pripraven lokal za prodajalno s posebnim vhodom s ceste. Vpeljan je mestni vodovod. Tik za hišo je velik vrt s posebnim vodnjakom. Lega je čim najusodnejša • tik ob Gradaščici, nasproti kolizejskemu kopališču, torej zveza z mestom zelo pripravna. Šteti bo treba le en del kupnine, ker se bodo lahko prevzeli vknjiženi dolgovi.
Cena je primeroma nizka.
Natančnejša pojasnila daje upravitelj Ivan Miklavčeve konkurzne mase
Advokat dr. Anton Švigelj,
Ljubljana, Slovenski trg 3.
Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central.
moa.zxa, trg-oviza-a, 52-s
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — IPerilo za dame in gospode. Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšetov. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje.
Dp ti I7|\f strojno ključavničarstvo in • i AlVIfll podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
'C '::r*x'W/
UJS&A
Telefon štev. 121.
Velik senčnat vrt za 10.000 ljudi,
popolnoma prirejen za koncerte, ljudske veselice itd. Edini te vrste v Ljubljani in okolici, Slovencem na razpolago. Samo par minut oddaljeno
od mesta-
Gostilna je pod novim, spretnim in izkušenim vodstvom.
Priporoča se slavnemu občinstvu in slavnim društvom za prirejanje veselic in družinskih zabav.
Točim bela in rudeča dolenjska, bela štajerska In črna Istrska vina; dalje točim mengeško dvojno marčno pivo, radi velikega prometa vedno najsvežeje.
Okusna jedila vseh vrst vedno po želji na izbiro.
Cena abonma na hrano: kosilo in večerja v popolno zadovoljnost & 40 vinarjev.
Najtopleje .-e priporočata
F. M. BALIJA
Glince št. 3
—  ex gostilna pri Travnu. ——
Gugalnica za deco. Električni gramofon.
Nggvečja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovaiie akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
= Pirneži, olja in retuše za slikarstvo -— z Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A rlnlf TTavmtmarm Prva kranjska tovarna oljnatih barv, .O.UU11 naujj lillictlillj firnežev, lakov in steklarskega kleja.
se prodaja v „Angleškem skladišču oblek“
izgotovljene obleke za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice
še ceneje kakor doslej.
O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim ie najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene 52-s najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v naj lepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti botela „Union“.
Karol Počivannik.
SlOVenCI, spevke za ponesrečene brate Srbe!
PR IGLIC
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Z?ananja naročila, se lz-■vrš-ojejo Iritro in točno.
TTsta2=L©T7-lj ena
TJstaaa.ovlje3a.a, IS^tr7.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Najnižje cene.	Najsolidnejše	blago.
GLAVIA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg 15, Souvanova hiša, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|o od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na razpolago so domači hranilniki.
Poštne hranilnice št. 49.086. : Glro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1 :	K	3,700.000.
:	Telefon	štev.	135.
Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 :	K	160.000.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.	Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.			Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
Ustanovljena leta 1831. JVajvečja zavarovalnica avstro-ogrske države Ustanovljena leta 1831. §| C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu m jvjj Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. joj V« Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih ¥£&& sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. pVH Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.				
m	2 Kolinska cikorija je najboljša 2			
kamnoseški izdelki iz marmorja za Al||||71|l cerkvene in pohištvene oprave spo- m g Ji g Uk g g g minki iz marmorja, granita ali sije- 'BM nita. apno živo in ugašeno se dobi pri 			VODNI :em mojstru z	ri/fT = Ljubljana = ilkU Kolodvorska 	 ulica	
luLiu' ■■■ - .-j in				
I
Prva kranjska
izvozna pivovarna in sladarna naVrhniki
priporoča slav. občinstvu svoje uajizbornejše izdelke.
Naročila sprejema tudi
3s:xe<3.it:azLa, ToaonJfca^ T7" 3LQVL"bljaxi.i-
ffl
*
\
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnkiov
ponudi vsako poljubno množino
52—9
:pa,texxtlxsixxi d_T7-©jxx© zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, »zistem Marzola“.
