Naročnina Ljudskega tednika se plačuje: za STO in Italija pri upravi v Trstu ul. R. Manna 29. za cono B »rl Centru tiska v Kopru. za Jugoslavij» pri ADIT-u v Ljubljani ali na čekovni ra-čpn pri Komunalni banki. Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 12 v coni B. CENA 20 lir. TRST 6. jan. 1950 LETO PETO številka 198 Poštnina plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, ul. Montecchi 6-11. Rokopise pošiljati na naslov u-redniStva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na Upravo listov založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 22. Novoletna jelka tržaških otrok L lUDSHI T eUNIft Politični obzornik UMll'lllTl Bidaullse ie zmazal SEVIH REŠUJE COMMONWEALTH Ulil lllllril toda žaka ga še republiški svet pred vedno večjo ameriško požrešnostjo Dr. AleS Bebler je izroCil poverilnice Trygve Lieu kot predstavnik FLRJ v Varnostnem svetu. Poročajo, da pripravlja Paul Tloffman načrt za znižanje Mar-shalove pomoči. Po tem načrtu bodo dobile popolne kredite samo tiste države, ki so storite dovolj za ustvaritev enotnega tržišča. Vojaško sodišče v Habarovski jo objavilo razsodbo nad japonskimi vojnimi zločinci, ki so pripravljati bakteriološko vojno. Štirje obtoženci so bili obsojeni na 25 let, ostali pa od 2 do 18 let zapora. Malo je manjkalo, da niso imeli v Siriji že četrtega zaporednega državnega udara. Zadnji se ni posrečil. Zarotniške oficirje so aretirali. Pakistan je priznal ljudsko republiko Kitajsko. Mala skupščina OZN je sklicana za IG. januar. Na dnevnem redu bodo vprašanja Koreje, Eritreje in tožba kuomintangove vlade. Po vsej Italiji se širijo protestne stavke proti novemu valu odpustitev. V torek je v stavkalo v Severni Italiji 100.000 delavcev; 50.000 pristaniških delavcev v zahodnih pristaniščih Italije pa je začelo stavko za povišanje mezd. Nemški delavci v Hessenu so imeli protestno zborovanje, na katerem so zahtevali od vlade Zahodne Nemčije, naj postavi vsa materialna sredstva države na razpolago za povojno izgradnjo in jih ne uporablja za oborožitev in za obnovo vojske. Mac Arthur je izpustil €2 japonskih vojnih zločincev. De G as peri se pripravlja na «vladno krizo». Vse kaže, da se je «levičarska» skupina demokristjanov osvobodila vpliva vodstva krščanske demokracije in je v tesnih odnosih z Gronchijem. De G as peri bo objavil program svoje nove vlade predno bo staro razpustu. Sovjetski delegat Malik je oporekal v Varnostnem svetu govoriti kuomintangovi delegaciji v imenu Kitajske. V Grčiji izpuščajo kvislinge. Tako poročajo, da so izpustili štiri visoke funkcionarje bivše kvisUnškc vlade v Grčiji, ki so bili obsojeni na visuke kazni zaradi sodelovanja z okupatorjem. Med njimi je tudi bivši finančni minister Livienatos. Z druge strani pa poročajo, da razširjajo kaztnska taborišča za demokrate. Adenauer predsedrjk zapadno nemške republike je izjavil, da je njegova najvažnejša nalogo > novem letu «zagotoviti Nemčiji tisto mesto v svetovni trgovini, ki ji pripada». Adenauer je tudi izjavil, da je storila njegova vlada vse ukrepe proti razstavitvi jeklarn «Hermann Goering Wcr-ke». Sovjetska zveza je zahtevala od Finske izročitev 300 vojnih zločincev. Zdi se, da je povzročila zadnja sovjetska nota krizo na Finskem. Parlament je bil sklican za 10. januar iu ni izključeno, da bodo razpravljali o sestavi nove, koalicijske vlade. Mao Tse Tung je prišel na obisk v Moskvo. Sedaj je podal izjavo, v kateri je razjasnil vzroke njegovega obiska. Ti so 1. vpra Sanje že obstoječega pakta o prijateljstvu in zavezništvu, ki ga je sklenila ZSSR z bivšo nankingško vlado; 2. vprašanje posojila ZSSR Ljudski republiki Kitajski; 3. trgovinska pogodba med obema državama ter ostali problemi. Tudi y Argentini imajo komisijo za raziskovanje proti-državne delavnosti. Sedaj po roča jo, da je komisija sprejela sklep o prepovedi izhajanja glasila komunistične partije Argentine. Hkrati je prepovedala tudi izhajanje komunističnega tednika «Orientation». Ericha Kodu, bivšega gaulci-terja Vzhodne Prusije, bodo britanske pravne oblasti v Hamburgu izročili poljskim oblastem. Georges Bidault je zaenkrat rešil svojo vlado, čeprav zadeva, ki je njegovo vlado tako omajala, to je državni proračun, še davno ni pod streho. Med razpravo v parlamentu so padale kritike z vseh strani, torej tudi od parlamentarne večine. Poslanci so kritizirali posamezne dele proračuna