eoitnlna platana t rotovlnl IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din l'M. TRGOVSKI Časopis asa trgovino, industrijo fin obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/a leta 90 Din, za ‘A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-6»! Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, dne 24. novembra 1932. Štev. 136. gostilne Visoki vzgojni namen zadrug! Kolikokrat so bile izrečene te besedo, kolikokrat smo slišali takšne slavospeve ma nesebično delo zadrug! In priznavamo, da smo dostikrat tudi prav radi priznali upravičenost teh slavospevov. Kajti zadrug© so v resnici napravile mnogo dobrega in nikdar ne bo pozabljena njiih zgodovinska zasluga, da so oprostile slovenskega kmeta iz rok oderuhov in s tem omogočile njegov gospodarski napredek. Pa tudi siicer so izvršile zadruge ■mnogo dobrega za naše gospodarstvo. Njih zasluga je, da je v Sloveniji obrestna mera najnižja v državi, one so tudi mnogo pripomogle, da je naš denarni trg dobro organiziran in da je naše gospodarstvo stalno uživalo prihranke kmetskega ljudstva. Prav posebna zasluga pa gre zadrugam, da so tako ugodno uplivale na kulturni napredek naroda, da ®o mu vzbujale in dvigale smiisel za varčevanje in da so mu z gojitvijo zadružne misli vzgojile čut za skupno delo in za skupnost. Zadružna misel je bila plo-donosna za naše gospodarstvo in mi smo gotovo zadnji, ki tega ne bi priznali z vso od k r it o sren o pr ipravlj en ost jo. Toda v zadnjem času moramo konstati-rati, da zadružna misel nazaduje in da izgublja na svoji idealni vsebini. Kajti drugače res ne moremo razuinebi, kako je mogoče, da postaja namen zadrug tudi ustanavljanje gostiln. Pa da bi te gostilne ustanavljali vsaj vinogradarji, da dosežejo na ta način malo boljšo ceno za svoj pridelek, ne, zadružne gostilne ustanavljajo zadruge, ki obstoje iz samih ineprcducentov. Bolj v resnici ni mogoče udariti in kompromitirati zadružne misli. Cilj in namen zadružne misli je vendar, da z apelom na čut solidarnosti dvigne človeka k požrtvovalnemu delu, d« s Skupnimi močmi ustvari nekaj, za- kar je sam preslaboten. Kako pa se sklada s tem namenom zadrug zadružna gostilna? Ali je mar namen zadrug ta, da omogočijo svojim članom.čim cenejše pitje alkohola, ali pa naj bo namen teh gostiln, da olajšajo zadružno pitje vin? Zadružna gostilna! Ali je sploh mogoče ustvariti večjega notranjega nasprotja, kakor je v zvezi zadruge z gostilno? In vrhu vsega ustanavljajo zadruge gostilne še v današnjih časih, ko čuti že oblast potrebo, da nastopa proti preobilnemu popivanju v vsej deželi! Prav tako je ito, ko da bi imela zadruga interes na tem, da njeni člani izpijejo čim več vina! Lepo bi pogledali ustanovitelji zadružnega gibanja, če' bi videli, da je imelo njih delo tudi to posledico, da ustanavljajo zadruge gostilne. Pa ne da bi ti gostilniški zadrugarji hoteli trditi, da je uživanje viua ena ornih potrebnih stvari, za katere se naj ustanavljajo zadruge? Najlepše pa je to, da tudi te zadružne gostilne uživajo vse one privilegije kot vse ostale zadruge. Da bo vino cenejše, jim ne bo treba plačevati pridobnine, da bodo člani zadruge lažje pili, bodo uživale te zadružne gostolne še druge privilegije. Resnično! Bolj ni bilo mogoče dokazati, kako napačni so privilegiji, ki jih uživajo zadruge! Kajti že samo to, da morejo po današnjih zakonih uživati tudi zadružne gostilne davčne privilegije, dokazuje z vso nujnostjo, da treba vse te zakonske predpise temeljito in brez pardona revidirati. Zadruge, ki so so se izneverile zadružni rroLsli, te tudi ne smejo uživati nobenih privilegijev. Zadružni misli pa se niso izneverile le zadružne gostilne, temveč tudi zadružne trgovine. Privilegiji eo vedno nevarna stvar in stara resnica je, da so mnogo manj odporni tisti, ki so pitani od privilegijev ko orni, ki so navezani le na sebe in svoje delo. Ni le zgolj slučaj, da se pojavljajo takšni izrodki zadružne misli, kakor so zadružne gostilne baš v času, ko se sončijo zadruge v soncu največjih privilegijev. Ti ubijajo zadružno misel, ti jemljejo zadrugam njih moralno si- lo. Zato bi bilo v največjo korist zadrug samih — seveda le onih, ki hočejo služiti zadružni misli — če bi vsi tii privilegiji izginili. Zadruge kot gostilne! Samo obžalujemo, da je moglo priti do tega propadanja zadružne misli in zato bomo z vso silo nadaljevali svoj boj proti privilegijem zadrugam, ker se zavedamo, da je ta naš boj v korist vsemu gospodarstvu in ker je neobhodno potreben, če nočemo, da izgine iz zadrug vsak idealizem. Vlacodna Zj&spodaustva a/ 3. Zetdtetiu PocočiU VUmdM banke. ftatfoMia Splošni pregled V tretjem tromesečju letošnjega leta se je splošno stanje svetovnega gospodarstva deloma zboljšalo, kar se vidi v skoku cen za posamezne sirovine in vrednostne papirje. Napačno pa bi bilo v tem videti že zanesljive znake zboljšanja. Vse, kar je mogoče reči, je samo to, da obstoje pogoji za zboljšanje. Ni pa prav nič gotovo, da do tega zboljšanja tudi pride, ker rušijo odredbe, ki jih izdajajo skoraj vsak dan vse države za dosego gotovega lokalnega izboljšanja gospodarskih prilik in to po možnosti na škodo tujine, temelje, na katerih je slonelo v preteklosti blagostanje najbolj razvitih držav. Opuščanje načela svolbodne zamenjave blaga, vedno močnejše izoliranje držav in njih stremljenje, da razvijejo nekatere nerentabilne panoge svojega gospodarstva, vse to ustvarja novo situacijo in onemogoča povratek onega stanja, ki je obstojalo pred nastopom svetovne gospodarske krize. Če se bo še nadalje šlo po tej poti, potem se mora računati s splošnim osiromašenjem po vsem »vetu in zlasti v državah, kii so ali v veliki meri navezane na zunanjo trgovino ali ki ne uvidevajo, da v današnjih časih ne morejo imeti odprte meje za neomejen uvoz tujega blaga. Tudi v našem gospodarstvu se vse močneje čutijo posledice novih stremljenj, ki se kažejo v gospodarski in trgovinski politiki posameznih držav. Tudi pri nas prihaja do postopnega in vedno ostrejšega odvajanja okoliša zunanje trgovine od čisto notranjega trga. Taiko je obseg zunanje trgovine, čeprav spada letošnja žetev kljub škodi pri pšenici po svoji obilnosti na drugo mesto po vojni (najboljša je bila žetev leta 1929), padel skoraj na tretjino tega, kar se je izvozilo leta 1929. Po značilnih