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najeenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
F
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	__ -
Najnižje cene!	  TURK	in BRATA ROJINA.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
301 ig	Stritarjeva ulica štev. S.
========= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.
Sprejema prijave za subskripcijo delnic „Ljubljanske kreditne banke“ IV. izdaje: za delničarje k K 420'—, za nedelničarje k K 445*— do dne 31. maja 1910.
UT ekar teli rano !
(preje tvrdka J. C. Juvančič)
priporoča svojo bogato zalogo
X ekartelf r ano !
kakor tudi bogato zalogo izbornih namiznih vin.
Vsak gostilničar lahko pristopi kot odjemalec brez ozirov na prejšnjo pivovarno!
P.KERŠIČ
Tovarna vozov
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
:iema se tudi les v žaganje na parni žagi. — 1	.=
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-===== ljejo v račun. =
.iijiUuku,
   —
-/■'V:.	■	S	'i	■	^	.	'•*
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Razglas.
Izvršuje	pooblastilo občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 3. marca t. 1. sklenil	je upravni	svet v svoji seji
dne 3.	marca t.	1. zvišati delniško glavnico od 3 lta 5 miljOIlOV KrOII ter v to svrho razpisati
subskripcijo IV. izdaje delnic
Ljubljanske kreditne banke v znesku 2,000.000 K nominale t.j.500 delnic a 400 K
pod sledečimi pogoji:
1. V prvi	vrsti	imajo pravico prevzeti nove delnice lastniki Starih delnic	J)0	klU'ZII	480	K	za	komad	in
sicer	pripadati na	vsake	3 stare in 2 novi delnici.
2. Ostale delnice ponudijo se novim . subskliheiltom in dosedanjim delničarjem, v kolikor podpišejo ti v razmerju starih delnic večje število novih, in sicer po kllI‘ZU 445 K Zft vsako delnico. Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet.
3. Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji 120 K oziroma 145 K Zft vsako delnico, ostanek pa to je 300 K najpozneje do 30. junija t. I.| plača se lahko celi znesek tudi takoj. Od vplačanih zneskov povrnejo se do 31. decembra t. 1. 4\',%ne tekoče obresti, ker bodo imele nove delnice kupon za leto 1911.
4. Vpisovanje (suhskripcija) novih delnic se vrši od 15. do 31. maja t. 1.
Prijave	sprejemajo: Centrala v Ljubljani in njene podružnice v fcphtu, Celovcu,	Trstu in	Sarajevu; živ-
nostenska banka v Pragi in na Dunaju; Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice	v Varaždinu, Osjeku, Veliki
Gorici, Sisku, Virovitici, Cerkvenici, Reki, Zemunu, Belovaru, Delnicah in v Kraljeviči; Jadranska banka v Trstu in Opatiji; Banka i štediona za Primorje na Sušaku in podružnici na Reki in v Bakru.
Lastniki starih delnic morajo predložiti svoje delnice — in sicer samo plašče — pri navedenih subskripcijškili mestih v svrho	prekolekovanja;	tam se sprejemajo tudi vplačila proti posebnim potrdilom.
Pojasnila,	kakor	tudi potrebne tiskovine daje radevolje Ljubljanska kreditna	banka	in	nje	podružnice	v	Splitu,	Celovcu,
Trstu in Sarajevu.
Ta ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice ljubljanske kreditne banke pri dividendi leta 1909 domala s 6°/„, se te za plodonosno nalaganje denarja prav toplo
priporočajo.	, r ,
Prepričani smo torej, da se bodete našemu vabilu k subskripciji gotovo v kar največjemu številu odzvali, ter na ta
način prispevali tudi Vi k razcvitu in razvoju obrti, trgovine, industrije in sploh celokupnega narodnega gospodarstva naše domovine. Opozarjamo, da se po 31. t. m. došle priglasniee ne morejo uvaževati!
Iszred-Itm-a, loaiika.
tim
parna opekarna in tovarna za rezano opeko v Sr. Gmaeljnih pri Ljubljani.
Pisarna- v Ljubljani, Resl jeva cesta št. 2.
Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež-
nost zarezane opeke I. in II. vrste se jamči najobširnejše.
FR. MALLY & dr.