Hoče. V pondeljek pouoči je izbruhriil požar v gospodarskem posknpju Matija Praznika v Spodnjib Hočah. Ker so bile kmalu požarne brambe iz Hoč, Radvamja in Maribora na kraju nesreče, so ogenj omejile in preprečile večjo nevarnost. Kako je ogenj nastal, še ni dGgnamo, dasiravno je žendarmerija airetirala nekega moža, ki se je zelo sumljivo dhnaSal okoli ognja. Prazmik ima preoegšnjo škodo, ker je bil aselo nizko zavarovan. Podova pri Račjem. Naše gasibao društvo ipriredl v nedeljo, dne 13. maja t. 1., veliko tombolo, zidi-uženo z Tjudsko veselioo. Tombola obsega 300 izredno lepih dobitkov in je n|en čisti dotbičeik namenjen za nabavo novega mcrdern>ega gasilnega orodja. V slučaju slabega vremena se tambola preloži na prihodnjo neddjo. Začeteik oib dveh ptopdldne. Vsti prijatelji druištva, kakor tudi okoli&ka sosedna dlništva prisrčino vabiljem! Žitcčka vas pri Duplekn. Kovaško arOdje ima na prodaj (po svojem možu Jožefa Ferk v Žiit^ečki vasi. Sv. Jakob v SIov. gor. Po dolgi mučni bolezmi je dne 3. t. m. mirao v Gospodu zaspala Marjeta Skofič, rojena Knehtl. Bila je vrla gospodiinja in doibra mati svojim otrokom, pa tudi siromakom. Da je biia zelo ipniljiiibljena, nam je pričala številna množica ljudstva, ki jo je apremljala na njeni za;dnji poti. Pokojina zapušča moža in še&t otrdk, katerim izrekaimo naše islkreino sožalj«. Počivaj v miru! — Na sedimimi za ipokojno so nabrali 50 Din za dijaško semenišče. Sv. Ožbalt ob Dravi. Delavski stanovski shod z misijonsko pridigo in dvema sv. mašama di> devetih se bo obhajai v naši rom. cerkvi na 3. ipovelikomočno nedeljo na praznik varstva sv. Jožefa, nebeškega patrona vsem delavcem trpiuoim, ne samo tesarjem, kolarjem iin miizarjem. Po sJužbi božji stanovsko dedavski shod v CermeniSki grabi pri velepodjetniku Vauhar-Sernec. Krščanski d^lavci, pridite na oba shoda v kar najobitaejšem felevidu! Oba shoda bo vodil goreč govornik im vnet zagovornik vs«h dotorih d«l«Tcer. flmartno pri Slorenjgradcn. Ehie 0. aprila je umrla ena najboljših naših krščanskih ma ter Marija Ruter, sopraga postajenačelnika v Dovžah. Nad dve leli je bila priklenjena na bolniško ipostelj. Le sv. vera in trdno upanje na jasnejše dneve onkraj groba ji j€ biia ed,ina tolažba v ipekočih dnevih bolečin. Bila je v pravem pomenu krščanska mučenica v težki bolezni. Popolaoma se je tttdi žrtvovala na oltarju ljubezni do svojiii IjubIjenih otrok. Kljub slabemu gmotnemu stanju je njena nepapisna požrtvovalnost pripomogla, da so dosegli otroci višjo Izobrazbo in inorejo ibiti goreči pospeševatelji krSčamske izoonike naSega natroda. Hvaležni farani so se oddolžili na dan ipogreto. V ogromnem številu so se zbrali ob ¦njenem gro bu, da ipoproisijo Boga, da jo sprejme v nebešiki raj, kjer naj se odpočije od zemeljskega trpljenja. — V nedeljo, dne 25. aprila, sta bila poročeiia v Mariboru naš ugledni faran Ivan PnŠBik, veleposestnik, in Justima UrSej. Naj rosi milostno neibo srečo tLn blagostav na novo zakonsko zvezo! Velika Nedelja. V nedeljo, dne 15. aiprila, ravno ob K na 11. uro predpolda« smo zaslišali zamolklo braenje v zraku. Mislili si smo, da je aeraplan. Kar zagledamo od južne strani pluti veliki zrakoplov z