in kritike poslancev vladne koalicije so jasno pokazale nasprotstva, ki so y Bidaultovi vladi sami. Prejšnji ponedeljek je moral Bidault celo zapustiti dvorano, ko nj mogel več prenesti napadov Marie Lambert, ki je zahtevala, naj raje poveča vladni prispevek za obnovo v pokrajinah, ki so bile prizadete med vojno ,kot pa da daje večji del državnih dohodkov za nadaljevanje «svinjske vojne» v Indoneziji in za priprave tretje svetovne vojne. «To je kriminalna politika vlade», je nadaljevala poslanka. Ko jo je hotel Bidault prekiniti, ni dobil besede in jo je zalo rajši pobrisal iz dvorane. Lambertova pa je s svojim govorom nadaljevala. Bidault je bil pred težkim položajem. Katoliki so v pričetku branili proračun, ki ga je izdelal desničarski neodvisnež Petsch« in ki ga je zbornici predložil Bidault. Toda v trenutku, ko so morali glasovati za posamezne točke proračuna, števUnj poslanci te skupine rajši niso glasovali, dobro vedoč, da bi s lem prevzeli veliko odgovornost pred svojimi volivci. Socialdemokrati niso bili dosti na boljšem. Imeli 3» še to težavo, da odgovarjajo za svoje delo v parlamentu tudj pred svojimi sindikati. Zato so se diplomatsko vzdržali glasovanja pri tistih delih proračuna, ki povzročajo nejevoljo v delavski Irakciji njihove stranke. Radikali pa, ki so pravi gospodarji položaja, podprti od desničarjev, Bluma in Schumana, so se Pa prav dobro zavedali, da jih imajo v svojih rokah, da morajo ti popuščati in žrtvovati proračun za vojaške stroške, namesto ze podporo industriji, rarodno obnovo in socialno skrbstvo. Položaj je bil takle: vse reakcionarne stranke so bile soglasne v nadaljevanju politike oboroževanja. To smo jasno videli v trenutku, ko so glasovale za vojaške kredite, toda vse so se bale posledic, ker bodo morali le stroške plačati njih volivci. Bidault je nadaljeval svojo «brezupno bitko», kakor so ime novali njegovo borbo za proračun. V noči od 27. do 28. decembra so propadli njegovi trije predlogi z večino okrog 15 glasov. Zato je Bidault dvakrat postavil vprašanje zaupnice vladi. Prvič o predlogu davka na proizvodnjo, ki bj vrgel 45 milijard frankov in drugič pri predlogu ■> oddaji 10 odstotkov nerazdeljenih dobičkov poslovnih družb. Med desničarskimi strankami so »e nadaljevala zakcljma pogajanja, ki "bi obdržala vlado. Med radikali se je vnela huda debata o vprašanju, ali naj glasujejo pri vprašanju zaupnic« za vlado ali Proti njej. Imeli so svoje posve-tovanje, na katerega pa je prišlo sam0 24 radikalov, medtem ko jih je V parlamentu 44. Od teh so se pri glasovanju 4 vzdržali, 4 pa so glasovali proti. \ Glasovanje o dveh zaupnicah vlade je bilo v petek. Bidault je pred' glasovanjem poskušal -.-plivati na poslance in dejal, da po njegovem ne slabijo proračuna vojaški krediti, temveč prekomerne kritike. Pri glasovanju sc ie vlada rešila. Dobila je za prvi predlog zaupnice 305 glasov proti *87, za drugega pa je glasovalo 306 poslancev proti 288. V soboto sc je razpravljanje o proračunu nadaljevalo. Bidault je pri glasovanju trikrat propadel in zato tudi trikrat zahteval glasovanje o zaupnici vlade. V ponedeljek so za* Bidaulta tekle prav težke minute. Pri prvi zaupnici je dobil samo 4 glasove večine, ko je glasovalo za zaupnico 300 poslancev, proti njej pa 286 poslancev. To glasovanje se je nanašalo na davek za prevozništvo. Bidault ae je pn njem, kot vidimo .zelo tefleo izmazal, ker so bili poslanci mnenja, da bi lahko drugje pritisnili mal« več davkov in popustili pri tem predlogu. Zadnji dve zaupnici sta se nanašali na člene, ki združujejo redne in izredne dohodke za urav-novešenje proračuna in na odobritev celotnega proračuna. Pri prvi je dobil Bidault 304 glasove proti 251, pri drugi pa 305 glasov proti 284. S tem se je v parlamentu pri vprašanju proračuna Bidault izmaknil vladnj krizi. To-da težave za Bidaulta še zdavnaj niso končane. Zdaj bo moral Bidault dobili večino tudi v republiškem svetu, kjer bo imel, kot vse kaže, še večje težave, kot v parlamentu. Republiški svet je namreč zanj dosti slabše sestavljen kot parlament in v njem kar mrgoli nasprotnikov njegove vlade. Ce bo republiški svet proračun zavrnil, bo prišla zadeva zopet pred parlament V primeru da pri ponovnem razpravljanju ne bo dobil ustavne večine, to je 311 glasov, bo vlada padla, skupščina bo razpuščena in razpisane nove volitve. Beviti je na itoti v Colombo na Ceylonu, kjer