Št. 653 V Ljubljani, sreda dne 20. decembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsaK dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Laška fakulteta. Lahi ne morejo in ne morejo dobiti svoje pravne fakultete, četudi ni morda nihče temu načelno nasproten. Vlada je za fakulteto, ali ne mara je ustanoviti niti Trstu, niti v kakem drugem primorskem ali tirolsko - laškem mestu temveč jo hoče imeti na Dunaju, pred svojimi očmi, ker je najbrže tako »zaljubljena« v njo, da ji hoče posvečati posebno skrb, kar se naj-la% zgodi, ako jo ima v svoji neposredni bližini. Lahi pa ne marajo Dunaja sploh še manj bi pa hoteli, da bi bila tam njihova pravna fakulteta in ponavljajo s trdovratno doslednostjo svojo zahtevo »Trieste o nulla«, t. j. Trst ali pa nič' Ponudili so se Čehi in so predlagali, da bi se laška fakulteta ustanovila provizorično v Pragi, a Lahi odgovarjajo na ta predlog s tem, da očitajo Čehom, da so stavili ta predlog v sporazumu z vlado. Čehi so presenečeni in se ne vtikajo več v zadevo, za to pa predlagajo Poljaki Krakov za sedež laške pravne fakultete, kar pa Lahi tudi hvaležno odklanjajo. In tako Italijani nikakor ne morejo priti do svoje toliko željene in zahtevane pravne fakultete, četudi tej njihovi zahtevi v principu nihče ne nasprotuje, niti Jugoslovani, ki imamo dovolj povoda nasprotovati usanovitvi visoke šole za Italijane, ki ne dajo nam niti ljudskih šol! Ono, kar uganjajo Italijani v Trstu, krivice, ki jih moramo tam trpeti Slovenci, gotovo ne govorijo italijanski pravni fakulteti v prilog in Italijani nimajo niti najmanjše pravice govoriti, da se jim godi v tej zadevi krivica, ker kdor hoče zahtevati za sebe pravico, mora najprej biti sam pravičen nasproti drugim. Priznavamo opravičenost italijanske zahteve po pravdi fakulteti in tudi po popolni univerzi, ker sto-iimo na stališču, da ima vsak narod pravico vseh, ljudskih, srednjih in visokih šol, ali ogrevati se za to italijansko zahtevo ne moremo, dokler odrekajo Italijani tam, kjer so nas sproti nam v večini, tisočem in tisočem slovenskih otrok Ijudskošolsko izobrazbo v materinskem jeziku in tega menda Italijani sami ne zahtevajo od nas, ako pa to zahtevajo, se jim bo vse smejalo. Naši severni bratje nas večkrat ne razumejo in tudi pri vprašanju italijanske pravne fakultete nas nočejo popolnoma razumeti, ker sicer se za njeno ustanovitev ne bi toliko Zavzemali. Ne mislimo, da bi morali Slovani tej italijanski zahtevi ravno nasprotovati, četudi nam niti tega ne bi mogel nihče zameriti, ali zaveznikov ne bi smeli dobiti Italijani med Slovani vse dotlej, dokler ne spremenijo svoje Politike v Primorju, kjer so ravnotako naši tlačitelji kot na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem Nemci, od katerih se čisto nič ne razlikujmo, vsaj kot zatiralci ne. Ne prištevamo se takim italofobom, kot So nekateri drugi slovenski listi, ali v prvi vrsti imamo pred očmi naše narodne interese in zato ne vidimo nobenega opravičila za ka-kršnobodi zavzemanje za italijanske zahteve s kateresibodi slovanske strani. Ako hoče vlada ustanoviti italijansko pravno fakulteto na Dunaju in ako bodo Italijani s tem zadovoljni — naj se zgodi; hladni ostanemo tudi, ako ustanovi vlada italijansko pravno fakulteto tam kje na južnem Tirolskem, ker naši interesi pri tem ne bodo čisto nič tangirani. Jasna bi morala biti našim pot tudi v slučaju, 5j,a se ustanovi italijanska pravna fakulteta v 1 rstu, ali drugem katerem primorskem mestu: LISTEK. Nostradamus. III. Ječe v Templu. Preteklo je več mesecev. Preskočimo ta čas. Stopimo v eno izmed kraljevskih trdnjav, polno krvavih spominov, v mogočni Temple, ki je stražil severoiztočno stran Pariza. Pojdimo za brezbrižnim, surovim jetničarjem, ki si žvižga spotoma neko lovsko melodijo, po ogromnih, kamnatih stopnicah v podzemlje te trdnjave. Zrak prihaja gost, tema čimdaljebolj črna; dočim sije zgoraj junijevo solnce, vlada tod ledena noč, po kateri vejejo smradljive sape •n se plazi nečista golazen. Ječar koraka s svetilko v roki po tesnem hodniku in se ustavi pred nekimi vrati. Prekli-Ujaje odrine težke zapahe, postavi v kot ječe vrč vode, pokrit s hlebcem kruha, vzame izpraznjeni vrč in oddide. Voda in kruh, ki ga je prinesel, je dvadnevna hrana za jetnico. In jetnica i® Marija. Njene oči so polne strmečega obupa. Njen °braz je shujšan, na njenem ubogem telesu ni več videti mesa. Njena polt je postala prstena. Včasih jo izpreleti drhtljaj... začudenje, družeče se z bridkostjo in radostjo, ki ga čuti tisti, ki upa in čaka, da zagleda beli dan bitje, ki ga bubi že zdaj, dasi ga še ni na svetu... Kadar mine to začudenje, čepi Marija v mračni zamišljenosti v svojem kotu. Vedno isti spomini! Vedno ista slika zadnjih sedmih mesecev, ki se n zdi že nekako zabrisana, zagrnjena s sencami psa. Ali je res ona ta, ki je tu? Ali je res ona tista, ki se je zbudila neko noč in gledala dvoje naši visokošolci-pravniki naj bi vzeli v roke laško gramatiko in naj bi se vpisali na italijansko pravno fakulteto, ki bi potem kmalu prenehala biti italijanska! Sicer pa povemo čisto odkrito in brez ovinkov, da Italijanom njihove težave s pravno fakulteto — od srca privoščimo. LEVIATAN: Kjer ima duhovnik besedo ali Jezuitska republika. (Iz češke .Svobodne Misli*.) (Konec.) Primerjajmo vse to z naukom, v imenu katerega so jezuitje te Indijance ovladali! Vidimo, da so dobili Indijanci del tiste zemlje, ki je bila do prihoda Špancev neomejena last domorodcev, kot posojene deleže takšne razsežnosti, da so ravno komaj zadostovali za prehrano obdelovalcev, in ti da so imeli samo dva dni na teden pravico obdelovati svoje zemljišče. Vidimo, kako je sicer moral domorodec delati na tzv. božji lasti, ali drugače v korist celote, t. j. očetov jezuitov, da za to ni dobival sploh nikake mezde, kvečjemu kako miloščino, kako je umiral radi zanikrne oskrbe v nezdravih brlogih in kako je bil poleg tega še brezpraven, brez jamstva, da se mu še glede te malenkostnih »pravic« ne zgodi krivica. A to vse v deželi, ki je od narave neizmerno bogata, kjer se vsako leto koruza, pšenica, mata, bombaž prideluje po dvakrat, kjer se je še 1. 