iraenom >Italia«. Kakiotr je bilo že iprej v časotpisih razglašencs je bil to italijan&ki general Nofbile, ki je letel na severni tečaj. Zares je bilo lepo videti veliko zračno ptico, ko je plula ravno nad aašo cerkvijo. Ljudje so z vzkliki in občuidorvainjem opazovali leteoo prikazen, fcatere v našem krajiu razen bivših vojakov iz svetovne wjne še nihče ni videL TLsti, ki 'so stopaM Okol. oerkve, so bili za sedaj toliko na bol|šem, da so n«kaj več videli, kakor tisti, ki $o bili v cerkvi. Pa saj so tudi zagnali tak kraval, da so dotičmi, kateri so bili pri maši, raislili, da se je zgodila kaka nesreča, ali da je nastal ogemj' kje v bllžim. Trgovišče. 2e divakrat je neki hndioimušnež sioer na šal|jiv način kiutLziral naše olbč;iii'ske ceste. Pa to ni šala, temveč gola resnica, da so ceste v naSi dboini res v skrajno slalbem stanju. Ako se podaš od seneškega brega preko polja jproti Trgovišču, za^paziš, da teče voda namesto po obcestnem jarku kaT po sredini ceste. Ko prekoračiš na sredini vasi državno oesto in se podaš v takoimenoivane >Krče«, moraš biti iposebno previden, da se ti med pešpotjo <ne zgodi kaka nezgoda, kaj šele z vozioim! Mora se povdariti, da ima oibčina gramofz za ceste takorckoč pred nosom, Ireiba le nekodiko dolbr« vdl]e in v teiku enega ali dveh dni bi se naiše ceste apremeinile tako, da !bd nas lahlko zavidale vse sosedne oibčiiie. Prfišel je namreč čas spomladaniskega dela. Trelba je vozati gnoj za saditev konize in krompirja. Vaš^ani sicer Se takorekoč po fretarskem zvoizijo svoj gnoj, ali ko pride ubogi viničar ali posestnik iz Grakšlna prosit voznilka, se visak izgovarja, da ipo trgOTški cesti iz Gralkšlma ni mogoče voziti. Toliko za dames. Ako se ne bodo v tein oziru v krat kem razmere iaboljišale, se bamo oglasili na drugem mestu! Mihovci pri Veliki Nedelji. Med Mihovci in Ormožem &toji neko znamenje, kat«ro pa ne služa več v božjo čast, t€mveč bd bilo bolje, da se oidistrani, ako ise ga ne misli več obnorvitL Veržej. V nedeljo, drne 29. a'prila, se praznuje v Marijamdjšču praznik Marije, Matere dobrega sveta, v čast katerl je iposvečena zavodiava kapelica. Cerkveni obredi ®e 'bado vršili pod milim nebom kot vsako leto. — Popoldme ob dveh bo vlč. g. inšpdktor blago^ slovil zares krasni kip Marije Pomočaiice, umetoiino iz rdk Don Boskovih sinov. Nato bo slaivnostna akademija s petjem m godbo gojeoncev zavoda. Prazniik se bo zaključiil b slovesnim blagoslovom. Sv. Andrai v 8Iov. gor. Ugledno hik> Zorkovo je zopet obiskala kruta smrt in odps- Ijala seboj v večnost nad Yse skrbno gospodinjo Katarino. Tik pred «wjo smrtjo je naklonila tukajišmji oerkvi svoto 2500 Diin kot prispevek za novi veliki zrvon. Tudi uboga ddavka Uršula Lovrec, Iki smo ]o pokopali na veliko sotato, je ddločiLa v ta namen 500 Din. Lepi vzgled ipožrtvovalnosti za božjo Cast. Počivajta v miru! Pušenci. V našiih krajih je navada, da na Velilko soboto po iprrooesiji Vstajenja prižigajo bakle, ki garijo pozno v noč. Pri baklah se ljudje veselijo velilkonočne slkrivnosti, se šalijo in zaibavajo. Letos pa &e je pripetil pri tem žalostem slučaj. K baklam je prišlo tudi nekaj famtov iz drugih vasi. Ko so odhajali, je eden