simptomih za naše gospodarstvo pa se more sklepati, da je notranji promet v veliki meri nevtraliziral učinek zmanjšanja zunanje trgovine. Obseg prometa, produkcija rudnikov in državni dohodki se niso niti zda-leka tako zmanjšali, kakor je padla zunanja trgovina. To najbolj jasno dokazuje, da je okrepitev notranjega prometa v znatni meri nadomestila izgubo, ki je nastala vsled zmanjšanja zunanje trgovine. Prava sreča za naše gospodarstvo je, da najde v času, ko se mu postopoma zapirajo zunanji trgi, odjem za svoje proizvode v deželi sami. Od okrepitve tega notranjega trga zavisi v bližnji bodočnosti tudi nadaljnji razvoj splošnega stanja našega gospodarstva. Delovanje Narodne banke Koncem četrtletja je '.bila kovinska podloga za 50 milijonov večja ko koncem junija. Tudi devize, ki ne spadajo v podlogo so se nekoliko povečale. Menična posojila, ki so se dosedaj gibala pod dvema milijardama, so koncem julija to mejo prestopila in znašala koncem tromesečja 2-129 milijonov. Lombardna posojila so nekoliko manjša in so znašala 352 milijonov koncem septembra. Celotna vsota posojil se je povečala od 2-292 na 2-482 (-f 190) milijonov, Kljub temu povečanju meničnih posojil in povišanju devizne zaloge se je zmanjšal obtok bankovcev za 100 milijonov in to vsled znatnega povečanja obveznosti na pokaz in z rokom. Število bankovcev se je zmanjšalo na 4833 milijonov. Skupen znesek obveznosti na pokaz se j© dvignil na 253 milijonov vsled porastka raznih računov. V tretjem četrtletju so ti računi stalno rasli in se dvignili od 78 milijonov na 343. To je posledica sklenjenih sporazumov s tujimi državami o plačilu dolgov, nastalih iz trgovskih poslov, ker se ve*lik del teh plačil vrši po Narodni banki. Žiro računi, ki so se v septembru znižali na 346 milijonov, so koncem tromesečja narasli na 450 milijonov, da so skoraj isti ko koncem junija. Promet tekočih računov je znašal v vsem tromesečju 16.219 milijonov, kar pomeni pomanjšan je za okoli 38% v primeri z istim tromesečjem lani. Od tega odpade na posle, izvršene brez uporabe gotovine 11.735 milijonov, to je za 36% manj, ko v istem času lani. Promet blagajne pa je za 13% manjši ko v 3. tromesečju lani. Eskontno in lombardno mesto sta ostali ves čas nespremenjeni. Denarni trg Na našem denarnem trgu ni bilo tudi v tem tromesečju nobenega zboljšanja. Kakor v prejšnjih mesecih, so tudi sedaj prevladovale nenormalne razmere, ki se kažejo tudi na svetovnem denarnem trgu. V posameznih državah, zlasti v Angliji in Franciji je uspeh velikih konverzij državnih dolgov omogočil malo bolj optimistične sodbe, ki na vse zadnje n© morejo biti brez upliva tudi na razvoj naših razmer. Na to kaže tudi v prvi vrsti spontano zniževanje obrestnih mer, ki zajema tako kratkoročna posojila ko tudi kapitalni trg. Od tega splošnega pojava niso izključene niti države, ki so danes vsled deviznih in kreditnih težkoč skoraj popolnoma izolirane od mednarodnega denarnega trga. Pri nas je prišlo v procesu zniževanja zasebnih obrestnih mer do zelo velikih sprememb v prejšnjem tromesečju, ko so se obresti na vloge po vidu pri naših vodilnih denarnih zavodih zmanjšale od 6% na 2 in 3%, čeprav obstoji še vedno veliko pomanjkanje sredstev, zlasti pri bankah, ki pomenijo gospodujoč element našega nacijonalnega denarnega trga. Tezavriranje vlog, zmanjševanje sredstev, ki bi oplajala našo gospodarsko delavnost, dosedaj še ni prenehalo. Naš denarni trg ko tudi vse naše gospodarstvo se nahaja v toku tretjega tromesečja v prehodnem stanju, Njih normalizacija ne zavisi le od vpostavljenega zaupanja in rešitve mnogih še nerazčiščenih vprašanj, temveč tudi od razmer na sosednih denarnih trgih kakor tudi od položaja v važnih mednarodnih središčih. (Dalje prih.) fnod{acsUa tc£oi/i**slta fto&odba V kratkem poteče trgovinski provizorij, ki olbstoji med Madjarsko in Avstrijo. Ta provizorij ne zadovoljuje ne madjarskih in ne avstrijskih gospodarskih krogov in zato je vse pozdravilo, da so se pričela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Ta pogajanja pa so precej slabo potekala in kakor hitro je prišlo v pretres katerokoli konkretno vprašanje, vselej so bila pogajanja na tem, da se razbijejo. Vsled tega se je že govorilo, da so se pogajanja razbila in da bo nastopilo med Avstrijo in Madjarsko brezpogodbeno stanje. Po Gombosovem potovanju pa je nastal nakrat preobrat in pogajanja so pričela potekati ugodnejše. Nato sta odpotovala v Budimpešto še avstrijski kancelar dr. Doll-fuss in avstrijski trgovinski minister dr. Jakoncig in pogajanja so pričela potekati ugodno. Ker se je od mnogih strani komentiral ta preobrat kot posledica Gom-bosovega potovanja v Rim in kot dokaz, da se Avstrija pridruži od Italije propagiranemu podonavskemu bloku, sta izjavila oba avstrijska ministra, da je imelo njuno potovanje samo gospodarsko' ozadje in da je bilo brez političnih tendenc. Z ozirom na od julija trajajočo gospodarsko vojno med Avstrijo in Ogrsko ter trikratni provizorij je končno le verjeti, da so bili pri sklepanju trgovinske pogodlbe merodajni v prvi vrsti gospodarski razlogi, dasi ni neverjetno, da so politični razlogi sporazum olajšali. Na Dunaju pač prav tako radi sanjajo o starih časih ko na Madjarskem. Bistvo doseženega sporazuma je v vedno bolj modernem principu: daj — dam. Avstrija je vztrajala na tem, da mora Ma-djarska kriti svojo potrebo na lesu v glavnem v Avstriji. Le pod tem pogojem je bila Avstrija pripravljena, dovoliti uvoz ogrske živine. Nadalje je Avstrija vztrajala na zahtevi, da dovoli Madjarska uvoz avstrijskega papirja in celuloze, čemur se je z vso silo upirala madjarska industrija papirja in celuloze. Toda madjar9ki agrar-ci so bili močnejši in tako je dobila Avstrija uvozni kontingent za 1700 vagonov celuloze in 900 vagonov papirja, za kar je priznan Madjarski v isti vrednosti uvoz živine in kmetskih pridelkov. Nadalje si je Avstrija pod istimi koncesijami zagotovila izvoz 7(XX) vagonov lesa na Madjarsko v vrednosti 10 do 11 milijonov šilingov. V bistvu obstoji sporazum torej v tem, da bo izvažala Avstrija agrarne pridelke in živino iz Madjarske, ta pa uvažala les in papir. Najboljši zavezniki avstrijskih industrialcev so madjarski agrarci in narobe. Nova trgovinska pogodba bo najbrže v soboto že parafirana. B&vza m Reki začeta