1730. moglo kupiti konja ali vola za dve igli itd. itd. Primera s tlačani se vsiljuje sama. Jezuitje so ravnali z Indijanci slabše, kot s sužnji. Lastnik sužnjev, ki si je svoje sužnje kupil za denar, ima svoj interes na tem, da bi mu suženj s svojim delom povrnil kupnino in stroške za prehrambo, oziroma še kaj zaslužil, tako da na svojega sužnja vsaj kolikortoliko pazi. Jezuitov pa njih sužnji niso veljali nič. Za njih množitev je bilo z raznimi predpisi poskrbljeno — viri pripovedujejo o zanimivih podrobnostih: novi zakonci n. pr. niso smeli tako dolgo nositi dolgih las, dokler niso imeli otroka; ali: vedno o polnoči in pred solnčnim vzhodom je bilo udarjeno na veliki cerkveni zvon v znamenje. da naj zakonci ne zanemarjajo svojih zakonskih dolžnosti! Kot vidimo, Indijancev jezuitje niso imeli za mnogo več, kot govejo živino, ki je koristna tudi zato, ker se plemeni. Da je v takih okoliščinah izvoz v deželi izdelanega blaga jezuitom vrgel ogromen denar, je očividno. Te uspehe so dosegli jezuitje s tem, da so obvladali mehko, upogljivo dušo teh več ali manj naivnih otrok prirode pritihota-pivši si pred njih zaupanje s priliznjenimi obljubami in hlinjeno skrbnostjo za preganjano ljudstvo. To se jim je izročilo v roke tem pred, ker je videlo, da bi ne ušlo španskim in portugalskim pustolovcem ter rabljem. Jezuitje so imeli til pred sabo ljudstvo, naivne otročje zaupne nedolžne in od evropske kulture nedotaknjene duše. To ljudstvo je bilo idealno tvarna snov, in jezuitje bi bili lahko napravili iz te snovi vzorno telo ter na njem udejstvili nauke tistega čigar ime zlorabljajo v svoji zloglasni firmi. Da tega niso storili, temveč žrtvovali blagor zaupanega jim ljudstva svoji vladohlepnosti po denarju in oblasti, to je ravno njih zločin. Kdor pozna zgodovino cerkve1 in posameznih, od dostojanstvenikov rimsko-katoliške cerkve vladanih držav, ta ne bo presenečen. Zato ravno propada ta cerkev in enako tudi druge cerkve, da oblika ubija in duši znotranjo vsebino, da je obrazov, spačenih od strasti? Ali je ona tista, ki so jo vlekli v neko tajinstveno hišo, kjer se je morala braniti noč in dan napadov dveh zveri v človeški podobi? ... Kako hrabra je bila takrat! Kako silna je bila njena duša, kako močno nje telo!... Da, takrat je še upala! Čakala je soprogove vrnitve! Renold ji je ponavljal od-dalečvsak trenotek: »Točno čez dvajset dni me boš zopet videla!« Devet dni sta brata poizkušala z zvijačo, s silo, z obljubami in z grožnjami doseči svoj namen; deseti dan proti večeru sta jo posetila skupaj. Franc jo je nagovoril takole: »Obtoženi ste čarovnije. Obtoženi ste, da ste brali v temni noči zaprto pismo, ne da bi ga razpečatili. Obtoženi ste, da ste govorili z nevidnim bitjem, ki je bilo gotovo demonskega značaja. Prepeljani boste v Temple in postavljeni pred sodnike; nato boste skoraj gotovo obsojeni in sežgani na grmadi.« Nato je povzel Henrik: »Razen če se izpametujete in postanete popustljivejši. Potem se vam odpre svobodno življenje v sreči in bogastvu. Velika dama boste in najvišji imetniki na dvoru se bodo klanjali pred vami.« »Odvedite me v Temple!« je odgovorila Marija. Odšla sta. Uro kasneje so prišli črni možje z vojaškim spremstvom, ki so jo najprej izpraševali in nato odvedli v Temple. Brez nemira in strahu ie stopila Marija v svojo ječo; štela je samo dneve do Renoldove vrnitve, češ: »Čez deset dni bo zopet tu; nič ne more zabraniti, da me ne bi objel čez deset dni in mi odprl vrata te ječe.« — Prišel je naposled dan, ki ga je bil Renold napovedal; bila Je nedelja. Kakor hitro je posnela po šumu, ki je prihajal od zunaj v njeno temnico, da se je zdanilo, se je postavila nauk, posebno nauk o ljubezni in humanitarnosti — na laž postavljen s prakso, in to ravno tam, kjer je imela cerkev neomejeno moč! Zadostovala bo mogoče le opozoritev na s krvjo pisano zgodovino papeške države, znane pri nas med širokimi sloji po zaslugi Macherjevega Rima, in na zgodovino te množfne raznih cerkvenih držav in državic na Nemškem, ki so znatno pripomogle k uničenju starodavne, nekoč tako mogočne nemške države. Nas pa uči zgodovina jezuitske republike, da je treba na vsa podjetja ali impulze na soci-jalnein in gospodarskem polju, v katerih imajo svoje prste organi cerkve, gledati z največjo nezaupnostjo po Havličkovem geslu: »Nič jim ne dajati, nič jim ne verovati!« Jezuitje, in nič manj ostalo redovništvo in duhovščina sploh, imajo samo en edin interes — ki je navsezadnje kot nagon obstanka razumljiv — namreč obdržati svojo dosedanjo oblast za vsako ceno. S tega stališča se je treba napram njim ravnati. * Radi popolnosti naj opišem še pogin tega velezanimivega državnega ustrojstva. Omenil sem že, da so si očetje jezusove družbe vzdrževali mnogobrojno, moderno obo-roževano armado, ki jih je poleg vsega še malo veljala: v državi je bila namreč vpeljana splošna vojna obveznost prvič na celem svetu, — in vojaki so si morali vse orožje, celo topove izdelovati, kot že gori omenjeno, brezplačno. Ta armada je štela za časa vrhunstva 12—15 tisoč mož in je stala pod vodstvom evropskih častnikov. In to nikakor ni bilo mogoče le paradno igranje vojakov. Jezuitje so aktivno posegali z njo v zgodovino Južne Amerike, tako 1. 1637, 1641, 1653, 1667, 1671 in pod., tako da so se jih začeli sosedje, t. j. Španci in Portugalci bati ter misliti na to, kako bi se rešili teh neprijetnih sosedov. Drug vzrok sovraštva proti jezuitom moramo iskati v nevošljivosti. Jezuitje so si zagotovili s pomočjo svojega vladnega sestava ogromne dohodke iz te naselbine, bolje rečeno plantaže. 2e na drugem mestu smo našteli, kakšna podjetja so ustanovili jezuitje v Paragvaju. Izdelke iz teh tovaren so izvažali, dosti celo v Evropo, kjer so jih dobro vnovčili. Dobiček je šel v redovno blagajno ter rabljen v korist političnih akcij, v katere se je spuščal jezuitski red. Za španske južnoameriške naseljence je bila to zelo nevarna, da naravnost pogubonosna konkurenca. Saj so imeli jezuitje delavske moči poplnoma zastonj na razpolago ter voditi svoje podjetje na veliko brez rizika in dragih investicij, izvzemši vzdrževanje in oboroževanje armade. Izvažalo se je vse mogoče stvari: surove in strojene kože, obut je, zelenjavo, tobak, vosek, surov in preden bombaž- največ pa takozvano Jerbo del Paraguay ali Mat6,gotove vrste čaj (vsako leto 184.000 kil) in surovega > bombaža (po 921.000 kil na leto). Drug važen povod, da so bili jezuitje sovraženi, je bila njih ošabnost in njih obnašanje proti španskim naseljencem. Kot že omenjeno, se ni smel predrzniti noben belec vtihotapiti na jezuitsko ozemlje; takšen predrznež je moral biti vesel, če so ga samo po odgonu poslali čez mejo. To pravilo je veljalo za vsakogar brez izjeme, torej tudi za španske kraljeve namestnike in škofe. Jezuitski provincijal, ki je načeloval tej državi, je imel pač pravico pustiti goste na jezuitsko ozemlje, toda takšno dovoljenje se je izdajalo le za 3 dni. Naravno je, da so nastale vsled takšnih razmer prave bajke o tej nepristopni deželi: n. pr. da so v deželi ogromne množine zlata itd., trepetaje k vratom in začela čakati. Ure so tekle druga za drugo. Izprva je čakala potrpe-žjivo; nato jo je obšla nestrpnost. Proti večeru ji je jetničar prinesel običajno dvadnevno hrano. Niti zmenila se ni zanj, ko je odpahnil vrata; saj ga je spoznala po korakih, da ni Renold. Jedla ni; stala je pri vratih, ne da bi se genila. Le včasih je zamrmrala: »Kako je dolga ta nedelja!