izmed tdkaj&njih storpil za njimd in enemu, ki je bil brez dvoma popolnoana miren in nedolžein, zasadil od zadaj nož v rfcbra, tako da so ga morali ta_oj prepeljati v križniSko bolnico. Fantje, ali vam ni niti najsvetejša noč svela dovolj? Surovo pretepamje z nožem se najmanj spodoM na Veliko noč! Ormož. Ne vemo, ali otbstoji res predpis ali ne, da morajo vse trgovine kupovati vžigalice v glavni tdbaični zaiogi. Od tukajšnje glavne zaloge kar naenlkrat trgovine niso dobdle drugih vžigalic kot sakolske. Tako je morala tudi tiikajšnja (kmetijska zadruga prodajati ndkaj dmi samo sc&cfeke žveplenke, dokler m neika zavedna kmetica ogorčena prinesla tam fcupljeoe »Zdrarvo-Sokol-vžigalice« nazaj in izjavila, da ni prav, da se nam panujajo samo take v nakuip. Ker so se mnogi iDpravičeno nad tem spodtilkali _. jezdli, je glavna zaloge vendarle uvidela svojo kratkovidinosi; iii naročila tudi druge nesakolsfce vžigalfce. Vzemimo, da foi se bilo Tiarotbe zgodilo, da bi se prodajale tudi na prdnicr artovsike vžigalice in da bi kakžna »Iderikalna« zaloga razpečevala samo take orlovske žigice, joj, kako bi zakričali proti zagrizenosti in nesraTnrMjtsti lilberalci! In narnesto, da bi si morali kupavati orlovske vžigalke, bi si gotovo raje iiaibavili kresilne kamne. Slov. Konjice. Pri nas je odprl svofo odvetniško pisatrno odvetmLk dr. Macarol. Oplotnica. V sredo, dne 25. aprila, to je na Markovo, se vrSi v Oplalnici veliki kramarski in živiinsld: seijem. Novo sejmišče za živiiio se nahaja na zeio lepem prostoru m sioer fblizu gostilne Stopar. Ker se na ta sejem prižene mnogo lepe živine, se visi kupci kakor tudi kmetje, ki želijo ka) prodati, vabijo uljudno! Velenje. Zadnji čas nam je :po4»rala nagla smirt dva ugledna občama in sicer Mihaela Trnek iz Bevč, iki je uimrl dne 31. marca, 78 let star, in Jožefa Brglcz iz Paike, po domače Čujež, 'ki je uitnrl dne 13. aiprila, 80 let star. Slednji je bil nad 40 let občinski odbor__, a je bil tudi dalje časa pri okrajnem zastorpoi'. Tcharje pri Celju. Dne 28. marca t. 1. je umrla gaspa Marija Štante v starosti 80 let, biv&a posestnica in gostiliničarka v Št. Lovremcu. Rajmca je bila siploSno priijubljena in vzgledna gospodinja,'Bodi ji z«mljica lahka! Rodbinam Stante in Kroflič pa izr€_anio naSe iskreno sožalje! Sv. Peter v Savinjski dolini. Dne 16. t. m. je bil slovesno pdkopaTi g. Alojzij Terglav. Pokojni je bil kremenit Sl'ovenec, veren, očitno ikatolišJki mož, velik dotbrotnik dijakov, cerkev, samostanov iin misijonov, razumen kmetovalec, več let šemipeterski žuipan in svojčas štajerski deželni iposlanec. V težki štirimesečnd bolezni je prejel večikrat sveto dbhajiilo. Na veliko sobcnto si je zaželel ma_lje:nje s sv. oljem in paipežev blagoslorv. Ob štirih zjutraj na Vcliiko noč je z hrepenenjem zavžil sv. ervangeljiski kruh. Veselo so ob tej zgodmji uri farni zvonovi pritrkavali, gos:p. Terglavu pa prihod >božje deiklec oznanjaii. Minio je opetovano vzdib.n,il: »Priprarvljen s«ni, umrjem rad, ker Botg tako hoče!