porfoviuti Vse kaže, da je bilo ožje gospodarsko sodelovanje med Madjarsko in Italijo sklenjeno že pred potovanjem Gombosa v Rim. To na vse zadnje niti ni čudno, ker se povsod vidi, kjiko politika vedno močnejše upliva tudi na gospodarsko življenje narodov. Eden takih znakov gospodarskega sodelovanja med Madjarsko in Italijo je tudi ustanovitev blagovne borze na Reki. Blagovna borza na Reki je bila otvor-jena dne 4. t. m. Njen namen je, da okrepi trgovinske zveze med Reko in nekdanjim reškim zaledjem. V slavnostnem govoru ob priliki otvoritve borze se je naglaše-valo, da je pod tem zaledjem v prvi vrsti razumeti Madjarsko, zakaj prvi namen re-ške borze je baš ta, da ustvari čim tesnejše zveze z Madjarsko. V to svrho je že odpotoval zastopnik reške borze v Budimpešto, da stopi v stik s tamošnjo blagovno Ibcrzo in z Madjarskim društvom za izvoz kmetijskih pridelkov. Madjari so takoj sprejeli poziv za sodelovanje, samo v pogledu tarif niso bili v vsem zadovoljni. Da bo mogla reška blagovna borza boljše služiti svojemu namenu, se je ustanovila na borzi stalna razstava madjarskih pridelkov. Na borzi je tudi vedno ma razpolago seznam vseh madjarskih izvoznikov z njih točnimi in podrobnimi ponudbami. Na reški borzi se bodo določevale cene vsak dan na podlagi cen, ki so dosežene na budimpeštanski borzi. Poleg tega bo ustanovljeno na reški borzi tudi arbitražno sodišče za morebitne spore, da ne bi bili potrelbni sodni spori, ki so bolj komplicirani in tudi bolj zamudni. Na Reki upajo, da bo nova borza znatno pripomogla k oživitvi trgovine z Madjarsko. TRGOVCI! Širite »Trgovski list*. SUtefU IfabtfaisUeqa h^ovstva Sefa upccu/e 2dcuie*ifa Ufyovtw v £faUfa*ti Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani je imela pretekli teden pod predsedstvom veletržca Ivana Gregorca svojo sejo, na kateri se je razpravljalo predvsem o vprašanju moratorija in se je uprava ponovno v zmislu že enkrat sklenjene resolucije, kakor tudi resolucije zveznega občnega zbora v Laškem, izrekla proti podaljšanju omenjenega zakona. Obširno se je uprava bavila z davčnim vprašanjem ter se je predsednik Gregorc toplo zahvalil članom davčnega odbora za njihov trud in požrtvovalnost pri zadnjem zasedanju. Tudi je izrekel zahvalo ministru dr. Kramerju za njegovo uspešno intervencijo pri finančnem ministrstvu. Z ozirom na to, ker bo treba v mesecu januarju vlagati napovedi dohodkov za leto 1932, bo uprava priredila v tem mesecu širši sestanek vseh ljubljanskih trgovcev v veliki dvorani Trgovskega doma, na katerem Ibo poročal, kako je treba pravilno napovedati občno pridobnino predsednik Zveze združenj trgovcev Jos. Kavčič. Že sedaj opozarjamo vse trgovce, da se tega zborovanja zanesljivo udeležijo, ker je to predavanje le v njihovem interesu. V vprašanju občinske politike je uprava Združenja podrobno razpravljala o novem proračunu mestne občine ljubljanske in je »Trgovski list« že obširno poročal o sklepih, ki so se predložili županu dr. Pucu. Kakor znano, je uprava Združenja predložila v omiljenje trdot sedanje mestne uvoznine razne predloge svojih sekcij. Predvsem je predlagala povišanje trošarine na vino. Če bi se ta predlog izvedel, bi mestna občina brez dvoma potem olajšala trgovstvu sedaj obstoječe uvoznine, ki v mnogih slučajih ni v skladu z interesi ljubljanskega trgovstva in tudi ne prebivalstva. Tudi glede predlogov trgovcev s sadjem in zelenjavo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu se je na seji izčrpno debatiralo ter v tem oziru predlagalo tržnemu nadzorstvu v zaščito interesov malih tr- OBČNI ZBOR ZVEZE OBRTNIH DRUŠTEV V CELJU V nedeljo je zborovala Zveza obrtnih drušitev Dravske banovine v Celju. Zborovanje je vodil predsednik Zveze g. Golčer, ki je po otvoritvi zbora pozdravil zastopnika Zbornice podpredsednika Josipa Rebeka in tajnika dr. Pretnarja. Ugotovil je sklepčnost in nato predlagal udanostno brzojavko kralju in pozdravno brzojavko vladi, čemur je zbor z navdušenjem pritrdil. Nato jje podal obširen in stvaren referat o delu obrtniških organizacij im o položaju obrta podpredsednik Zbornice g. Rebek. Obljubil je tudi vso pomoč Zbornice. Izčrpno tajniško poročilo je podal nato tajnik Žabkar. Delo zveze je bilo kljub raznim tezkočam intenzivno in uspešno. Zveza je priredila več konferenc, predavanj in zborovanj. Njeno delo pa bii bilo imnogo bolj uspešno, če ne bi vsled znanega boja proti skupnim zbornicam nastala med obrtniki prevelika neenotnost. Iz blagajniškega poročila g. Holobarja je bilo razvidno, da je imela Zveza v preteklem letu 4398 Din deficita, ki ga bo treba kriti v bodočem letu. Na predlog g. Vehovarja je bil blagajniku in vsemu odboru podeljen absolutorij. -Precej ostra debata se je razvila vsled postopanja nekaterih obrtnikov, ki so ustanovili v Celju posebno obrtno društvo, čeprav »o bili funkoijunarji Zveze. Njih postopanje je zbor odločno obsodil. Na predlog štiričlanskega volilnega odbora je bil izvoljen novi odbor za dobo treh let in sicer gg.: Golčer Jernej, sodar-sfci mojster v Celju, kot predsednik; Iglič Franjo, krojaški mojster v Ljubljani, kot I. podpredsednik; Novak Franjo, brivski mojster v Mariboru, kot II. podpredsednik; v odbor so bili soglasno izvoljeni: Lečnik Anton, urar in zlatar v Celju: Kukovec Vinko, tesarski mojster iv Celju; Bohinjec Miloš, kipar in pozlatar v Celju; Vehovar Franjo, mizarski mojster v Celju; Volk Jakob, krojaški mojster v Šoštanju; Berlič Miloš, mesar im gostilničar v IFtuju; Holy Josip, brivski mojster v Brežicah; Vahtar Miha, knjigoveški mojster v govcev konkretne predloge. Važno vprašanje pri tej stvari je bilo, kako odpraviti nelojalno konkurenco od strani Bosancev in drugih nelegitimnih posredovalcev, ki domačim trgovcem mnogo škodujejo in ogrožajo njih nadaljnji obstoj. Glede kolektivne vloge, ki jo je podpisalo 42 uglednih ljubljanskih trgovcev, je uprava sklenila, da se čimpreje skliče sestanek, ki se je tudi vršil dne 7. novembra in na katerem je predsedstvo uprave podalo točno poročilo o svojem delovanju, predvsem glede moratorija, deviznega vprašanja, poravnavah in konkurzih. Zal na tem sestanku ni bilo vseh podpisnikov, da bi jim uprava točno poročala o svojem delovanju. Zato smatramo za potrebno, da na tem mestu ponovno ugotovimo veliko skrb uprave Združenja trgovcev v