OBISK OTROK NAŠIH ZDOMCEV NA DOBROVI
V domovini je veliko zanimivega
Učenci osnovne šole 7. maja iz Dobrove pri Ljub-Ijani so v začetku aprila gostili 66 otrok naših zdom-cev, ki žive in delajo v Porurju v ZRN. Mladi zdomci v Nemčiji obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in odločili so se, da v spremstvu treh učiteljic obiščejo matično domovino Slovenijo. V Mariboru so bili gostje tamkajšnje občinske konference SZDL in učencev osnovne šole Toneta Čufarja. Najstarejše med njimi, stari so od 11 do 17 let, so sprejeli v član-stvo ZSMS. Pot jih je na petdnevnem obisku nato zanesla v Bohinj in Postojno, kjer so obiskali tam-kajšnji garnizon in Postojnsko jamo.
V četrtek popoldne so jih sprejeli učenci na Do-brovi. Pripravili so jim kulturni program.nato pa so jih odpeljali na svoje domove. Pogovori so tekli glo-boko v noč. Toliko zanimivega so si imeli povedati. Otrok naših zdomcev je bilo premalo za vse, ki so jih hoteli odpeljati domov. Prisrčno je bilo na primer srečanje Igorja, ki je kljub bolezni prišel po svojega gosta v šolo. Prekinili so za hip kulturni program.da so mu ga lahko našli. S slovenščino je bilo nekoliko težko,pa sta si fanta pomagala kar z rokami. Aplavz prisotnih je prekinil zadrego.
Pogovarjali smo se s 14-letno Tanjo Janežič iz Dusseldorfa: »Zelo tni je všeč v Sloveniji. Ne poz-nam je namreč prav dobro. Prva tri leta sem živela pri stari mami v Portorožu, sedaj pa sem že deset let v Nemčiji. V Dusseldorfu živim z očkom in mamico.
Vsak torek imamo dve uri dopolnilnega pouka slo-venščine. Učimo se našo zgodovino, državno uredi-tev... V Sloveniji sta mi bili najbolj všeč Postonjska jama in Celjc. Nekaj težav sem imela na Stajerskem s sporazumevanjem, v Ljubljani pa težav z jezikom nimam. Opazilasem tudi.številnedrobne razlikemed nemškimi in tukajšnjimi šolami. V Nemčiji imamo zjutraj šolo nekoliko kasneje, ne nosimo copat, pov-sod so tu slike Tita, medtem ko v Nemčiji predsedni-kovih slik ni nikjer.« Njena gustiteljica Tanja Zore: »Želela sem, da bi me obiskal kdo iz Nemčije. Tokrat se mi je ponudila priložnost. Pogovorila sem se s starši in dovolili so,da prijateljica prenoči pri meni. Rada bi ji razkazala našo okolico, pa je deževno vrerne pokvarilo moje načrte. Sicerse bova pa veliko pogovarjali kljub temu«.
IVO BREČIČ