bo zastopal Veliko Britanijo na konferenci zunanjih ministrov Commomvealtha, ki se bo pričela v teh dneh. Zunanji minister Velike Britanije bi kmalu na tej konferenci ne prisostoval Težka bolezen ga je silila v posteljo, toda ta konferenca je bila važnejša od njegovega zdravja. Na njej bodo razpravljali o tem, kako rešiti Commonvealht, ki ga okroža ameriški apetit z ene strani in na drugi strani osvobodilna gibanja v polnem razvoju, ko se hočejo še vedno zatirani narodi na vsak način otresti imperialističnega pritiska. Prva točka na konferenci bo go lovo nori položaj v Aziji glede na propad kuomintangove oblasti na rv.iajwcem tre s tem tudi propad vsega usiega, Kar je tSMomintng predstavljal za angloameriški imperializem. Bevin je torej šel v Colombo reševat. kar se še rešiti da. Posebno kažejo na to zadnji dogodki na Daljnem vzhodu, zakaj se je Bevinu tako mudilo na to konferenco. Američani so ga hoteli prehiteti z no- vo politično Unijo v odnosu do Cang kajška in vseh problemov na Daljnem vzhodu. Zdaj ima Bevin samo dve stvari na razpolago: da se prvič upre Američanom ter odločno izjavi, da je bilo že dovolj prepisov ameriških koristi na vedno šibkejši angleški račun, na kar kaže dosedanje angleško trdno stališče, da prizna kitajsko ljudsko vlado. Druga stvar, lei jo ima Bevin pred seboj pa je, da sprijazni prisotne predstavnike z angleško nemočjo in jim priporoči, naj se otresaejo ameriške požrešnosti ter jim predloži o tem potreben načrt. Na konferenci bodo sodelovali razen Bevina in ministrskega predsednika Ceylona Senaj/ake-a še Pandit Nehru za Indijo, zunanji ministri Avstralije, Nove Zelandije in Kanade. Pakistansk delegacija »c ni določena, ker se mudi zunanji minister v Dake Successa glede posredovanja OZN v sporu za Kašmir Južnoafriška unija bo poslala prometnega ministra Sauer-a bajf zaradi nastopa drugih članic Coni-monwealtha na zasedanju OZN glede postopanja z indijsko manjšino v Južni Afriki. IZGUBO KITAJSKE hoče Truman nadoknaditi z “najemom,, Formoze Indijska vlada je v petek priznala ljudsko republiko Kitajsko in prekanila diplomatske odnose s Cangkajškofn. Visoki uradnik na zunanjem minisrstvu indijske vlade je ob te^ priliki izjavi), da za odločitev njegovega ministrstva niso potrebne razlage, ker je «nemogoče zapirati oči pred stvarnostjo». Sedaj so poleg Indije priznale Ljudsko republiko Kitajsko še Albanija, Bolgarija, CSR, FLRJ, Koreja, Madžarska, Mongolija, Poljska in ZSSR Priznanje s strani Indije nazorno kaže, da je propadel ameriški pritisk na indijsko vlado in posebno na Bandita Nehruja, ko so mu cb njegovem obisku v Ameriki ponujali, naj vstopj v tihomorski protikomunistični pakt, Jasno je, da bo imela odločitev indijske vlade velik odmev med azijskimi ljudstvi. Vse kaže, da bo zgledu Indije V kratkem sledila tudi Anglija in z njo Avstralija. Novi Zeland in Kanada. O tem je tudi poročal glasnik Foreign Officea, ki je dejal, da misij Anglija priznati Novo Kitajsko ob koncu prihodnjega tedna, ne glede «na izpre-membe ameriške politike na Daljnjem vzhodu». Iz Amerike nsmreč javljajo, da bodo poslali na Japonsko celotni ameriški generalni štab z nalogo. : da preuči «možnost temeljite pod- pore Cangkajšku» ali z drugimi besedami pripravijo nadaljnjih načrtov proti demokratični Kitajski. Zanimivo v tej z*ezi je bilo tudi letošnje novoletno voščilo generala Mac Arthurja. To pot se ni samo omejil na zahtevo po zasedbi Formoze s strani Amerike, temveč je tudj zahteval ponovno oborožitev Japonske. Ce sledimo ameriškemu časopisju, moremo takoj uvideti, da Je kroge v Washingtoou zelo razburilo priznanje Kitajgfee s strani Indije in bližnji tozadevni namigi z Anglije. Howardovo in Hears4o-vo časopisje se obupno poteguje Za Mac Arthurjevo tezo; zasedbo Formoze. Na drugi strani oceana Pa se listi odkrito sprašujejo, kako daleč mislijo Američani provocirati na Daljnem vzhodu. Listi pravijo, da se Američani pripravljajo na novo agresivno politiko v Aziji «Times» takole razlaga novo ameriško politiko; «Amerika je spozna, la. da bo imel novi položaj na Kitajskem ogromen pomen v bodočnosti na tem delu sveta».' »Daily Telegraph» je pa zelo skeptičen tem oziru in pravi, da to ne bo dosti pomagalo Cangkajšku. katerega stvar je že popolnoma izgublje. na. Iz Londona tudi poročajo, da je v zadnjih treh mesecih prispelo Truman hoče imeli doma mir da bi lahko rovaril zuuaj