pogledu perečih vprašanj. V vseh važnih vprašanjih, ki živo posegajo v današnje življenje ljubljanskega trgovstva, so se storili vsi potrebni koraki na merodajnih mestih; žal, moramo ugotoviti, da dostikrat uprava ne najde niti pri onih, od katerih upravičeno pričakuje zaslombo in podporo, onega odmeva, ki bi bil tako nujno potreben. Kar se pa tiče širše pomožne akcije, ki jo bo izvršilo mestno načelstvo v sporazumu z vsemi prizadetimi organizacijami v korist najbednejših, se je uprava soglasno izjavila, da toplo pozdravlja akcijo mestnega načelstva. Mora pa ugotoviti, da Združenje po obstoječih zakonskih predpisih ne more svojih članov prisiliti na obvezno dajatev v ta namen, pač pa bo celo akcijo toplo priporočalo svojim članom in je uprava tudi prepričana, da se bo ljubljansko trgovstvo, kakor vsikdar tudi letos pokazalo, da ima globok čut za socijalna vprašanja, ki pretresajo današnje težko življenje. Končno se je na seji razpravljalo podrobno še o vseh ostalili vprašanjih, ki so v tesni zvezi z delovanjem Združenja, nakar je Ibila seja zaključena ob pol 11. uri zvečer. Mariboru; Rozin Miloš, kleparski mojster v Trbovljah, iin Verbnik Teodor, kleparski mojster v Ljutomeru. Po volitvah so se obravnavala razna aktualna in pereča obrtniška vprašanja, zlasti vprašanje mojstrskega isocijalnega zavarovanja, ustanavljanja zadrug, davčne zakonodaje in drugo. Zanimiv referat o vseh najvažnejših tekočih zadevah pa je podal tajnik Zbornice dr. Pretnar. V resolucijah, ki so bile nato sprejete, se izreka zaupnica Zbornici in -poživijo obrtništvo, da napravi konec razdoru v obrtniških vrstah in zaključi medsebojni boj, ki je zavzel že neznosne oblike. * Kongres jugoslovanskih sodarjev se je vršil v nedeljo v Celju. Za predsednika kongresa je bil izvoljen sodarski mojster Jernej Golčer iz Celja, ki je podal v svojem poročilu statistiko sodarskega obrta v Dravski banovini. Viseh sodarskih mojstrov je okoli 2000, ravno toliko pomočnikov in 300 vajencev. Po pravici je povdaril, da bi marali veljati za stalne sodarske obrte drugi davčni predpisi ko za sezonske. Silno trpi obrt vsled šušmarstva, o čemer je poročal g. Marčec. Da se odpravi šušmar-stvo, ki se je že silno razpaslo, je nujno potrebno, da se vsi sodarji združijo v eni močni organizaciji. Izdelovanje dog, ki so le polfabrikat, bi se moralo popolnoma prepustiti sodarjem. Govorilo se je tudi o sodarskih izpitih in povdarila se je potreba, da se izda učna knjiga za izpite. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki naj pripravi ustanovitev zveze sodarskih mojstrov iz vse Jugoslavije. Končno je občni zbor izrekel ljubljanski Zbornici za TOI svoje popolno zaupanje. Celjska zadruga čevljarjev pa je imela v nedeljo zbor v hotelu »Pošta«. Zborovanje je vodil g. Lampret. Tajnik Zbornice dr. Pretnar je poročal o obrtnem zakonu, davčnem vprašanju in o šušmargtvu. Čevljarji so se zlasti pritoževali proti Bat’i in šušmarjem ter nadvse težavnim položajem, v katerem se nahaja čevljarski obrt. Nujno potrebna je pomoč čevljarskemu obrtu, ker drugače ta propade in zopet bo več brezposelnih ljudi, ki hočejo in znajo delati-. Koi s pufaeMiiall? To vprašanje po pravici postavlja »Trgovinski Glasnik«. Lansko leto je namreč naša država sklenila preferencijalne sporazume s Češkoslovaško, Avstrijo in Francijo, ki so nam zagotovili izvoz okoli 30 tisoč vagonov pšenice po posebnih preferenčnih cenah. Te cene bi bile znatno višje kakor pa je bila svetovna pariteta in če bi po teh cenah izvozili pšenico, ne -bi -bilo potrebno doma umetno in z ogromnimi stroški vzdrževati ceno pšenice nad svetovno pariteto. Teh preferenčnih pogodb pa nismo mogli izkoristiti, ker je bila žetev pšenice lani neverjetno slaba in sploh nismo imeli pšenice, ki bi jo po teh pogodbah mogli -izvoziti. Za -te preferenčne cene za pšenico pa smo seveda morali dovoliti protikonoesije za industrijske izdelke. Vse te naše koncesije pa so ostale v veljavi in tako so postale preferenčne pogodbe za nas prava izguba. Sami se nismo mogli poslužiti ugodnosti, k,i so nam jih nudile preferenčne pogodbe, pač pa smo morali dajati drugim vise ugodnosti, ki izvirajo iz teh pogodb. Zato je -potrebno-, da naša vlada prične pogajanja za revizijo teh preferenčnih pogodb. Ali dobimo mi nadomestilo za pšenični preferenoijal ali pa -mora prenehati preferencijal tudi za druge. Po pravici ip-ovdarja »Trgovinski Glasnik«, da naša gospodarska javnost z nestrpnostjo čaka, kaj se je v tem pogledu že storilo ali kaj se namerava storiti. Boj za vzhodni živinski trg Zagrebška zbornica sporoča, da je bilo na seji Narodnega zavoda za izvoz v Bukarešti sklenjeno, da se pošljejo v dežele Bližnjega vzhoda (Palestino, Egipt, Malto in Grško) posebne komisije, ki bodo stopile v -stik z vsemi živinskimi uvozniki teh dežel, da bi se -na 'ta način omogočil izvoz rumunske živine v te dežele. Zavod je -tar boj p-o tem -sklepu kupil tri parnike, s katerimi -se b-o vršil izvoz rumunske živine. Na ta korak se je odločil -rumunski zavod vsled uspeha, ki so ga dosegli Poljaki, ko so -začeli organizirati izvoz svoje živine v Levanto. Na ta način -so dosegli znatno nadomestilo za izgubljene zapadne trge. Nujno potrebno bi bilo, -da bi opozorilo zagrebške zbornice naši živinski izvozniki in vlada upoštevali. * IZVOZ NAŠIH OVC NA FRANCOSKO Po sporočilih tujih izvoznikov je določila francoska vlada uvozni kontingent za ovce skupno za Avstrijo in Jugoslavijo za 4. četrtletje na 600 grl. Nasprotno pa je dovolila francoska vlada Madjarski uvozni kontingent 18.000 ovac. Po mnenju tujih izvoznikov je ta veliki uspeh Madjarske zasluga njenih diplomatov, ki so pravočasno opozorili madjarsko vlado na ugodno priliko za izvoz madjarskih ovc. * UVOZ V ŠVICO % Po informacijah Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je Švica omejila uvoz žive perutnine, čevljev in obutve brez podplatov iz tkanin vseh vrst, volnenih pokrival za postelje in mize, slamnikov in kamnitih ornamentov. Uvoz teh predmetov je dovoljen samo z dovoljenjem sekcije za uvoz švicarskega departmana za narodno gospodarstvo. Za dovoljenje mora zaprositi švicarski uvoznik. Zato naj naši izvozniki ne pošiljajo perutnine, dokler nima njih švicarski uvoznik potrebnega dovoljenja v roki. Obiiiile aulomaiični bufed DAJ.DAM SEJMI Nizozemski