« Nepremagljiva trudnost jo je popadla od časa do časa; noge so se ji šibile. Toda vstraja-la je. Nemogoče ji je bilo meriti bežeče ure. Kruha se ni doteknila; pač pa jo je mučila’neznosna,žeja. In ko je šla nekoč pit, je zapazila, da v vrču ni več kapljice vode. »Kako sem mogla izprazniti ta vrč?« se je vprašala. V trenotku, ko je izpustila te besede, so se odprla vrata, in vstopil je jetničar s svojo svetilko v roki; nesel je hleb in vodo — hrano za dva dni. Marija je osupnila. Nikoli prej ni bila govorila s tem človekom. Zdaj pa je vprašala nehote: »Kako pa, 'da mi prinesete isti dan dvakrat jed in pijačo?« »Kako dvakrat?« je zazijal ječar. »Seveda. Saj ste mi šele davi prinesli hleb kruha in vrč vode...« »Saj sem vedeli« je zagodrnal ječar, »zmešalo se ji je. Tako se godi ponavadi.« Odhajaje je dodal: »Zadnjikrat sem vam prinesel v nedeljo zvečer.« »V nedeljo Zvečer?« »In zdaj smo v torek zvečer,« je rekel ie-tničar ter zalopnil vrata. Brez krika, brez vzdiha je padla Marija vznak. Od nedelje zjutraj do torka zvečer je stala pred vrati brez upanja in brez jedi. NADVOJVODA HENRIK FERDINAND. Mlajši brat bivše saksonske princeze Luize in sin Ferdinanda IV., toskanskega velikega vojvode, je resigniral na čast avstrijskega princa in se bo posvetil slikarstvu. Cesar mu je dal dovoljenje. Nadvojvoda je 33 let star in že četrti avstrijski princ, ki je v zadnjem času resigniral na nadvojvodsko čast. vsled česar so se belcem še bolj zacedile sline po taki deželi. Tudi duhovščina, višja in nižja, posvetna m redovna, je bila jezuitom gorka, tako da je nazadnje moralo priti do katastrofe. Med Špansko in Portugalsko so bili neprenehoma prepiri radi mej njih južnoameriških dežela. Nazadnje je prišlo do pogodbe; na podlagi te je Španska odstopila 1. 1750. Portugalski del svojih naselbin, med katere je po imenu spadala tudi jezuitska republika. Tako se je zgodilo, da so si začeli Portugalci lastiti pravico do 7 redukcij; jezuitje si tega niso pustili kar tako dopasti, in tako je prišlo nazadnje do tega, da so Portugalci nastopili z orožjem v, roki. Obenem je dal španski kraljevski namestnik tajen ukaz, da se zapre vse jezuitske patre, kar jih je bilo na španskem ozemlju. Ta ukaz je bil povsod dne 22. mal. srpana 1768. izvršen, do 150 jezuitov aretiranih in za vedno izgnanih iz Južne Amerike. Podobno so napravili z jezuiti tudi na portugalskem ozemlju. Kdo utegne ugovarjati: če je res, da so jezuitje navadili pastirska plemena na stalno življenje, da so jih naučili poljedelstva, raznih rokodelstev, da so naredili iz njih državno celoto, da so jih privedli do enobožtva ter s tem do plemenitejšega svetovnega naziranja, potem so si s tem pridobili zasluge, ki daleč presezajo senčne strani njih delovanja, tako da je bilo uničenje te države brezpravno dejanje. Ta ugovor ne velja. Požrtvovalnost teh jezuitov, ki so delovali tu med Indijanci, je bila gotovo vse časti vredna: morali so se naučiti jezika domorodcev in nje naučiti mnogo koristnih stvari. Toda ravnotako gotovo je pa tudi, da so se nalašč izogibali tega, da bi bili vzgojili iz Indijancev samoza-vedne, samostalne občane, da so jih umetno vzdrževali v neizobraženosti, da se niso sramovali teh Indijancev odirati in da se pri tem sploh niso brigali niti za njih telesne niti duševne potrebe. Vse delovanje jezuitov ni imelo tu kulturnega, civilizatoričnega značaja, temveč kolonialni, podjetniški značaj. Temu je pa tudi odgovarjal značaj celedržave; ta ni bila svoje IV. Obsojenka. Minila sta dva dni. Marija je ždela v svojem kotu. Ni kričala, hi plakala; sleherna zavest življenja je bila utonila v njej; le ena sama misel je plavala na vrhu: »Njega ne bo!« Večkrat se ji je zdelo, da vidi pred seboj Franca in Henrika, zdaj posamezno, zdaj oba-dva hkrati. Kaj sta ji govorila? Ni ju slišala. Enkrat je razumela toliko, da ji grozita z nečim. In ko sta tistikrat odšla, so vstopili ječarji ter jo tirali s seboj. Spet je videla dnevno luč. Obkolili so jo oboroženci; šla je z njimi, ne vedoča, kaj se zgodi, in dospela naposled v temno dvorano, kjer je bilo zborovanje črnooblečenih mož. Eden izmed njih ji je stavil razna vprašanja, med drugim, koliko časa že ima stike s hudobnim duhom, in če mu je‘podpisala pogodbo. Marija je odkimavala, ne da bi odgovarjala na ta vprašanja. Vse to je moralo trajati dolgo časa, kajti proti koncu so prižgali sveče v dvorani. Nato sta jo prijela dva halepartirja za roke ter jo prisilila poklekniti, in eden izmed črnooblečenih mož je začel naglo čitati neki pergamen. Toda Mariji ni vedela, kaj se godi; v nekakšni omotici so se topili dogodki, besede in obrisi postav v nerazrešen kaos.*. Stala je pred duhovnim sodiščetn! In pergamen, ki ga je čital črnooblečeni mož, Je bil njena obsodba! Marijk je bila obsojena, da jo sežgo živOnai trgu Grčve, prej pa da jo bodo trpinčili, dokler ne razodene, kakšni so bili njeni odnošaji s peklenskimi močmi. Prečitali so ji to obsodbo ter jo odvedli nazaj v temnico. ____________________ (Dalje.) las**’'' ^vljenje živeč organizem, temveč mehanizem, gnan in vzdrževan v obratu od zunaj. Zato je bil konec te republike tako žalosten. Po izgonu jezuitov se je lotil uprave po redukcijah drug red pod nadzorstvom španskega kraljevskega namestnika. Toda Indijanci se niso mogli prilagoditi novim razmeram. Brez dregetanja in siljenja so se polenarili deloma se udali zopet pastirskemu življenju, tako da so redukcije propadle, deloma popolnoma izginile. Tako se je torej končalo s popolnim fia-skom podjetje odlične in vsemogočne cerkvene opore, jezuitov, ki bi bili mogli tu pod najugodnejšimi pogoji uresničiti ideal krščanske družbe, pa so v resnici naredili iz Indijancev duševne in telesne sužnje. N—n. DNEVNE VESTI. Italijansko vseučlllško vprašanje. Rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja se od dne do dne bolj zavlačuje. Sicer so Italijani