Truman je v sredo prebral svoj običajni govor pu novem letu pred ameriškim senatom V pričetku je govoril o političnem in gospodarskem napredku doma in zunaj, kateremu se imajo zahvaliti «svobodna» ljudstva, ki so dobila s tem «novo zaupanje v stvar miru». Potem je polagoma prešel na domače strankarsko življenje in apeliral na Amerikance, naj se ne prepirajo v parlamentu, ker sc bo kmalu pričel votivni boj. Trudil se je, da bi prepričal vse v svoji izjavi, ko je naglasil: «Obe naši velik. strar-ki sta obvezani delali skupaj, ker moramo ohraniti naše narodi« sile». Skušal je torej ohranili mimo ozračje med republikanci in demokrati, da bi lahko mirno nadaljeval s svojo politiko. Predsednik je zahteval od parlamenta, da izglasuje vse kredite in tudi tiste, ki «bodo» v smislu «četrte točke» ustavili prodiranje komunistov v Aziji. O Formoli ni dal ni-kakih izjav, kakor je bilo pričakovati. Vojaško in politično nadmoć ZDA nad svetom je označil kot nujno za zagotovitev ameriške gospodarske moči in stabilnosti. Dejal je, da bodo ameriške družine prišle do blagostanja leta 2.000 ic pri tem apeliral na republikance, naj bodo soglasni z njegovo politiko. O «sodelovanju med delom in kapitalom» ni dosti govoril. Tudi o Taft-Hartleyevem zakonu ne. Njegovo razpravljanje o ameriških notranjih stvareh je izzvenelo kot prošnja za kompromis nasproti vsakomur in vsemu znotraj ZDA. Govoril je tudi o državnem proračunu in odsvetoval vsako njegovo znižanje. Priznal je tudi, da bi bila potrebna «rahla davkov. Komentatorji izjavljajo, da je v svojem govoru 'Truman poskušal preprečiti parlamentarne manevre glede na volitve v novembru. Na vsak način so demokratje Trumanu ploskali v parlamentu, republikanci so ga pa kritizirali. Pravijo, da so republikanci še vedno naklonjeni izvajanju Marshalove pomoči, čeprav so precej skeptični s tem, kako bi ga finansirali. na Forjnozo 400 ameriškiii tankov in da tam pričakujejo y kratkem prihod 4.000 japonskih vojašlrilt strokovnjakov, Lot «podporo» Mac Arthurja. Senator Taft je izjavil na Sie-vestrov večer, da hočejo ZDA napraviti iz Formoze «neodvisno republiko po zgledu Filipinot», kar pomeni ameriško vojaško bazo. Dogodki, ki kažejo novo ameriško azijsko politiko. *> se v zadnjem tednu zelo hitro razvijali. Kakor poročajo iz Washington^, je predsednik Truman na sam novo letni da« pričel pregledovati načrte ameriškega vojaškega žtabp, kj predvideva najem Formoze. Za protuuslugo bi po tem načrtu Aiik-rikSi poslala Cangkajšku ZDA bi «najele» Formozo za ‘19 let. Ta načrt naj bi bil nekak kompromis med zahtevo ameriškega vojnega ministrstva po zasedbi Forpioze >n Achescoovim «nasvetom», da bi bilo bolje Mao Tsc Tunga onemogočiti z ekonomskim in političnim pritiskom • / Kot g6 bo Truman ta kompromis »rejci S tem bi zado-voljil parlajnentarno akupino, ki zahteva, nej ZDA preprečijo, da bi Mao Tse Tung stopij na Foimoeb in si raje Američani tam ustvarili svoje baze. Z druge strani pa misli Truman, dr bj nihče ne mogel očisti, da se vmešava v kitajske no-tranje stvari, če Formoso «samo najame». V torek se jc pričelo 81. zasedanje ameriškega kongresa. 2e v prvem dnevu zasedanja se je vnela nuda debata o novi ameriški politiki na Daljnem vzhodu. Kakor ie zvedel znan, ameriški novinar Drew Pearson iz zanesljivih virov, je nedavno Mar Arthur zahteval, naj zasedejo Formozo ameriške suhozemske in pomorske sile, ki so na Japonskem. To pod izgovorom da ie ni bila podpisana mirovna pogodba Z Japongko Ker Je bila Formo zg Japonska. ZDA šc vedno lahko razpolagajo z njenim ozemljeni. Pearson tud» javlja, da ie Aehc-son zelo zaskrbljen zaradi li sestavljala investicijske plane za celih 30 let. V tako dolgem razdobju se spremenijo tehnični in drugi pogoji, ki jih ni mogoče predvideti v naprej. Italijanski kapitalisti so kot dobri špekulanti zavohali v «vprašanju juga» novo priliko za apeliranje na ameriško «pomoč». Južna Italija naj bi bila ena tistih «zaostalih pokrajin», v katere hoče investirati Truman ameriške kapitale. Hijene so zavohale, da bi se dalo tudi tu nekaj zaslužiti ob pomoči tujega kapitala na rovaš italijanskega delovnega ljudstva. Načela zunanje politike FLRJ KARDELJ: „Naša zunanja politika mora biti jasna in odprta, da bi jo mogle razumeti ljudske množice v naš» državi in v drugih državah" Pred dnevi Je imei v Jugoslovanski ljudski skupščini zunanji minnister referat