« Prosol je »vojega iupnika, da mu hodi molit molitv» %v. c^tTct«, ki odpkajo duši potgled v ve- selo, srečno in večno življenje. Se po noči pred smrtjo je govorril za duš—im paslirjem ganljdve molitve, v katerih se krSčan>ski mož koncem svojega življenja zabvaljuje Boguza največji dar božji: za sveto katališko vero! Bogu udano je priičakoval angelja smrti in ko je priSel, je g. Terglav pri jaisni zavesti ostavil svojo 601etno življenjisko pot. Rajskd mir njegovi verni slovenski duši, iskreno sožalje oislani njegovi ženi, hčeram i_ sinovom! —č. Sladka gora. Pri »as so bile na belo nedeljo občinske voiitve. IzvoJjenih je 12 odibornikov SLS, 5 odibor_ilkov pa od splošne gospodarske stranke. Udeležba je foila velika. Glede izvoIjenib moramo naglašatl, da zastopniki ob6ine niso prav parazd-eljeai. Neikateri kraji nimajo Tiobenega zastopndlka, drugi jih imajo pa preveč. Liste so bile štirL Sv. štefan pri Žusmu. Naš dolbri g. župnik je moral ipred1 Veliiko nočjo v bolnico zaradi vnetja slefpiča. Bil je operiran in sedaj se je na veselje nas vseh vrnil iz bolnice. Zeliimo mii, da bi kmalu okreval ter zopet energično deloval v prid in slavo naše fare. — Tudi drugače d^iujemo. Graditinameravamonovo cesto skozi Sv. Stefan. O tem bomo pa že še poročali, to bo dek> že v teku. Svetina pri Celju. V&i vemcs da divjačina samo kmetoitn skodo dela. Eniin zajd, lisice, iazbeci, jastrebi, vrane, jerebiice, fazani itd. Dmgim pa tudi divje svinije in srne. Ponekod je manj Skode, drugod zopet več, To je resntea, da dobi dbana. mnogo tdsočev za lov. Ker j« pa posestniikov v občini mnogo, ipa ipride na enega pasestnika kamaj neikaj dlnarjev, alko si izikupiček za lov razdelijo. Če se ipa denar ipusti občinski blagajni, ima pa vsak posesl.n_. za nekaj dinarjev manjši davdk. Če fcmet vse dmge davke plača, bo še plačal tisito malenkost davka, ki mu ga rpla&i njegov delež od lofvske zakupnine. Tako bi bil potein vsaki 'kmet res gospodar na svojem iposestvu, ne ipa zajec. Zakaj moiramo redilti divjačino, fci nam desetfcrat in tudi po sto!krat več škode naredi, kakor je sasna vredma. Če ena veverica ali šoja kmetu koš sadja požre in razoosi, je tisto sadje več vredino, kaikor dernar, ki od lovske zakupnine na njega prdde. Vsa š_oda se tudi ne more plačati, saj se še ipravi_io cenžti ne da, ker divjačina ne požre kar vsega od kraja, ampak le in ,pa tam: jpero ali vrh na rastiini. Tudi za sadje se ne ve nalančno, koliko ga je žival raznosila. So po&estaiki, ki jim je divjačiraa za tisoče šlkode naredila. Prav golovo ipa napravi divjačina vsaikemu kmelu več Skode, kakor za tiste dinarje, ki jiii od lovsike zakiuipnine ddbi. Zato !bi sJkoro vsak krtMrt še več kot toiliko rad iz žepa dal v občkisko blagajmo, samo da bi smel skodljivca ustreliti, kadar mu šikodo dela. To ni pravično, da se lov iproda ibrez Tiašega dovoljenja. V nelkaterih olbčimah še pet posestaikov ni s tem zadovOlJTiiih. Ako je pa v kateri občini večina knietov s tera zadovoljna, da se lcvv proda, tain pa naj prodaijo le gotzdna lovišča, ot»delan svet: njive, travnilke, paišnike, vino grade itd., se pa naj ne proda, na teh pa naj ima na vsalk načim kmet pravico, prasto postreljati Skodijivce. Težko delati dai davke plačevati imamo pravico, svojih pridelkov bramilti si pa ne smemo! Če jbodo kmetje sme li iprosto braniti svoje pridelke, bo pa večina kmetcv voljniii, rprodati svoje gozdno lorii&če. Tako bi imel fcmet potrebno prostost, gaspodje bi pa še tudi imeli dovolj zabave za swje zidravge. Korisfno kravo ima vsak rprawico zaklati, Skodljive divjačine pa se ne sme umičiti. Zato prosimo in pozivljamo vse gdsipode paslance, da vzamejo to stvar v roke ter da se nam ta ipra>vična želja že kmalu uresniči! Marija Gradec pri Laškcm. Ko je 1. 