s tem, da so stopili v opozicijo in zagrozili celo z obstrukcijo, dali vladi jasen migljaj, da je že skrajni čas, da se njih zahtevi ugodi. Toda s t v a r p o s ta j a o d dne do dne bolj smešna. Cela vrsta mest je bila že predlagana kot sedež italijanske pravne fakultete: Trst, Koper, Tri-dent, Praga, Gorica, Rovereto, Ino most, Dunaj, Lj ubl jana in seda j še celo Krakov. V kratkem doleti Italijane še kako večje presenečenje. Čisto mogoče je, da pri sedanjih razmerah postavijo italijansko pravno fakulteto še v gališko trdnjavo Pfemysl, kjer se ja ne bo mogel razvijati laški iredentizem. Nam je konečno čisto vsjeeno, če ustanove italijansko vseučilišče v Ljubljani ali pa Krakovu. Mi bi s tem ničesar ne zgubili. Trst ali Gorica kot sedež bi nam bila naravnost v korist. Značilno pri vsej tej stvari je dejstvo, da se ugodne rešitve italijanskega vseučiliškega vprašanja najbolj boje Nemci. Iz kakih vzrokov, tega menda sami ne vedo. Oni so si pač ubili v glavo, da nenemške narodnosti nimajo pravice do razvoja v Avstriji, pa najsibodo njih zahteve še tako opravičene. Slovenci nikakor ne moremo biti principijalni nasprotniki te italijanske kulturne zahteve, kajti kar zahtevamo iz istih razlogov zase, to moramo privoščiti tudi drugim. Čudimo se le Italijanom, da še vedno niso prišli do spoznanja, da je ugodna rešitev njih vseučiliške zahteve mogoča le v sporazumu z Jugoslovani. Če tega nočejo uvideti, potem jim res nihče ne more poma gati. Očitati dr. Tavčarju, da se je sam tudi volil, je neokusno. Ne rečemo dosti, če mu to očita »Zarja*, ker je E Kristan oddal prazno glasovnico. Da pa očitajo to klerikalci je pa res reneumno, saj je vendar znano, da je klerikalni upanski kandidat tudi volil — samega sebe, Krav kakor tudi nemški kandidat dr. Ambrositsch. fikar se torej ne smešite s takimi očitki, gospodje, in povejte najprej svojim kandidatom, naj ne volijo — sebe! Pridige fajmoštra Jurja Gliste niso všeč »Slovencu« in pravi, da se v njih »v pobalinskem tonu skušajo sramotiti katoliške verske resnice«. No, tu se je »Slovenec« debelo urezal, zakaj avtor teh pridig Je resnično katoliški župnik; mi jih imamo v rokopisu ki datira iz leta 1859. Priobčene so brez vsake bistvene izpremembe. »Slovenčev« očitek »pobalinskega sramotenja katoliških verskih resnic« gre torej na naslov dotičnega katoliškega župnika! Mi smo »Slovencu« za kritiko pridig fajmoštra Jurja Gliste zelo hvaležni! — Sicer pa ali spadajo štorije od »peklenskega ognja, peklenske mrzlote, peklenskega smradu, peklenske teme in dima, peklenskih žvali in črvov« itd. med katoliške verske resnice? Bliža se novo leto, čas naročevanja časo- }>isov. Ob tem času se naš nad vse »resnico-jubni* Slovenec z veliko gorečnostjo in vnemo prav rad zakadi posebno v učit* ljske zavode in naprave. Učiteljska tiskarna mu leži kot kremen v želodcu I Ne ve, kje in kako bi ji najbolj škodoval. V svoji veliki »resnicoljubnosti'* ji je izumil celo lastno glasilo, četudi poštenjakovi« okoli »Slovenca*1 prav dobro vedo, da je Uči-eljska tiskarna z »Jutrom* le toliko v zvezi, da Sence jutra. Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevci Anton Melik. Nastopil je molk. Andrejev se je počasi sprehajal iz kota v kot. Dora mu je molče sle-.dila z očmi, in zdelo se ji je, da leži nad celim stanovanjem nekaj težkega, kar ji duši prsa in glavo. . »No, kako... je vse pripravljeno?« je vprašala samo zaradi tega, da bi prekinila molk. Andrejev je najbrže razumel to, ker m odgovoril ničesar. »Kdo je ta Neznamov?« je zopet vprašala - Dora. , . Andrejev se je nenadoma vstavil pred njo, nehal sukati brke in se nasmehnil. »Tega vam niti ne morem povedati... No, . to je vsejedno. Resnično... dober človek -Je... to je glavna stvar... No, sploh pa vam povem, da je on študent.« ( Andrejev je pričel zopet hoditi po sobi in ; sukati brke. »Ne vem, kako se vse to konča...« je spregovoril razmišljeno. »Toda če pogineta, — to bi bilo slabo... Takih ljudi ne bomo imeli kmalu zopet. Da... V drugih krajih bi izvršili - ti ljudje velika dejanja, a tu bosta poginila za prazen nič...« No, ampak... kako to — za prazen nič!« Je zategnila Dora. »Kaj mislite, da bi se žrtvoval z veseljem za kakega starega dostojanstvenega tepca?...« Dora se je nasmehnila. »Vi govorite tako, kakor da vaša glava pri tem ni v,nevarnosti...« je rekla nehote lahno laskavo. Andrejev Je zamahnil z roko. ga tiskia proti plačilu. Kaj poreko mladini, da jim je zdaj kar naenkrat vzel »Slovenec" glasilo? Mi pa prav dobro vemo, kaj nameravajo Slovenčevi urednikil Bojkot napovedujejo Učiteljski tiskarni zdaj, o novem letu da bi ji od-žrli še več, kakor so jil Zato pa poživljamo državno pravdništvo, da napravi že vendar enkrat konec bojkotni Slovenčevi pisavi napram Učiteljski tiskarni. Sokolske telovadnice v Ljubljani zaprte. Sokolu I. in Sokolu II. v Ljubljani so nujno zaprli telovadnici na mestnih šolah in s tem onemogočili vsako telovadno delo. Za danes samo konstatiramo, da je Sokolstvo nepolitična organizacija, namenjena telesni in nravstveni okrepitvi, namenjena povzdigi in vzgoji celega naroda. Sokol I. in Sokol II. sta se dosledn6 držala teh načel, vzgoja mladine v neomajne značaje, zavedne Slovence, poštenjake v zasebnem in občanskem življenju — tem ciljem sta obe društvi služili z največjo vnemo in brezprimerno požrtvovalnostjo. — Prišel je nasprotnik, sovražnik idealov Krepke narodnosti, zavednega razvoja in svobode. Izkoristil je politično moč, ki mu jo je dalo naše dobro, toda nezavedno ljudstvo, udaril je s kolom po oni organizaciji, ki dela dan za dnevom, večer za večerom neumorno za korist naroda, onega ljudstva, ki se je v svoji zaslepljenosti po svojih izbranih, izvoljenih možeh tako grdo maščevala nad Sokolstvom. Maščevanje je politično; politična osveta nad kulturnima društvoma. To kliče k skrajnemu odporu, k zaničevanju, tako postopa tiran in krvnik. Ta slučaj pa tudi kliče vsa napredna kulturna društva k skrajnemu napetju in razvoju svojih sil. Z delom maščujemo storjeno krivico, z darežljivo roko pa pomagajmo Sokolu I. in Sokolu II., ki jih hoče ta krivica najnrej uničiti. Razširjenje električne cestne železnice po mestu bi bilo že davno potrebno, toda uprava ljubljanske železnice in ravnateljstvo na Dunaju sta se temu upirale zato, ker je v Ljubljani električni tok predrag. Zdaj čujemo, da je neki komite vzel zadevo v roke in da dela na to, da bi se zajamčila rentabiliteta te železnice, če se podaljša do poljanskega mostu. Ideja bi ne bila