mednar. semenj v Utrechtu se vrši od 14. do 23. marca 1933. Pernetu Notranji minister je predložil skupščini zakonski načrt o spremembi zakona o zborovanjih in govorih, s katerim se dovoljuje ustanovitev politične stranke že skupini, ki ima v polovici vseh okrajev v državi organizacije z najmanj 30 člani, ti njeni okraji pa morajo biti na ozemlju vsaj 6 banovin. (Doslej 60 članov v vseh okrajih.) Nov volivni zakon je nadalje predložil notranji minister. Državna lista, ki prejme relativno večino glasov, dobi */* mandatov, ostali se razdele po D’Hontovem sistemu med vse državne liste, ki so prejele najmanj 50.000 glasov, vključno tudi stranko z relativno večino. Zagrebški nadškof dr. Bauer bo imenovan za kardinala, kakor poročajo zagrebški listi. Dan hrvatskih obrtnikov iso v nedeljo z velikim uspehom pro-slaviili v -večini hrvatskih mest. Potrebno bi bilo, da bi se tudi v Sloveniji organiziral sličen dan, oziroma, da bi se viršil istočasno po vsej državi dan jugo-slovan-s-kih -obrtnikov. Podrinski produktni banki, Arangjelo-vački trgovački banki, Dragočevski zadrugi, d. d. in Veleški banki je dovolil ministrski svet, da se poslužijo prednosti § 5. zakona o zaščiti kmeta. Lastno lekarno osnuje SUZOR v Zagrebu, pa čeprav je v mestu že 34 lekarn. Tovarno konzerv zgradi na otoku Krku fabrika konzerv Kulpin iz Novega Sada. Riža se je letos pridelalo v vardarski Ibanovini 30.000 metrskih stotov. Tudi Češkoslovaška je zaprosila washing-tonsko vlado za odgoditev plačil vojnih dolgov, ki zapadejo dne 15. decembra. Po sestanku Hooverja z Rooseveltom sklepajo, da Amerika ne bo dovolila od-goditve plačila obresti za vojne dolgove, temveč bo samo Angliji dovolila moratorij za dolžni kapital, s čimer bi se znižalo angleško plačilo dne 15. decembra za 60 milijonov funtov. Pri katalonskih volitvah je dobila levičarska stranka polkovnika Macie 67 od 86 mandatov iti to vsled votivnega -reda, ki daje večinski stranki takoj štiri petine mandatov. Francoska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt proti dumpingu, ki bi mogel škodovati francoski trgovini. Srebrniki po 5 frankov pridejo v promet v Franciji. Francosko-ameriški vinski -konzorcij je bil ustanovljen v Bordeaux-u, da pripravi izvoz vina v Ameriko, ko bo odpravljena prohibicija. V Argentini je 330.000 brezposelnih, kakor poroča naš izseljeniški list »Jugoslavija«. Da zmanjša število brezposelnih, bo argentinska vlada 5000 brezposelnih izseljencev repatriirala v njih domovine. Francoski zavodi Schneider-Creuzot imajo letos 25-5 (lani 26-5) milijonov čistega dobička in bodo izplačevali 25% dividendo. Associated Gas and Electric Company v New Yorku, ki ima 940 milijonov dolarjev aktiv, je postala insolventna. Višina izgube še ni znana. Ameriška železna industrija je vedno manj zaposlena in dela le še z 19% svoje kapacitete. 5400 časopisov v 35 milijonih izvodov in 60 jezikih izhaja v sovjetski Rusiji po sovjetskih podatkih. Svarilo pred nezanesljivo tvrdko! Naše čitatelje svarimo pred tvrdko »Aleksandra« iz Pariza, ki se predstavlja nekaterim pod naslovom: »Consortium Fore- stier Franco-Yougoslave«, drugim zopet pod našlovom: »Agence Commerciale pour 1‘Europe et les Balkans«. Tvrdka »Aleksandra« v Parizu sploh ni znana in nima absolutno nobenega kontakta z resnejšimi gospodarskimi organizacijami. mUDDHAl _ , Tir^^TT m w „BUDDHA“ m rC*i ^ . .A jitjn čajne mešanice so najboljše SM2 T RADE MARK TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 GfahiCska z&ocovohfa V torek zvečer je priredila Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani uspelo predavanje o potrebi in načinu varčevanja. Predaval je Ivan Hiter, nadkontrolor Mestne hranilnice. Njegovo izvajanje se je odlikovalo s preglednostjo in s temeljitim poznanjem splošnih gospodarskih razmer. Predavanje je vodil Zvezin predsednik Fr. Pretnar, med poslušalci pa smo opazili mnogo gospodarstvenikov. Predavatelj je prikazal sedanjo krizo kot posledico velike vojne z vsemi njenimi posrednimi in poznejšimi zli, posebno kot posledico strasti, ki še danes obvladajo politično stanje. To sta še povečali odpoved nemških vojnih odškodnin, ki bi jih morala še dobivati tudi Jugoslavija, in zahteva Amerike za plačanje vojnih dolgov. Gospodarske motnje so zajele vso Evropo, države so spoznale, da je edina pot samopomoč — lastno varčevanje. Ze 1. 1924 je izdelal prvi kongres za varčevanje načrt varčevanja, kateremu se je 1. 1926 v Londonu pridružilo že 26 držav. Določen je bil tudi dan varčevanja 31. oktober. Letos je ta dan praznovala tudi Jugoslavija. Znano je, da so dosedanji uspehi dneva n. pr. odlični v Pragi, kjer je bilo vloženih ta dan 4 in pol milijona Kč. Pri nas se je za štednjo še mnogo premalo, ali skoraj nič storilo in zato je treba načrt za varčevanje šele izdelati. Varčevati mora vsak poedinec, država pa mora zahtevati v vseli pokrajinah ustanovitev hranilnic in jim zagotoviti varnost. Le tako. postanemo gospodarsko svobodni, le z domačim kapitalom pride lastno zaupanje. Podrolben načrt mora obsegati vse naše nakupovanje in prihranke, omejitev kajenja (po 3 Din dnevno znese v 5 letih 14.104 Din) in uživanja alkoholnih pijač, naših najstrahotnejših potrošnih številk, ko shrna Ljubljana zapije nad 53 milijonov dinarjev letno. Omejiti je suženjsko modo, potovanja v tuja zdravilišča, igro loterije, delanje dolgov itd. Privaditi se moramo gospodariti vedno s proračunom rednih in izrednih izdatkov, zahtevati račune sami, da jih ne dobimo celo kopico hkrati.