Gospodarske skušnje.
Kako se po krmi^ ki jo presič dobiva, spreminja dobrota
njegovega mesd.
Na več krajih Angleškega so živinorejci delali skušnje, da bi natanko ^zvedeli, kako dela krma na ine86 pitavnih preaičev. Časnik „Prager landw. Wochen-biatt** nam o tem poroča sledeče: Preaiči, ki so bili pitani z mlekom in siratko, so dali najbolj okusno me66; pa so se tudi odebelili v najkrajšem času. Tudi z ječmenom pitani prešiči so dali uuim precčj enako meso. Meso z grahom in ovsem pitanih prašičev je bilo okusno, pa nekako bolj vitrasto, njihova slanina (speh) je bila dobra in jedrnata. Meso samo s turšico pitanih prešičev je premehko in taka je tudi slanina, odebelili pa so se močno. Prešiči samo s krompirjem pitani dali so slabo, neokusno, bolj gobasto meso, ki se zel6 ukuha. Meso s frišno rdečo deteljo pitanih prešičev ^je bilo neokusno in neke posebne rumene barve. Ce so se prešiči večidel pitali z lanenimi presami in pa ječmenovimi otrobi, imeli so rahlo, mastno meso z zopernim okusom. Z bobom ali fižolom pitani prešiči so dali bolj trdo, težko prebavljivo in ne kaj okusno meso. Pitanje z želodom se ne hvali, daje tudi manj okusno meso.
Da sadne peske m koscice hitreje kalijo.
Naj se poišče kraj blizo hiše ali hleva ali kje drugod, kamor podnevi solnce najbolj sije. Tu naj se naredi svečana meseca luknja en čevelj globoka, široka pa po množini nabranih pehkL Ta luknja naj se na pol a konjskim gnojem napolni, čez-nj pa naj se potrese za 1 palec na debelo dobre Čiste prsti. Ko je to storjeno bilo, naj se vzamejo peške in s čisto prstjo pomešajo; take pomešane peške se denejo v platneno culo, ki se zaveže, da peske iz nje ne padejo, in cula naj se z roko potlači tako, da peške ne ležijo na debelo v njej. Tako na široko podelana cula peškd se položi v gori popisano luknjo, na-njo se pa za en palec na debelo potrese dobre čiste prsti. O suhem vremenu se mora ta luknja polivati z mlačno vodo. Do 6. tedna začno peške že gotovo kaliti. Ko se to zapazi, naj se cula iz luknje prav rahlo vzame in peške naravnost v drevesnico nesd, kjer se v gredice po ^/4 palca globoke po palcu narazen vsadijo in potem z roko rahlo zagrebejo. Ga je vreme suho, je treba sajenke večkrat s postano vodo v škropilnici politi. Kdor je to skusil, se bo kar čudil, kako hitro začn6 peške kaliti in skoro vse enako v drevesica zrašati se. Tudi pozneje tako izrejena dre-veeica veselejše in krepkejše rastejo memo unih, ki so po navadi bila v jeseni v gredice vsejana. — Koščice češpljeve in češnjeve itd. naj se pa že v jeseni meseca novembra tako ravnajo in vidilo se bo, da bodo kakor peške začele spomladi kaliti.
53