napačna, da bi le tudi — računi ne bili! Umrl je g. Ivan Kavčič, magistratni pred-sedstveni sluga včeraj v jutro ob polu 3. uri za srčno kapjo, v 64 letu svoje dobe. Kdor je imel pri prejšnjem županu ali pa zdaj pri vladnem komisarju kaj opravila, ga je poznal. Bil je svoj čas vnet »Sokol*. Ranjki zapušča vdovo brez otrok. Pogreb bo danes, v sredo, ob polu 4. uri popoldan iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. P. v m. Nevarnega vlomilca In dezerterja je te dni aretirala policija. V zadnjem času je bilo v Ljubljani izvršenih več vlomov ne da bi mogla policija vlomilce izslediti. Dvakrat so vlomili tatovi pri peku Bončarju Pred škofijo, enkrat pa v stanovanje sester Souvanovih v Beethovnovi ulici Napravili so skupno škodo okoli 2000 K. Dne 11. t. m. je zvedel stražnik Počnik, da sedita v neki gostilnici blizu sv. Krištofa dva zelo sumljiva moža. Zahteval je pomoči in je šel tja. Ko je prišel blizu gostilnice, je srečal oba moža, ki sta se ravno napotila proti mestu, in je oba takoj aretiral. Do železniške proge sta šla z njim, tu sta pa začela bežati: eden po Dovozni cesti, drugi pa po Bleiweisovi cesti Prvi je ušel, drugi je pa bežal nekaj časa po B'eiweisovi cesti, obrnil potem na Cesto na južno železnico skočil tam v jarek pri predilnici. Tam ga je dohitel stražnik in ga je aretiral. Med begom je bil mož vrgel stran taško, v kateri je bilo 6 ditrihov, dolgo železo, pila, sveče, vžigalice, kit za okna, časniki itd. Drugega moža policija še ni dobila v roke. Poizvedovanja so dognala, da sla moža imela še tretjega kompanjona, leta 1880. v Žel. Kaplji rojenega Jožefa Mlačnika, ki je bil zaposlen pri neki tvrdki za izdelovanje umetnega kamenja na Dunajski cesti. Policija ga je takoj drugi dan aretirala in je v njem spoznala nevarnega ptička, ki je izvršil že mnogo tatvin in vlomov. Policija je pri njem konfisci-rala dve srebrni žepni uri, harmoniko in pelerino. — Zločinska trojica je bila pred dvema letoma skupaj v Gradiški. Ubegli ptiček se imenuje Bubnich, je doma iz Istre, bil že velikokrat kaznovan. 'Aretirani nepridiprav se imenuje Tavčar in je doma iz Ivanjega grada pri Sežani. Leta »Ne, kar jaz... moja uloga je kvečjemu za Schliisselburg... A ta dva pojdeta naravnost na vislice... Škoda. Saj poznam oba prav dobro. In oba sta mi tako draga, da bi šel makar raje sam...« »Zakaj pa torej ne greste?« »Saj vendar ne moremo vsi hkratu...« se je nasmehnil Andrejev. »Tudi jaz pridem na vrsto.« »Torej vi poznate Neznamova.« »Da. Jaz ga poznam že davno... Zapletena, bogata natura... Korenjev — ta je ustvarjen za boj po naturi, po temperamentu... On se je tudi samo zaradi tega zavzel za stvar, ker ni V današnjem času nobenega hujšega in obup-nejšega boja, kot je revolucijski... Samo v borbi za svobodo, ko se vse človeške sile napno zato, da bi ali razdrobile verige ali pa same poginile, je mogoč tolik napor... Korenjev je v resnici trdosrčen človek... Da... A Neznamov je le razdražen... On je drugače čudovito dober in nežno-čuteč... Vsi pravi anarhisti so najbrže ravnotako dobri, mehkosrčni ljudje: ta ogromna množina zla, surovosti in krivičnosti, ki napoljnjuje svet, in ki je za nas samo žalostno dejstvo, — je za nje prava: strahota!... Andrejev je obstal in pričel zamišljeno gristi konec levega brka. Oči so mu postale mehke in zamišljene. »So take nature«, je nadaljeval zopet, »ki vzamejo nase vse zlo sveta in ga prežive v globini svoje samotne duše od začetka do konca... in.duša jim je okrvavljena... da. Njim postane neznosno in nemogoče imeti samo sočutje in se samo zgražati, zaraditega, ker je postalo občno trpljenje že njih lastno trpljenje. In tako nastopi zanje trenutek, ko doseže v njih duševna bolest tako neznosno mero, da... morajo ali sami umreti; ali pa vstopiti v dejanski boj. In tedaj 1905. je izvršil vlom v Gorici, je sedel potem več mesecev v Gradiški, šel po prestani kazni k vojakom, odkoder je pa dezertiral. Z dvema drugima potepuhoma je potem v Trstu stvoril vlomilsko trojico, ki je izvršila mnogo vlomov. — V Ljubljani so vsi trije vlomilci: Mlačnik, Bubnich in Tavčar imeli svoja posvetovanja pri Mlačniku — Policija je mnenja, da sta Bubnich in Tavčar izvršila mnogo vlomov po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem in da imata v Trstu še tovariše. — Mlačnika in Tavčarja je izročila policija dež. sodišču. Tatvine na Južnem kolodvoru so postale zadnji čas nekaj navadnega. Enkrat se spravijo dolgoprstneži na premog — drugokrat na skladišče in kradejo iz voz blago, stranke pa trpe škodo. Policija naj tu stori enkrat red in postavi na Dovozno cesto enega stražnika. Pretekle dni je bilo zopet odpeljanega par jerbasov premoga. Sumljiv berač. V nedeljo zvečer je stražnik aretiial na Dunajski cesti nekega Ludovika Mtll-lerja iz Znojma zaradi beračenja. Pri MUllerju je našla policija zlato in srebrno damsko uro, dva zlata prstana, zlato kravatno iglo, dve zlati verižici, nikljasto verižico, dva žepna noža in drobiža za 2 K 28 vin. Zlobni ponočnjaki. Pretekli petek okoli polnoči je prišlo več fantov k hiši Janeza Janežiča. Eden od njih je odprl okno in z vžigalico posvetil spalnico. Janežič se je zaradi tega začel 1 kregati, fantje so mu pa s kamenjem obmetali hišo. En kamen je priletel tudi v spalnico pa ni nikogar zadel. Aretirani vlačugi. Te dni je stražnik v Tivolskem gozdu aretiral 34 letno iz mesta izgnano Marijo Selanovo, ki je povedala stražniku napačno ime. — V nekem hlevu na Sv. Petra cesti je stražnik aretiral 24 letno Pavlo Požene-lovo. Obe vlačugi je policija izročila sodišču. Divja lovca. V gozdu Golobičevec pri Postojni so orožniki naleteli na dva mlada divia lovca, ki sta takoj pobegnila, ko sta zagledala orožnike. Orožniki ju niso mogli ujeti. Kuhinjski nož v postelji. Na Glincah stanuje delavka, ki ima hudega moža. Mož ji je že večkrat žugal, da jo bo zaklal. Ko je žena zadnjič pospravljala njegovo posteljo, je v postelji našla velik kuhinjski nož. Žena se je z ozirom na opetovane moževe grožnje tako prestrašila noža v postelji, da je s petletnim sinčkom pobegnila. Nevaren jarek. Od pivovarne Union do Keršiča v Sp. Šiški se vleče ob Koslerjevem vrtu globok jarek, pri katerem se je zgodilo že mnogo nesreč. Tako je preteklo soboto padel v ta jarek neki bik, in le z veliko težavo so ga po enournem naporu rešili. Ogenj Iz Črnomlja se poroča, da je dne 12. t. m. popoldne nastal v šupi zidarja Matije Lovrina ogenj, ki je uničil šupo z vsemi polj skimi orodji in poljskimi pridelki. Na