o Jugoslovanski zunanji politiki. Z ozirom na sedanje politične razmere v svet» ne predstavlja ta rete-rat samo analize neke določene države, v tem primeru socialistične države Jugoslavije, pač pa predstavlja analizo vseh onih najnovejših dogodkov, ki so v marsičem zmedli pojme o političnih principih, oz. pojme o principih progresivne, socialistične politike. Ker pa je to bistvene ua?.nosti za pravilno politično orientacijo demokratičnih množic po vsem svetu, bomo posneli iz Kardeljevega referata nekaj glavnih misli. Iz orisa vsega razvoja kominfotmi-sUčne politike napraus Jugoslaviji, iz pregleda gospodarskega sabotiranja socialistične graditve Jugoslavije, iz orisa naravnost kriminalnih političnih diskriminacij na škodo malih jugoslovanskih narodov s strani Sovjetske zveze ter končno Iz orisa vseh mogoč in poskusov inlornvmrojevskib agentur zanetiti v Jugoslaviji državljansko vojno in najti v tem pretvezo za oborožen napad nanjo, je jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj prišel do naslednjih zaključkov: Predvsem bi želel povedati, da nova Jugoslavija ne ogroža nacionalne neodvisnosti nikogar in ne sodeluje v prav nobenih «napadalnih blokih», ne goji nobenih hegemonističnth teženj, niti ne žeti, da bi gospodarsko izko- riščala kateri koli narod. Potem takem ni in ne more stopiti v kakršen koli imperialistični tabor. Nasprotno pa bi lahko govorili o imperialističnem značaju kominformske akcije, ki teži za tem, da se dozdevno pod zastavo socializma tihotapi s takšnim imperialističnim blagom, kakor so hegemonizem, nasilno vsiljevanje svoje volje drugim narodom, ekonomsko iz-razbljanje drugih narodov itd. Ne more biti dvoma, da v hipu, ko vlada socialistične držaje kot je ZSSR, krene po poti hegemonije nad dragimi narodi, začenja njena zunanja politika izgubljati značaj načelne protiim-periahstične borbe in se spreminjati v borbo za razdelitev interesnih sfer med velikimi silami. Ta zakonitost se Jasno vidi ne le v sovjetski politiki proti Jugoslaviji, ampak, tudi v negativnih rezultatih sovjetske znnanje politične orientacije v osti^ritev neke vrste kolektivne hegemonije vel.k-n narodov nad malimi, To prizadevanje Je prišlo tako daleč, da sovjetska zunanja politika sedaj očitno poziva celo poražene sile nemškega nacionalizma. Takšna politika seveda lahko preplaši male oziroma šibkejše narode na svetu. Ne more pa jih mobilizirati na liniji napredka človeštva. Prav zaradi tega ne more biti ^večje nevarnosti za socializem, kot so protidemokratične tendence v samih socialističnih državah, predvsem, pa težnje po hegemoniji nekega naroda ali iieae mzave oziroma voastva neke razpolago kot vladi suverene države, ki je na eni strani sposobna ostati zvesta svojim načelom, ua drugi strani pa tudi zna upoštevati objektivne odnose v sodobnem svetu. Naša zunanja politika mora biti načelna, t. j. na mednarodnem področja mora dosledno braniti tista načela, ki so jedro naših miroljubnih socialističnih in demokratičnih pojmovanj. Razen tega mora biti naša zunanja politika konkretna in iniciativna. Mora pravilno ugotavljati objektivne pogoje in jih znati pravilno izkoristiti, da bi dosegla konkretne rezuitate. Prav tako mora znati razvijati sodelovanje z drugimi državami, če to ne zadeva načelnega jedra naše politike in če prispeva k okrepitvi mednarodnega položaja ter napredku naše držav« in utrditvi miru na svetu. In končno, mora biti naša zunanja politika jasna in odprta, da bi Jo mogle razumeti ljudske množice v naši državi in v drugih državah, ter da bi kot taka lahko razbila dokaze vsem tistim, ki bi jo skušali pokazati v lažnivi luči. Taka j* bila v bistvu tudi deslej naša zunanja politika. Vendar moramo v prihodnje še odločneje korakati po tej poti in se ravnati po pregovoru, ki ga tako pogostokrat navajamo: nPil lajajo, karavana pa gre mimo». Ta karavana — je naše ljudstvo, združeno v Ljudski fronti pod vodstvom Komnnistične partije in s tovarišem Titom na četu. Združene države Indonezije nova oblika za star sistem kolonialnega izkoriščanja ———p»——— 7- Južno. kitajsSo «orje „ ~v / manenfF indugi - ................;__________ Cr: Po zgledu Filipinov, Pakistana, Indije, Burme,, Ceyiona in Južne Kore-Je, je dobila prejšnji torek tudi Indonezija svojo «samostojnost». Ceremonije ob priliki proglasitve nove «samostojne» republike so se vršile istočasno v Haagu in Bataviji, ki