1918 utnrl Mvši gospod žuipan Antom Teršek, je prevzel županske poslc njegov names-tnik g. Martin Topode, po»e»t_ik, Jagafi« 16. Leta 1921 je bil izvoijen za župana s 13 glasori občinskih odbornilkav. Leta 1924 z 18 gla#»vi. Dne 8. decembra 1927 pa so bile občinslke volitve in je bil nosilec liste SLS, katera j« od 25 obči_skih odbornikov pritegnila za s«boj 23. Ker je bila vložena pritožba, se je pa voliterv občinskega starešinstva zavleHda i_ se je ta vršila šele dne 15. apriila t 1. Navzočih je irilo vseb 25 dbčinskih odlbornikoT. Vodil je volitev najstarejši občinski odbornik, leta 1862 rojeni g. Jurij Krajnc, p. d. Jozl, ki je krepko, podučljivo in pa resono nagovoril pamen dainašnjih volitev in težaT« županske častd, katero je že leta 1894 užival in da jo bode bodoči župan lahko iprenašal le, če ga bodo vsi gospodje cnbčinslki odborniki resno podpirali. Oddanih je bilo 25 glasov in od teh jih je dobil dosedajmi gospod žujpan Martin Topole 20. Vpraša ga .predsednik, alco izvolitev sprejme? Ta se je odločno izjavil, da ne sprejme več, kcr ima lOletnega župavanja že dovolj in da so danes za župana prav težki časi, s.iliti pa se ga kot 621etnega moža tudi ne more več. Toda občinski odborniki tega niso boteli slišati ter so ga vsi, tudi tisti, ki ga niso volili, abkolili, objeli kcrt svojega očeta, mu ol>etali vsepovsod zvestofoo in podporo in da ga v neprijetne odsetke in odbore ne bodo silili, samo da š« vidijo na čelu svoje olbčine poštenega, stvarnega m iponižncga moža, ki se v pisarni nikdar ne razburi. Mož je bil od tega zaupanja očividno ginjen im je župansko me&to zopet zavzel. Nato je sledila volitefv občamsikih svetovalcev: Klub SLS je bil častno discipliniram in je taiko v&ak dbčinski svetovalec doibii nad 20 glasov. Izvoljeni iso: Jurij Krajnc, bivši župara, Lahomšdk št. 2; Mihael Hraslnik, Brstnik St. 16; Mihael Jelenc, poseistniiik, Dol 8; Martin Žveplan, Lažiše 21; Pemč Fl., orožniik v pokoju, v Lahomnem 26. Pregledlovalcem raču!iwxv ipa so bili izVidjeni: od klulba SLS g. gbčinski svetovalec Penič Fl. in Ivan Deželak. Od gaspodarske stranke, t» sk> združeni naaproHniti, ki še sami ne vedo, kaj !pravzaiprav hočejo od oOjčine, oziroma za Občane storiti, pa so dobili istota!ko dra preglednJlka in sicer Karola Slkoiberne, pos., Ojstro 31, ter Amdrej} Koikotec, pasestniik, Gračnica 3. Brežice. Pokopali smio g. Šetkica iz S*. Leoarta. Pokojni je bil zelo priljubljen in je imel zelo lep pogreb. Udeležili so se ga poleg čč. duhovščine požarna bramba', sreziki ipoglavar, notar im oibčiniski predstojinik s celim od_orom. Pevsko dništvo mu je zapelo žalostinko doma in pri odprtem grotbu. Vsem tem in darorvalcem vencev ter vsem drugiTn, ki so se pogreiba udeležili, Izreka prjisrčno zahvalo žalujoča rodibiTia SetinčeTa.