-Nevarno je tudi kupovanje na knjižice, ako se pri tem izgubi pregled, in je boljše kupiti več skupaj ko pa razkosano. Starši naj otroke uče varčevanja. Denarni zavodi so že uvedli za otroke posebne hranilnike s ključkom in uspeh je dober. Varčevanje pa naj podpirajo tudi oblasti s tem, da prično omejevati zabavišča, ki so le zapravljišča itd. Primeri za varčevanje so očitni, ko so naše najkulturnejše pokrajine tudi prve spoznale pomen hranilnic in ima pri nas vsaka oseba približno vlogo 2630 Din, skupno pa imamo vloženih 3 miljarde dinarjev. Obresti od teh vlog znašajo pri 5% obrestih nad 139 milijonov Din. Podpirajo pa ti zavodi vse gospodarsko delovanje v deželi, od česar je odvisno blagostanje pokrajin in vse države. Skrivanje denarja ima nujno škodljive posledice za vse, kajti denar mora krožiti in denarni zavodi so normalni posredovalci. Slika nezadovoljstva, ki se je pri nas pričelo kazati v odnašanju denarja, se je zaključila z Ibeganjem ljudstva in z dvigi vlog najprej v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Pogrešek denarnih zavodov pa je bil, da so blagajne zaprli prehitro. Posredovanje vlade je imelo prvič v sedmih dneh uspeh. Vsled molka časopisja se je razburjenje še povečalo. To nezaupanje so zakrivili tudi vlagatelji sami, kar se je izkazalo olb žigosanju tisočakov. Tedaj se je nekaj denarja na novo vložilo, a takoj ob prvi neugodni vesti je bil ta denar takoj dvignjen. Vse drugače in vse bolj pa-triotično pa so postopali v Franciji in Angliji, kjer so vlagatelji ob prvem pojavu krize dvignili svoj denar v tujini in ga vložili v domače zavode, da oplaja domače gospodarstvo. Nobenega smisla nima govoriti, da naj denarni zavodi z izterjavo posojil dosežejo svojo mobilnost, kajti danes je kmet v krizi in plačevanja oproščen, vsled tega je tudi vsako izterjavanje nemogoče. Kljub vsem težavam pa ni za vlagatelje niti najmanjše nevarnosti, da izgube vloge. Tu so rezerve in jamstvo, dvig je omejen le začasno. Nihče naj se ne da begati in slepariti od špekulantov, ki love hranilne knjižice vedoč, da bodo napravili kupčijo. Inflacije ne bo. Izdani so vsi potrebni ukrepi za varnost dinarja. Vlagatelj se mirno lahko poslužuje svojega denarnega zavoda. H koncu apelira predavatelj na narodne poslance in časopisje za delo v tej smeri, da se pred vsem pouči ljudstvo o gospodarstvu, uvedejo zakoni (bančni in hranil-ničui zakon), da se uvedejo normalne prometne razmere, brez česar je sanacija vsega gospodarstva nemogoča. Sem spada točno in enako pobiranje davkov, nadziranje nakupov in splošna varčnost. Časopisje naj usmeri pri tem svoje delo s koristnejšim nego so reklame za tuja podjetja itd. Če hočemo dobro sebi in svojim in državi, moramo stremiti, da si čim-prej ustvarimo domač kapital. Predavatelj je dosegel močan odziv med sicer ne zelo številnim občinstvom, ki pa je po kratki debati in njegovih informacijah o varčevalnih organizacijah vlagateljev v inozemstvu, pozvalo gosp. predsednika Zveze, višj. knjigovodjo Fr. Pretnarja, naj Zveza priredi pod svojim vodstvom več takih javnih predavanj. TEDEN UR Devizno tržišče. Tendenca nestalna; promet 2,171.857'03 dinarjev Vsled znatne ponudbe privatnih deviz in močnejšega klirinškega prometa je zaključil pretečeni teden na ljubljanski borzi z izredno visokim skupnim deviznim prometom skoro 2 in H milijona dinarjev. V primeri s predzadnjim tednom znaša porast prometa za okroglo en in četrt milijona dinarjev. Iz primerjanja prometnih številk, doseženih na poedinih borznih dnevih: Dne 14. nov. Din 1,694.331-82 Wien—London, Dne 15. nov. Din 339.533-43 London—Pariz, Dne 16. nov. Din 42.472-73 Curih, Dne 17. nov. Din 41.307-15 London, Dne '18. nov. Din 54.211-92 New York, je razvidno, da izkazuje ponedeljkov borz- ni sestanek največji dnevni devizni promet prejšnjega tedna, ker je bilo samo tega dne perfektuirano za skoro en milijon sedemstotisoč dinarjev deviznih zaključkov, tedaj malone štiri petine celotedenskega prometa. Najslabši dnevni devizni promet pa izkazujeta sredin in četrtkov borzni sestanek, dočim so na posameznih borznih dnevih zadnjega tedna prevladovali zaključki v devizah London, Wien in deloma Pariz ter Curih. Narodna banka je tudi takrat dajala dnevno do 40 tisoč dinarjev deviz na razpolago in sicer največ Curiha (za 116 tisoč dinarjev), dokaj manje New Yorka (za 35 tisoč Din) in Londona (za 44 tisoč Din), najmanje pa Bruslja (za 4 tisoč Din). Nasprotno pa so bili zaključki v privatnem blagu naslednji (vse v tisočih dinarjev): London 606, Dunaj 836, Pariz 316, Curih 117, Trst 49, New York 36, poleg tega pa še malenkost Amsterdama, Berlina in Bruslja. Devizna tečajnica minolega tedna ne kaže osobitih izprememb. Kajti Curih, New York in Praga so na petkovem borznem sestanku beležili ob ponedeljkovih tečajih, dočim ostale devize niso močneje oscilirale. S čvrstejšo tendenco so zaključile pretečeni borzni teden devize Berlin (z 0-28 poena tečajnega porasta od 14. na 18. t. m.), Amsterdam (z 0-61 poena) in Trst (z 0-11). Od ponedeljka na petek pa so popustili tečaji devize Bruselj za 0-56 točke, London za 3-06 točke in slednjič Pariz z 0-02. V ostalem je razviden denarni in blagovni tečaj poedine devize iz spodnje tabele: Devize 14. nov. 1932. 18. nov. 1932. najnižji naj višji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2312-85 2324-21 2313-46 2324-82 Berlin 1367-36 1378-16 1367-64 1378-44 Bruselj 799-13 803-07 798-57 802-51 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 191-42 193-02 188-36 189-96 New York 5740-20 5768-46 5740-20 5768-46 Pariz 225-79 226-91 225'77 226-89 Praga 170-56 171-42 170-56 171-42 'Prst 294-35 296-75 294-46 296-86 Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili. Notic ostalih deviz ni bilo. Avstrijski šiling je notiral 14. t. m. v privatnem kliringu Din 8-30 do Din 8-65 in naslednjega dne Din 8-40 do Din 8-45. Največji zaključki privatnega kliringa so bili storjeni na ponedeljkovem borznem sestanku (za preko 660 tisoč dinarjev), manjši pa na torek dne 15. t. m. (za okroglo petdeset tisoč dinarjev). V bonih grške Narodne banke ni bilo na tukajšnji borzi še nobenega prometa. Efektno tržišče. Tendenca zelo mlačna; brez prometa Tudi v zadnjem tednu so tečaji državnih efektov močno oscilirali in koncem tedna še vedno notirali s čvrsto tendenco. Blago 8% oziroma 7% Blairovega posojila je Ibilo nudeno po najnižjem tečaju t. j. po 42-—, oziroma 38— v ponedeljek (dne 14. t. m.), po najvišjem, to je po 45-—, odnosno 42-— pa v sredo 16. t. m. Nasprotno pa sta Vojna škoda in 7% investicijsko posojilo dosegla šele v četrtek (17. t. m.) svoj najvišji tečaj. Vojna škoda je bila tega dne nudena po 205 dinarjev (po Din 195-— t. j. najnižje dne 14. t. m.), investicijsko posojilo pa po Din 49- dočim je 14. t. m. notiral ta papir najnižje t. j. 47 dinarjev. Tvornica za dušik d. d., Ruše je beležila skozi ves tekoči teden nespremenjeno in sicer po Din 125-— za denar. Tečaji industrijskih papirjev na zagrebški borzi Kakor smo že javili, je borzni svet sklenil, da se z 22. novembrom prične na zagrebški borzi kupčija