bo sedaj dobita novo »me Dakarta. V Haagu sta podpisala dokument o samostojnosti Indonezije najprej kraljica Julijana in indonezijski ministrski predsednik Haata, nato pa vsi člani holandske vlade. Ob tej priliki je imela kraljica Julijana govor, v katerem je poudarila važnost te ceremonije. Nato so kot prvo zaigrali indonezijsko himno, in kot drugo holandsko. Ob tej priliki je bila v kraljev-Sk, palači taka tišina, đa 'e bilo raz ločno slišati padec nekega lakaja, ki je nenadoma omedlel. V Bataviji sta pa odpisala svečani I protokol o prenosu suverenosti visoki smisar holandske krone Lovinck in sultan Hamengku Buwono kot o-brambni minister in začasni ministrski predsednik. Po dvominutnem odmoru so poslušali po radiu govor kraljice Julijane iz Haaga. Sledil je še drugi simbolični del ceremonije, ko so premenjali holandsko zastavo z be-lordečo indonezijsko. Nekaj minut pozneje so Lovinck in njegova- dosedanja vlada zapustili palačo la odšli na letališče, odkoder so odpotovali na Holandsko. Naslednji dan je svečano vstopil v prestolnico Dakarto (Batav’jo) predsednik Združenih držav Indonezije Soekamo. Popoldne je sprejel novega holandskega visokega konvszria v Indo rezi ji dr. Hirschfelda, ki mu je »z roči] svoje poverilnice. ti.denezijsko republiko sc priznal* takoj ob njenem rojstvu Anglija, Avl stralli», Belgija, Filipia’ In 2U.-A, de čim besta Francija in Fg’pt še nekaj časa poč-Aaii. Indonezijsko vprašanje je bilo črtano iz dnevnega :eda glavrt» skvpšč n : OZN. Večina je takrat p. zdravila «rešitev», ki so jo dosegli ž. novembra v Haagu med nizozemsko in indonezijsko delegacijo, ki je pripomogla, da so obdržali imperialisti v svojih rokah in samo pod drugačno krinko velikanske zaklade surovin in trg za 70 milijonov prebivalcev. Zato se je tudi jugoslovanska delegacija na četrtem zasedanju OZN vzdržala glasovanja o tem vprašanju, ker je smatrala, da bodo «samostojne» Združene države Indonezije nadaljevanje holandske posesti iz 17. stoletja, ki bodo- glede politični dejavnosti in gospodarstva še vedno odvisne od Holandske- To dejstvo je potrdil nedavno tudi nek napredni poslanec v indonezijskem parlamentu, ki je dejal, da so haaški sklepi samo nova oblika kolonizacije. V novi republiki se boji med partizanskimi odredi na eni strani in Holandci ter «republikansko» Haatovo vojsko na drugi strani še vedno nadaljujejo. V zadnjem času so bili posebno hudi boji v pokrajinah Sura-baji In Malanga na Javi. Indonezijsko, ljudstvo še zdavnaj ni zadovoljno z novo republiko. O tem dovolj jasno tudi pričajo koncentracijska taborišča, v katere so haatov-ci strpali več deset tisočev rodoljubov. Oni se bore za dejansko svobodo in popolno neodvisnost od holandskega in ameriškega kapitala^ ki si Je v zadnjem času ustvaril v Indoneziji močne gospodarske položaje. države nad dragimi narodi. Glejte, v tem je širši' smisel sedanje borbe jugoslovanskih narodov za neodvisnost. To ni neko nacionalistično stališče, temveč stališče socialistične demokracije, ker ne more biti zbliža-nja in prijateljstva narodov tam, kjer je hegemonija enega nad drugimi, kjer j« neenakopravnost. Razen tega je tisto, kar bi rad ob tej priložnosti še naglasil, da vlada FLRJ ni bili nikdar, niti ne bo kdaj kolt orodje katere koli tuje politike. Le-ta je samo organ volje suverenih narodov Jugoslavije, ki na tek tleh grade socialistično družbeno ureditev. Kot taki so jugoslovanski narodi pripravljeni na enakopravni podlagi sodelovati z vsemi državalni, toda nočejo, da bi se podredili kateri koli tuji hegemoniji, pa naj se skriva pod katerim koli Ideološkim plaščem, ker se zavedajo, da je sleherna oblika hegemonije v mednarodnih odnosih reakcionarna in škodljiva za stvar napredka človeštva. Vlada FLRJ nt niti sklepala niti nima namena sklepati kakršne koli tajne dogovore ali «gentlemanske sporazume», s katero koli vlado, ki bi biti naperjeni proti kateri koli državi. Vsa njena politika je odkrita in javna. FLRJ ne pripada nobenim vojaškim blokom in ni niti bila niti ne bo udeležena v katerih koli napadalnih načrtih proti kateri koli državi. Armada FLRJ je armada obrambe neodvisnosti naše države ia ne more služiti nobenim drugim smotrom. Ta politika se odraža v vseh zunanjepolitičnlfe ravnanjih vlade FLRJ in nobena obrekovanja ne morejo tega dejstva skriti pred svetovnim javnim mnenjem. • Toda vlada FLRJ bo znala braniti neodvisnost