gašenje ni bilo misliti, ker je bila šupa lesena in je primanjkovalo vode. Škoda znaša 400 K, zavarovalnina pa 300 K Ogenj je najbrže zanetila zlobna roka, toda požigalcu doslej še niso na sledu. Iz Zagorja. V nedeljo popoldne morala bi se vršiti v Michelčičevem salonu na Toplicah neka veselica s petjem, katero so hoteli prirediti tukajšnji socijalni demokratje. Ko se je pevski zbor zbral na odru, podrl se je nenadoma oder. K sreči se ni nihče poškodoval. — Kakor se govori se je ena stena tega salona že podirala, ko se je poslopje še gradilo. Iz tega se vidi v kaki nevarnosti se nahaja pri veselicah ljudstvo, ki je v omenjenem salonu večkrat na stotine zbrano. Kako je pa kaj z dvoranami »Sokolskega doma« in «Gospodarske zadruge« kjer se tudi zbira večkrat precej ljudstva? Ali ne obstoje nikaki predpisi glede dvoran, ki so namenjene igram in veselicam? Če gre za življenje in telesno varnost sto in sto ljudi, bi bilo pač vredno, da bi se merodajni faktorji v tem oziru malo pobrigali. Odstop intendanta hrv at. gledališča v Zagrebu. Poročali smo včeraj o odstopu intendanta hrv. deželnega gledališča v Zagrebu VI. pl. Treščeca. Včerajšnji »Obzor* poroča o tem: Kakor znano, je nastala pred nedavnim časom v gledališču cela vrsta afer, ki jih je izzval g. Ge-rašič, tajnik gledališke organizacije. G. Gerašič je iznesel na javnost o nekaterih članih gleda- postanejo te mehke, nežnočuteče, fine duše napeto razdražene, trpke in razkačene... da. A duša Neznamova je čista, sveta... Škoda, če bi on poginil!...« Andrejev je zamahnil z roko in nato korakal zopet po sobi. Zopet se je culo, kako dolgočasno in neenotno tiktaka ura. Dora je sedela globoko zamišljena, in nejasna, njej sami tajno-stna misel, da je tudi v njeni duši nekaj posebnega, — se ji je prijetno in na skrivaj zasvetila v glavi. »Da... Tako je, Dora Mojsejevna!« je ponovil Andrejev. »Zapomnite si: Vi bodete stali na oglu tako, da vas bodemo lahko videli s kolodvora in od prečne ulice. Kadar privozi vlak in stopi knez iz vagona, pride babica spredaj na stopnice in zamahne z roko i^voščeku. Ta trenutek si morate zapahljati z robcem, kakor da vam je vroče in to znamenje se bo oddalo dalje do kavarne; a ko sede knez v kočijo, ponovite vi znamenje. Po drugem znamenju vam prideta Nefcnamov in Korenjev, nasproti. . . Tako...« »Zapomnila si bom... Kaj mar mislite, da bi mogla to pozabiti?« je odvrnila Dora. »Tega ne mislim...« je mirno' odgovoril Andrejev. »Toda jaz imam dolžnost nadzirati... Glavno je: ne se razburjati.« Dora je zanikaje zmajala z glavo. Postalo je tiho, in bilo tiho tako dolgo, dokler ni zazvenel v temni prednji sobi zvonec, kakor da ponavlja prejšnji zvok. »No, to so oni...« je rekel mirno Andrejev in šel odpirat. Culo se je, kako je zarožljala kljuka pri vratih in so vstopili ljudje. Dora je dvignila glavo in gledala z blestečimi očmi prihajajočim nasproti. Korenjev je bil ravnotako visok, lep živa- liške uprave take reči, da je odredila vlada preiskavo, ki je pa pokazala, da obdolžitve g. Ge-rašiča niso bile resnične, radi česar je bil on odpuščen. G. Gerašič je hotel nadaljevali z napadi, ali ker ni dobil v nobenem listu zavetja, je moral to svojo namero opustiti, ali vporabil je volitve, postal je agitator za Tomašiča in ker je res pridobil nekoliko glasov, je dobil tudi primerno nagrado v obliki — dekreta, s katerim ga vlada imenuje za člana zagrebškega gledališča. Intendant je moral smatrati to za podko-pavanje avtoritete in discipline, ker je po pogodbi samo on opravičen nastavljati igralsko osobje v gledališču, Gerašič bi sedaj, kot vladin agitator, mislil, da sme delati kar hoče. Za to ni hotel vzeti intendant Gerašičevega imenovanja k znanju in je izročil upravo gledališča, dokler se afera ne reši, g, Albiniju. — So res čudne razmere na Hrvatskem! Brivnice in Božični prazniki. Ljubljanske brivnice bodo v nedeljo 24. in pondeljek 25. t. m. odprte do 12. ure dppoldne, v torek 26. t. m. pa celi dan zaprte. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za sojnčno leto; zato se računijo vsi zneski prejeti po 31. decembru t. 1. za mesec januarij 1912. in ne pridejo v poštev v bilanci leta 1911. Vse podružnice, oskrbnike nabiralnikov ter druge podpornike Družbe prosimo torej, da odpošljejo Družbi sv. Cirila in Metoda namenjene prispevke najpozneje do 25. decembra t. 1. Božični prazniki in novo leto se bliža. Pri tej priliki se razpošilja na tisoče pisem, razglednic in drugih voščil. Slovenci! Slovenke! Ako je Vam na srcu Ciril Metodova družba, ne pozabite prilepiti na vse pošiljatve družbeni narodni kolek. Javno predavanje. Danes zvečer ob 8. uri predava v »Mestnem domu* gospod Etbin Kristan o gledališču. Predavanje priredi »Akademija*. Vstop prost, pobirajo se pa prostovoljni prispevki v pokritje stroškov. Sestanek vaditeljev Sokola I. in Sokola II. se vrši v petek 22. t. m. zvečer ob polu 9. uri v društvenih prostorih Sokola I. (Ilirska ulica 22.). Ker je bila obema društvoma telovadnica nujno odpovedana, je posvetovanje velike važnosti in prosimo polnoštevilne udeležbe. Načelništvo sok. župe Ljubljana I. Odborova seja »Matice Slovenske* bo danes, dne 20. decembra 1911. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3 Vsebina, obseg in honoriranje publikacij za leto 1911. 4. Program za leto 1912. 5 »Matica* ob 50 letnici svojega obstanka. (Referat g. Milčinskega.) 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti. Na Štefanov dan, 26. t. m. ob 8. uri zvečer priredi Narodna čitalnica v Ljubljani svoj družabni in plesni večer v mali dvorani Narodnega doma. Te interne čitalnične prireditve so se vsled svoje prijetne in neprisiljene zabave zelo priljubile in so bile vedno zelo dobro obiskane. Kdor želi vabila na čitalniške večere, se prosi prijaviti Narodni čitalnici svoj vstop kot sezij-ski član. Sezijsko članstvo, t. j. mesečno 2 K članarine v plesnosezijskih mesecih opravičuje do obiska čitalničnih plesnih in družabnih večerov. Redni člani imajo seveda vstop prost. — Ker je ta prireditev ob praznikih edina v Ljubljani, se obljublja najobilnejši obisk. — Kakor znano se vrši veliki čitalniški jubilejni ples 6. januarja 1912 v vseh prostorih Narodnega doma. V kavarni »Central* je vsak večer koncert zagrebškega mešanega zbora »Javor*. Petje in proizvajanja tamburaškega zbora so vredna, da ljubitelji slovanske pesmi in godbe posetijo ta koncert. Vstop prost, kavama je vso noč odprta. O. BERNATOV1C Ljubljana. — Mestni trg štev. 5. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Nizke cene, solidna postrežba. »Ideal*. Spored za sredo in četrtek: »Little Hans in njegova lornjeta*. (Jako komično) — »Obleganje Calaisa.* (Rekonstrukcija znamenitega prizora in 100 letne vojne ) — »Moric in trmoglava najemnica.* (Igra Prince. Jako komično.) — V petek specijalni večer z izbranimi slikami. hen, kakor preje. Neznamov je bil istotako visok, a bolj vitek in ličen. Bil je blondinec, z velikimi očmi in mehkimi lasmi in je nenadno spomnil Doro na pokojnega Pašo Afanazjeva. Oba sta ji stisnila roko. »Če bi nama dali čaja, sodruga Baršav-ska...« je rekel šaljivo Korenjev in naenkrat napolnil vse tiho stanovanje s svojim glasom, svojo visoko postavo in živahnimi kretnjami. Dori se je zazdelo, da se razširja okrog njega vonj po svežosti in hladnem zraku, kakor da je bil prišel z mraza. »Dobro...« je odgovorila Dora navidezno mirno ter se trudila, da bi dala svojim besedain isti ton. Odšla je v kuhinjo, kjer je dolgo pripravljala samovar, pri čemer je spustila pokrov iz nevajenih rok na tla in stresla oglje. Iz jedilnice je slišala glasove in smeh Korenjeva. Ta je pripovedoval brezkrbno in živahno, kakih zvijač sta se morala posluževati, da sta zvodila na napačno sled skrivnega P°' licista, ki ju je zasledoval. A ko se je vrnila * njim, je Korenjev sedel vkobalem na stolu in govoril: . > »Ako mi kdo ugaja, tedaj je to naša banica!... To je oseba!... Ona bi bila tudi v trenutku, ko bi se podiral vesoljni svet, ravno tako mirna, kakor pri navadnem porodu!.. Ah, verjemite, jaz šele ta dva dni Čutim, da živim. • • Škoda le, da bo vse kmalu pri kraju! »Počakaj še!« se je oglasil mračno Anare jev »Ne, bratec«, se je zasmejal veselo K°r*' iijev in pokazal bele zobe, »en dan imava midva, a potem — Fju!...« s Svetlolasi Neznamov je molče h0_ tenkimi, suhimi prsti ob kraj mize, kakor d tel dotrkati samo njemu slišno milodijo. po prav znatno reduciranih okasijskih cenah! Ogromna zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice. — Velikanska izbera kožuhovinastih jopic in pale-totov za dame, mikado (saco) z različno kozu-hovinasto podlogo ter finih mestnih in potnih kožuhov za gospode. Angleško^skladiščejoblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5. je ,J Izvod samo 6 vin. Učenka ki ima veselje do trgovine, stara 14 do 15 let se sprejme takoj v manufakturno trgovino pri JOSIP LAVRIČU na Glincah pri Ljubljani. — Ravnotam se proda tudi dva Izložbena okna po zelo nizki ceni. P 724 Gostilna in prenočišče ,TABOR‘. Priporočam raznovrstna naravna vina na pipi in v steklenicah. Pošiljam tudi na dom. J. BOLE, bivši poslovodja in družabnik Br. Novakovič. — Vino je dobro ter ni z vodo mešano. Cene nizke. P 724 JAVNA ZAHVALA. Gospod Dr. M. Rus, zdravnik v Ljubljani. Dne 1. novembra t. 1. sem nevarno obolela. Vas tedaj ni bilo v Ljubljani, druge zdravniške moči mi niso zamogle več pomagati, kajti bila sem že v nezavesti in po izjavi zdravnikov izgubljena. Vaš slučajni prihod, trud in izvanredna zmožnost mi je pomagala, da sem še med živimi ter zdrava. Štejem si v dolžnost se Vam javno zahvaliti in Vas sploh, posebno pa pri ženskih in otročjih boleznih toplo priporočati. Vam hvaležna MARIJA BOLE, soproga posestnika in gostilničarja. Trbovelski premog! v kosih in kockah, zadnji najboljše in najcenejše kurivo za štedilnike in peči, kakor tudi !! soha drva!! nudi po dnevnih cenah v hišo postavljeno IVANA TREO Cesta na Rudolfovo železnico štev. 10. Telefon štev. 277. P 715 Hiša na Glincah ki se dobro obrestuje, pripravna za prodajalno in vinsko trgovino, se zaradi družinskih razmer proda. — Poizve se v koncesijonirani pisarni Peter Mateliča Ljubljana, Škofja ulica št. 10. Krasna darila za božič m novo leto! Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broše, verižice, obeski, gumbi, doze zt cigarete, igle, ure itd. itd. se bodo ob tej prilik' prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka lud. Černe juvellr, trgovec z urami ter zaprisež. sod. cenilec LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 3. Najcenejša božična prodaja. 6 kosov finih platnenih rjuh brez šiva 150/200 cm velike K 15-— 150/220 . . . 18-- 30 m finih ostankov „ 18-— Vsakovrstni vzorci najboljšega platna za domačo uporabo in nevestne opreme gratis in franko. Tkalnica bratov KREJCAR, Dobruška 305, Češko. v za slabokrvne In prebolele le zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kut najbolje sredstvo 5 kg franko k 4-50 Br. Novakovič, Ljubljana. Mta Slovenla z 2 letnim otrokom, vešča kuhanja, šivanja in vseh kmetskih del, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe: Gospa Marija Kumar, poštnoležeče Prevalje, Koroško. P 720 Odda se meblovana SOBA Istotako se sprejme več gospodc/v na dobro hrano. Natančneje se izve v Prvi anončni pisarni, Frančiškanska ulica 8. P 689 Lepa božična in novo- l letna darila. =.-■ Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem z znižanimi cenami, ki se pošilja zastonj po pošti in bo izšel za Božič. Najbogatejša izbira pri občeznani domači solidni trgovini po najnižjih cenah. Zlate, srebrne, nlkel in jeklene ure ter verižice. Največja izbira briljantov, uhanov, prstanov itd. Za kina-srebro na'zahtevo posebni cenik. FR. ČUDEN, urar in trgovec v Ljubljani, samo nasproti Frančiškanskega samostana. Za najfinejše šivalne stroje na zahtevo posebni cenik. — Novi jubilejni cenik s koledarjem bo izšel za Božič in se pošilja tudi po pošti zastonj. Književnost in umetnost. Slovensko deželno gledališče. Lehar: Grof Luksemburški. Gospa Polakova kot gost. — Kadarkoli nastopi na našem odru ga. Polakova, vsakokrat jo občinstvo pozdravi naravnost entuziastično. Tako tudi včeraj, ko je nastopila v vlogi Angele v Lehar jevem Luksemburškem grofu. Zdi se, da ga. Polakova stoji v zenitu svoje umetnosti. Njena igra je dovršena in premišljena do zadnjih nijans. Njeno petje pa naravnost briljantno. Njen glas na svežosti še ni prav nič izgubil, in zdi se, da ni fi-nosti čimdalje več pridobiva. Tako je vloga Angele v rokah gospe Polakove prišla v vsakem •oziru do popolne veljave. — Občinstvo, ki je napolnilo gledališče do zadnjega prostora je dobrodošlega gosta z velikim veseljem pozdravilo. Po II. dejanju je bil gosp. Polakovi izročen na odru lep šopek. — Ostale vloge so bile v rokah dosedanjih interpreta. Opereto je z ve ,o dirigiral kapelnik g. Talich. Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek, 22. t. m. se poje prvič v sezpni Bizetova opera v štirih dejanjih »Carmen«. Zadnjič so peli to krasno opero na našem odru 7. februarja 1909 z go. Nordgartovo. Sedaj pojo: gdč. Šipankova (Carmen), g. Fr. Krampera (Josč), g. V. Novak (Escatnillo), g. Križaj (Zuniga), g. Bukšek (Mo-rales) ga. Kramperova kot gost (Micaela), ga. pl. Foedranspergova in gdč. Thalerjeva (Fras-b temu da jo je tolikrat zasačil pri raznih ljubavnih prizorih. Ko je prišel nesrečni sodnik pred meseci iz sodišča domov, je zapazil, da je v njegovem stanovanju zopet neki tujec. Zaprl je takoj vse izhode in udrl z nabasanim samokresom v sobo, kjer je preiskal vse skrivne kote. Končno je zapazil pod posteljo svoje uslužbenke mlado moško postavo. Raditega je na neznanca na mestu iztrelil vse kroglje in kljub prošnji svoje soproge samokres zopet nabasal. Zapeljivec je obležal mrtev pod posteljo. Obravnava se je vršila dva dni in so porotniki zanikali vsako krivdo, kar je navzoče občinstvo vzelo z velikim veseljem na znanje. * Pomorski roparji. Neka pomorska roparska tolpa je napadla mesto Makao na Kitajskem pomorila več prebivalcev in oplenila njih stanovanja. Dve portugalski topničarki, ki sta se nahajali v bližini, sta odšle takoj na lov na roparske čolne in jih pogreznili v morje. * Boj z divjimi lovci. Na lovišču dunajskega veleindustrijca Aleksandra Diamantida v bližini erada Freiland se je odigral te dni hud boj med lovskim paznikom Ochensbergerjem in šestimi divjimi lovci. Lovski paznik Ochens-berger je divje lovce, ki so imeli vsi puške, pozval naj odlože orožje. Nato je prišlo med paznikom in divjim lovcem Bombergerjem do hudega boja, tekom katerega je eden izmed divjih lovcev ustrelil na paznika in ga zadel v desno stegno. Paznik je zato Bombergerja spustil in ustrelil nanj, tako da je obležal na mestu mrtev. V tem trenutku ga je zadela zopet kroglja .drugega divjega lovca in ga na licu in čelu nevarno ranila. Paznik je imel še toliko moči, da je sprožil na napadalca in ga nevarno ranil, nakar se je nezavestno zgrudil. Našli so ga šele naslednjega dne in odpeljali takoj v bolnico v Lilienfeld. Orožniki so že aretirali vseh šest divjih lovcev. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mllaa Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. k šolsko mladino. Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napredovati, (fa so nepazljivi in utrujeni, je prav pogosto vzrok nežna telesna konsti- s,m0 pravo „ tucija. Pospeševanje večkrat to znamko (n- V,. K ,1 . . .• bičem) zna- izgubljenega veselja do jedi kom scottove in boljša prehrana sta tukaj Procedure vsekakor na mestu. Nič ni za to pri-pravneje nego že desetletja preizkušena Scottova emulzija Dalje časa zapored redno uživana jači deklice in dečke tako razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja in šole. Pri nakupu zahtevajte Izrecno Scottovo emulzijo. Znamka .Scott*, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh. io Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pis-menim vprašanjem je priloSltl znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti r znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3. Modlstlnja, dobro izurjena, zmožna samostojnega dela, se sprejme pod ugodnimi pogoji za spomladansko sezijo, ali tudi za stalno. Ponudbe z referencami na »Prvo anončno pisarno«. 794—1 Prodajalka izurjena v papirnati in galanterijski stroki z večletno prakso, išče primerne službe. Ponudbe na #Prvo anončno pisarno«. 792—4 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška Tnamlf« gssr IKO FR. R ZAJEC Ljubljana E, SDTTlfEK, Ljubljana Mestni trg. — FHJLALKA • «*. Petra cesfr*. — Tekioa it 273. Ljubljana, Stari trg št. 9. Cenike poilljam zastonj In poitnlne prosto, fejjSiP šivalni stroji so najboljši za šivanje, vezenje In krpanje. Najkoristnejše božično darilo za vsako hišo. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Etjubjjana, Židovska ulica št. 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno x>što. Ceniki so na razpolago. In po že znano najnižjih cenah dobite trgovini PETER ŠTERK lij ubij ana, Stari trg: št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I1 kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. i Moderne kožuhovine, d \ po 5, 7, 9 In 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke i. t d. za gledališča. — šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmeli, Ljubljana Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela. ■■ Velika zalog« g putetn in lapetišfcp blaga FB. KAPUS čepice, kravate, perilo samo zadnje novosti v modni in športni trgovini za gospode 1 Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) jjslib '} Velika izbira vsakovrstnega pohištva, za Žspalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištva Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. Ljubljana, nasproti glavne pošte Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492. Cena brošuri K 3 50. Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni Varčne gospodinje! Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v, Jutru4 ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. L. SCHWENTNER Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je »S L A V I J A“ * vzajepmo zavarovalna banka v Pragi m,: -,a Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine la kapitallje K 10t,M6.S60*M. P« velikosti droga vzajemna zavarovalnica aaie države z vicskoil slavansk« - narMlM sprav«. ■ 1111 Vsa pojasnila laj«: —■■■■ ■■■... ' ..... Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12. .................... Pisun« so v lastni baniii UH. ......m ......... Zavamja poslopja in prantfnlaa psa« polami« Mradaai m najniijlh mak Zavaruj« proti tatvini, luMtja «glc4ol la dmmUk pMK. Sko*« canjuje fe*«J in aajknlaatoa*«. Uliva aajba^n iiin hato pattafr. DovoDaJ« k IMafa 4obK3ta Mate« podpor« V aante ta obinokaiMn U ishaja vsak petek ter stane četertletno K 1*80. Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in inserirajte v njem) Naslov: llnstrovani Ttdnik, Ljubljana. TTfTmttTfm Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št R =====5== ragtataoii umi zadrega z omejenim jamstvom -t pdpesofii svajo bogato oriogo Mjnovej&h tiskovin za Sole, krstne Šolske svete, županstva ta druge maše. rimnfca in ttofpaHm stanim spadajoča dda tar jfti isvritaje ločno, okusno in po aotidnft cenah. — Ti T wm'1 n^n 1 2&TaJaaaLO< 3JXueUE3eulU©. liggg!* u Rez. fond nad K 800.000. Prvi slovenski fotografski atelije D. Rovšek v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 32 a Ustanovlisn l«ta 1890.