z delnicami industrijskih podjetij. Na kupčijo s svojimi delnicami so pristala ta podjetja: 1. Narodna šumska industrija, Zagreb; 2. Našička Union des Usi-nes et des Explot, Genčve; 3. Gutman, d. d., Belišče; 4. Drava, fabrika vžigalic, Osijek; 5. Hrvatsko-slavonska d. d. za industrijo sladkorja, Osijek; 6. Osiječka livarna železa- in strojna fabrika; 7. Veliko Bečkerečka fabrika sladkorja; 8. Ekspertna in importna d. d., Zagreb; 9. Isis za promet kemikalij, Zagreb; 10. Dubrovačka paroplovitba; 11. Split, a. d. za cement Portland; 12. Trboveljska, premogokopna družba v Ljubljani. Delnice vseh teh pod-ietij so že preje kotirale na borzi. Na novo pa bodo kotirale še delnice teh podjetij: 13. Berger, d. d. za industrijo lesa, Zagreb; 14. Dalmatia d. d., fabrika port-land cementa, Kaštel Sučurac; 15. Pen-kala, fabrika d. d., Zagreb; 16. Tipografija, grafično založništvo, Zagreb. Na kotiranje svojih delnic pa niso pri- stala ta podjetja: 1. Slaveks, 2. Slavonija, 3. Danica, 4. Pivovarna Sarajevo, 5. Pivovarna Union, 6. Narodna mlinska, 7. Brod-ska fabrika vagonov, 8. Paromlin Union, 9. Vevče, 10. Jadranska paroplovitba in 11. Oceania. V torek se je pričelo na zagrebški borzi trgovanje z delnicami industrijskih podjetij. Zanimanje za tečaje je bilo precejšnje, zaključka pa sta bila narejena samo dva. Prodanih je bilo 50 delnic Osječke sladkorne fabrike in 50 delnic TPD. Posamezne delnice so notirale: Gutman 110, blago; Veliki Bečkerek 600, denar; Drava 120, denar; Osječka sladkorna fabrika 178, 185, zaključeno 180; Cement, Split 150, denar; »Isis« 20 do 35; Trbovlje 140 do 150, zaključeno 150; »Tipografija« 100, denar. v© CIKGRI1A Maš pravi domači izdelek I Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini: Prve jugoslovanske tovarne hladilnih strojev v Ljubljani. Konkurzi sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Kreč. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 2. XII. ob 9. Oglasitveni rok do 31. XII. Ugotovitveni narok dne 7. januarja. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini: prot. trgovca Trebar Matije v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, porav. upravnik advokat dr. Tavčar. Narok za sklepanje poravnave dne 31. XII. ob 9. Rok za ogla-sitev do 25. XII. Poravnalno postopanje je končano v zadevah trgovca in posestnika Skoka Antona iz Domžal, trgovca Franza Draga v Ljubljani in trgovke Ahlin Angele v Ljubljani. Potrjena je poravnava izven stečaja trgovca Krolla Josipa v Celju. TOBAČNA ŽETEV V HERCEGOVINI Edino bogastvo Hercegovine je njen tobak. Prav za prav živi Hercegovina le od tobaka, ker je žetev drugih pridelkov tako slaba, da je takoj pojedena. Dne 24. novembra se vrši odkup tobaka v Hercegovini. Naravno je, da govori danes vsa Hercegovina samo o tem, po kateri ceni bo tobak odkupljen. Dosedaj je bila cena nizka, ke/ je bil samo najboljši tobak uvrščen v A kategorijo, pa čeprav je drugod najboljši tobak slabše kakovosti, kakor drugovrstni hercegovski. Vsa žetev tobaka v Hercegovini bo dala letos okoli 420 va? gonov in če bi odkupil tobak po 15 dinarjev za kilo, kakor upajo Hercegovci, bd dobila Hercegovina po odbitku stroškov za tobak čistih 45 milijonov Din. S tem bi bila Hercegovina preskrbljena za vae leto. rceva Dr. Pi slaJna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. -J- DOBAVA — PRODAJA Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov lopat; do 7. decembra t. 1. p,a glede dobave 310 parov cokelj za pepelarje. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje ■sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 35.000 kg pšenične moke, 2000 kg riža, 2.400 kg svinjske masti, 400 kg bučnega olja, 400 kg kave, 1800 kg koruznega zdroba, 600 kg terperutinovega umila, 300 kg cikorije in 400 kg papirnatih vrečic. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 im jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 m jeklenih vrvi Dobava živil. Dne 25. novembra t. 1. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 11.000 kg masti, 600 kg olja, 10 kg čaja, 45 kg žgane kave in 10 kg maka. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) Dne 16. decembra t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave jekla, verig, sider, pil, fibra itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri inženjersko-tehničnem oddelku te komande.) (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.) Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Celje. Besedilo: Stober in Guček, čevljarstvo v Celju. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja čevljev. Oblika družbe: Tirg. družba. Družabnik: Stober Ivan, čevljar v Celju, Guček Franc, čevljarski pomočnik, Zagrad 21. Firuno zasopa na zunaj Steber Ivan, čevljar v Celju, Gosposka ulica. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 16. novembra 1932. Firm. 365/32 — Rg A III 159/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: B. Kolb & Predalič. Obratni predmet: Trgovina s sportniimi potrebščinami. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. novembra 1932. Družabniki: Kolb Bine, lastnik športne delavnice v St. Viidu nad Ljubljano; Preda- lič Stane, [trgovski sotrudnik v Ljubljani, Tržaška cesta 21. Zastopstvo je kolektivno po obeh družabnikih. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1932. Firm. 928/32 — Kg A VII 110/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Panreklmn« družba z o. %. Obratni preidmet: Zastopstvo in izvrševanje vseh vret reklam v tu- in inozemstvu. — Izdajanje in razmnoževanje vseh vrst edioij in publikacij, zlasti izdajanje brošur, časopisov, letakov, lepakov, not, propagandnih in drugih filmov, slik, fotografij in -izdelkov likovne umetnosti. — Pretipkavanje in razmnoževanje vseh vrst poslovnih spisov in poslovne korespondence, oskrbovanje prevodov tiz vseli modernih jezikov in v vse imoderne jezike sveta po kvalificiranih profesorjih, uvajanje trgovskega knjigovodstva in trgovsko bilancira-nje, posojevanje pisalnih strojev, podajanje raznih informacij iin nasvetov. Družbena pogodba iz dne 22. oktobra 1932. Visokost osnovne in vplačane glavnice Din 10.000-—. Poslovodje: Kranjc Slavko, profesor v Zg. Šiški 182, Krošl Anton, profesor v Ljubljani, Krži-čeva ul. 6. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. novembra 1932. Firmi'. 