ia mir našib narodov z rsemi tistimi sredstvi, ki so Ji na NOV NAČRT za ttmìoii3lni9 Jmzaienia V Jeruzalemu že redno poslujejo vsa ministrstva izraelske vlade ia parlament, kljub temu, da se je Generalna skuščina OZN odločila za internacionalizacijo celotnega področja Jeruzalema. Da ne bi ostala odločba Generalne skupščine OZN brez vsake vrednosti, pripravljajo sedaj nov načrt, po katerem bi bilo internacionalizirano samo področje med starim in novim mestom, ki obsega svete kraje in i-ma okrog 30.000 prebivalcev. Ali bo la načrt imel kakšno vred. nost, ko je izraelska vlada pokazala tako odločnost pri svojem' prvem sklepu, bomo videli šele v bližnji godočnosti. ZadnCe izjave izraelskega zunanjega ministrstva Sa-reta v parlamentu kažejo ravno na.; sprotno. Sarei je dejal, da je resolucija OZN zmanjšala njen ugled. Pripomnil je, da je njegova vlada vedno pripravljena nuditi vsa jam-: stva za zaščito svetih krajev, vendar pa hoče braniti svoj5 neodvisnost in suverenost. V svoj ih izjavah je šel še dalje, ko je namignil, da danes prav za prav ne gre vež za. usodo Jeruzalema, pač pa da se najde skupno stališče o Jeruzale* mu med Izraelom in OZN. iiupsKi TEDNIH Angloameričko področje STO-ja Hanin /.asliipnik Iijinlslit; Irnnli: se v občinskem svetu bori /.a pravice Slovencev KRONIKA Vsi industrijski delavci so stavkali včeraj od 10. do 12. ure, ker jim delodajalci nočejo povišati plač in dràginjskih doklad, kar delavci že več mesecev zahtevajo. V znak solidarnosti so stavkali od 10. do 11. ure tudi vsi uslužbenci ACEGAT-a. zaradi česar so stali vsi tramvaji. V nedeljo popolnoči so našli v Rojanu na pločniku mrtvega 36-letnega Troho Josipa iz ul. Costalunga. Najprej so mislili, da ga je kdo zabodel, nato pa so pri obdukciji njegovega trupla v bolnišnici ugotovili, da ga je ubila borpba. To bombo so neki mladčniči položili v kotanjo ob cestnem robniku ir.' jo opolnoči eksplodirali z zažigalno vrvico. Drobci bombe so povzročili smrt Trohe. Informbirojevski pretepači so v družbi z ezuli na Silvestrovo okrog 23.ure na vratih dvorane prosvetnega društva «Oton Zupančič» v gostilni «Gregorio» napadli tov. Almo Zala-šček-Janko, ki jim je zastavila pot. ko so hoteli vdreti v društvene prostore. Tovarišica Janka je dobila precej lažjih poškodb. Policija je prijela 4 f.aPtTdaiče, in sfčer'Carmela lu-rissevich, Guerrina Bordon, Giusta Tedesca in Antona Bem-bicha, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Z bombo so se igrali trije otroci iz Campor, in sicer 7-letni Millo Jurij, 9-letna Irena Kolenc in njen brat 6-letr.i Fulvio. Bomba pa je med igranjem eksplodirala in vse tri teže ranila. Jetniki v Koroneju so začeli gladovno stavko, ker niso razši-rili tudi na Trst amnestije, ki je bila izdana v Italiji. Sindikalni predstavniki se pogajajo z vojaško upravo, da bi izplačali tudi upokojencem božično nagrado. Progo filobusa «D» so podaljšali od Sv. Save nadvoza v ul. Flavia. Za ta podaljšek pa bodo morali potniki plačati pet lir dodatka. Uslužbenci IACP, to je ustanove za ljudske hiše, že stavkajo nad dva tedna, pa še niso nič dosegli. Pod železniškim nadvozom v ul. Bàtterà je'r.eki deček našel truplo neznanca. Kasneje so ugotovili, da je ta neznanec 44-letni Orlando Mario in da je umrl kar na cesti v noči med 1. in 2. januarjem. Na tržaški občini je imel župan Bartoli tiskovno konferenco, na kateri je govoril o bodočih športnih in kulturnih manifestacijah v letu 1950., ki je, kakor pravijo, tudi sveto leto. Med drugim bodo razpisali natečaj «Premio Trieste» za najboljše glasbeno delo in proslavili istrske kulturne može. Ta proslava bo imela seveda šovinističen značaj. Uslužbenci INAIL, zavoda za poškodovance in invalide, so dva dni stavkali, ker jim nočejo izboljšati plač. Plovne zveze proti Levantu bodo od januarja naprej bolj pogostejše. Predvsem bo skrbela za to plovna družba «Adria-tlta» iz Benetk. Januarja bo odplulo iz Trsta 70 ladij, od okrog 15 petrolejskih. Proti Levantu bo 35 odhodov, prihodov pa 28. Iz Trsta bo odplulo tudi več jugoslovanskih ladij. Na meji med STO m FLRJ bodo obnovili več mej kov, ki jih je zarasla goščava, ali pa ki so obledeli, tako da bo laže poznati kod teče meja. Za božične praznike in novo leto so začasno ukinili omejitve električnega toka. Sedaj pa bo en dan v tednu od 8. do 17. ure po en okraj brez luči. V severnem okraju ne bodo imeli luči ob