906/32 — Rg C V 95/1. * Sedež: Sinja Gorica. Besedilo: Tone Verbič, tovarna usnja. Obratni predmet: Nakup sirovih kož in potrebnih strojilnih snovi, predelovanje istih v usnje in prodaja usnja. Imetnik: Tone Verbič, usnjar, Sinja Gorica št. 26, občina in pošta Vrhnika. Dežefavo kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. oktobra 1932. Firm. 843/32 — Rg A VII 107/1. Izbrisali sta se nastopni firmi: Sedež: Ljubljana. Besedilo: L. Gerkman. iRadi opusta obtrata;. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. septembra 1932. Firtm. 786 — Rg A VI 42/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Franjo Gerkman. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na debelo. Radi opusta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1932. Firm. 756 — Rg A II 208/2. ir 9/< 111*0 li barra- D,esira in ke LK, V CA urall mi*no snaii obleke klobuke itd. Skrohi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Selenburgova ul. 3. Telefon St. 22-72 Jijiu ji or o rila Tržne cene v Mariboru, 15. novembra 1932. Govedina: 1 kg govejega mesa I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, III. vrste 4—5, jezika svežega 10—14, vampov 4—6, pljuč 3—4, ledvic 8—10, jeter 4, možganov 10—12, parkljev 3—4, vimena 3—4, loja 4—5 Din. Teletina: 1 kg teletine I. vrste 12—14, II. 8—10, jeter 8—12, pljuč 6—10 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 10—16, sala 12—16, črevne masti 8—10, pljuč 5— —8, jeter 6—8, ledvic 10—15, glave 6—7, nog 3—6, slanine sveže 12—15, papricirane 14—20, prekajene 14—20, masti 14—18, prekajenega mesa 12—22, gnjati 16—20, prekajenih nog 4—8, prekajenega jezika 16—28, prekajene glave 6—8 Din. Klobase: 1 kg krakovskih klobas 18— —28, debrecinskih 10—14, brunšviških 9—15, pariških 16—22, posebnih 15—20, safalad 15—20, hrenovk 16—22, kranjskih 20—28, prekajenih 3—4-50, mesenega sira 18—22, tlačenk 12—22, salame 50—70 Din. Divjačina: jerelbica 8—10, fazan 15—18, zajec 20—28 Din za komad. 1 kg srne 8—10 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 6, II. vrste 4 Din. Kože: konjske kože, komad 75, 1 kg goveje kože 6-50—8, telečje 8-50, svinjske 3, gor. usnja 50—70, podplatov 35—50 Din. Perutnina: piščanec majhen 9—10, večji 15—25, kokoš 15—25, raca 15—20, gos 35—50, puran 35—60, zajec domač, majhen 4—8, večji 10—20 Din za komad. Ribe: 1 kg morskih rib 16—28 Din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2—3, smetane 10—12, 1 kg sirovega masla 22—24, čajnega masla 28—32, ementalskega sira 60—80, polementalskega sira 18—25, trapistnega 10—25, 1 lit. grojskega sira 16—20, 1 kg tilskega sira 18—22, parmezana 85—100, sirčka 7—8, jajce kom. 1—50-1-75 Din. Pijače: 1 liter vina, novega 6—10, starega 12—20, črnega 9—14, piva 9, 1 steki, piva 5—5-50, 1 sodček piva (25 1) 172-50, 1 lit. žganja 20—25, ruma 36—56, sadjevca 2—3, pokalice 2—2-50, chabeso 2-50 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 4, polbelega 3-50, črnega 3, žemlja 0-50, drobtin 1 5 Din. Sadje: 1 kg jabolk I., II. in III. vrste 2—4, sliv 3—4, sliv posuš. 6—10, grozdja 3—6, 1 liter kostanja, surovega 1—1-25, 1 liter kostanja pečenega 4—5, 1 kg hrušk I., II. in III. vrste 4—6, limona, komad 1-1-25, 1 kg rožičev 5—8, smokev, 7—12, dateljev 30, mandeljev 40—56, orehov 3-50 —4, orehov luščenih 16—18, rozin 17—22, maka 14 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. vrste 44—80, II. vrste 43—68, kave pražene 1. vrste 60—94, 11. vrste 48—86, čaja 70— —250, soli 2-75—12, popra celega 38—50, popra mletega’18—50, cimeta 56—62, paprike 20—40, testenin 6-50—14, marmelade 16—32, pekmez 7, medu 16—20, sladkorja v prahu 15-75—16-50, v kristalu 14— —15, v kockah 15-75—16-50, kvasa 30—40, škroba pšeničnega 10—14, škroba riževega 18 20, riža 6—11, 1 lit. kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—3-50, kisa vinskega 4—7, olja olivnega 12—18, olja bučnega 10—12, špirita denat. 6—10, 1 kg mila 8—15, sode 1-75—2, ječmenove kave 8— —14, cikorije 16—17 Din. Žito: 1 kg pšenice 1-75—2, rži 1-35, ječmena l-35—2, ovsa 1-45—2-20, koruze 1"35 —2, prosa 1-25—2, ajde 1-25—2, fižola 2— —3, graha 12—13, leče 10—13 Din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke 00 3—3-50, št. 0 3—3-50, št. 1 3, št. 2 2-80— —3-25, št. 4 2-75—3, št. 5 2-50—3, št. 6 2-25—2-75, št. 7 1-75—2-50, ržene moke I. vrste 2-65—3, II. vrste 2-45—2-50, prosene kaše 3—4, ječmenčka 12—12, otrobov 1—1-75, koruzne moke 1-50—2, koruznega zdrdba 2-50—3-50, pšeničnega zdroba 3-50 —4, ajdove moke št. 1 4-50—5-50, št. 2 3-25—4-50, kaše 6 Din. Kurivo: 1 m3 trdih drv 90—100, mehkih drv 70—80, 100 kg premoga trbov. 40— —42, premoga velenj. 22—24, 1 lit. petroleja 7, bencina 6—7 Din. Zelenjava: 1 kom. solate, glavnate 0-50— —1-50, endivije 0-50—1-50, 1 kup radiča 1, 1 glava zelja, poz. 1—2-50, glava ohrovta 1—1-50, 1 kom. karfijole 1—4, 1 kg paradižnikov 2, 6 komadov zelene paprike 1, 1 kom. zelene 1—3-50, 1 kom. zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 3, česna 8—10, repe 1, kolerabe kom. 0-50—1, 1 kg krompirja poznega 1—1-50, zelja kislega 4, repe kisle 2, 1 kup motovilca 1 Din. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 24. novembra: Zločin in kazen. Red B. Petek, dne 25. novembra: Zaprto. Sobota, dne 26. novembra: Veseli vinograd. Izven. Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 24. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red A. Petek, dne 25. novembra: Zaprto. Sobota, dne 26. novembra: Mala Floramye. Izven. Zrnižane cene. Mariborsko gledališče Sobota, dne 26. novembra: Boccaccio. Premiera. »£e ,e*e ,6^° o<* ,i i ln KUVERTA'« MUBLlANAl rlo^skčl r PVoJdrsUi pni 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA ‘Grgovd in indastrijcil Trgevsfei lisi se priporoča za inaerivanjct šBrzojavi: di.rispercoLon.iale Jujubljana — ‘Geiefon št. 2263 Ani Krisper Coloniale Easlnib: Josijp Vovlič Ljubljana Zaloga špirita, ZDunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 ‘Veletrgovina koloni-jalne robe. ‘Velepražama kave. fMlini za dišave. ‘fšočna postrežba. raznega zganja m konjaka. 3\/lineralne vode. Ceniki na razpolago. TISKOVINE vszjfnmLlrgmke, uradne,reklam* |pjS ne,časopise, knjige, večScm liclr hlLvft in n v »Trgovskem listu** ? Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.