torkih, v južnem pa v četrtkih. Zadnji teden preteklega leta je bil občinski svet precej delaven in se je kar trikrat sestal: v torek, četrtek In petek. Na dnevnem redu je bilo vprašanje proračun!? in posojila ACEGAT-u. Okoli teh dveh vprašanj se je razvila obširna diskusija. Na prvi seji so vsi 'občinski svetniki z nekaterimi priporočili in pripombami glasovali za najčtje posojila ACEGAT-u v znesku 2 in pol milijard lir. S tem denarjem bodo dokupili vozni park in napravili razna dela, tako da bo postal ACEGAT aktiven. Posojilo bodo začeli vračati leta 1954. in ga bodo vračali 30 let ter plačevali 3 odstotke obresti. Na tej seji je svetovalec Slataper od Italijanskega bloka tudi pel hvalo «materi Italiji», ki naj bi po njegovih zagotovilih šele prinesla v Trst blagostanje, silno dvignila industrijo in na vseh .toriščih podpirala Tržačane. Po tej njegovi zahvalni pesmi «veliki materi» je pozval informbi-rojevce, naj zapustijo svoje dvomno stališče, naj se združijo z drugimi Italijani ter naj končno priznajo, da je nujno, da se združita Trst in Istra z Italijo. Komiiiformistl naj odkrito obsodijo nestvor Tržaško ozemlje ter tako ustvarijo tu skupno italijansko družino. Končno je gospod Slataper še pohvalil kominformistko občinsko svetnico gospo Weiss, ki se je z veliko liubez-nijo zavzemala za istrske ezule v Trstu. Na drugi seji občinskega sveta, v četrtek 29. decembra niso razpravljali o nobeni važni zadevi ter so odo: brili 30 odločitev občinskega odbora. Zelo zanimiva pa je bila zadnja seja občinskega sveta v petek 30. decembra. Na tej seji je zastopnik Ljudske fronte tov. dr. Dekleva s številkami V VSAKO SLOVENSKO HIŠO LJUDSKI j TEDNIK ! in dokazi pobil Slataperjevo trditev, da je prinesla Italija Trstu blagostanje, obenem pa jasno prikazal, kako se v Trstu zapostavlja slovensko šolstvo. Enako je pobil Slataper-jeve argumente s stvarnimi dokazi odvetnik Stoka od Tržaškega bloka. Tov. Dekleva je s statistikami o pomorskem prometu pod avstroogrsko monarhijo pokazal, kako Je Trst za časa Italije gospodarsko hiral in kako so na račun Trsta napredovale Benetke. Ce Je danes tržaško gospodarstvo, zlasti pa pomorstvo, v težkem stanju, je temu kriva ravno povezava Trsta z Italijo. Italija nj Trstu darovala 20 milijard lir, kakor Jc trdil svetnik Slataper, temveč je morala dajati Trstu italijansko valuto, ker tako- določa mirovna pogodtoa, dokler ne bo imel Trst lastne valute. Stroški v Trstu so ogromni tudi zaradi velikega birokratskega aparata, ki ga tu nalašč vdržujejo iz političnih razlogov. Zato vse Slataper-jve besede ne morajo dokazati, da Tržaško ozemlje ni življenjsko. V vprašanju slovenskega šolstva je tov. Dekleva ovrgel trditve občinskega svetnika Gridellija, ki Je v razpravi o proračunu z netočnimi številkami dokazoval, da uživa slovensko šolstvo prednost pred italijanskim. Italijansko šolo v okolici, to je v slovenskih vaseh, favorizirajo, slo- vensko šolo pa v mestu in v okolici zapostvaljajo. Tudo stanje v slovenskih srednjih šolah ni nič boljše. Te šole so stisnjene v dveh poslopjih, v zasebni hiši v ul. Lazzaretto Vecchio in v. ul. Scuole Nuove. V ul. Lazzaretto je 549 dijakov gimnazije, učiteljišča in trgovske akademije in v eni sami šolski sobi je. po 45 dijakov. Zato je tov. Dekleva, zahteval, da se zvišajo krediti za slovenske šole, da se doseže enakopravnost. Končno je spregovoril še o zahtevi Slovencev po lastnem gledališču. V tem pogledu je odgovoril svetniku Vercelliju, ki je v razpravi dejal, da new-yorški Italijani nimajo svojega gledališča. Temu gospodu Je tov. Dekleva povedal, da Slovenci v Trstu niso izseljenci, temveč da že od zdavnaj žive tu skupno z Italijani. Na tej seji je bilo značilno tudi to, da je svetnik Furlani, bivši urednik «Voce libera», dejal, da ni obramba italijanstva nikaka žalitev Slovencev, temveč da izvira le iz nujnosti, da se ohrani italijanstvo pred slovankim morjem, ki »ega od tu do Daljnjega vzhoda, Profesor Furlani je-nato govoril še o tržaškem vprašanju in dejal kominfdrmističnun sretnikom: «V tem vprašanju st strinjate z nami, toda niste dovolj odkriti, da bi to javno priznali». Zadnje seje občinskega sveta so pokazale, da se informbirojevski svetniki požvižgajo na- pravice tržaSdh Slovencev in da se za te pravice odločno bori le zastopnik «Ljudske fronte». Po svoji zadnji seji je šel občinski svet na počitnice in se bo zopet sestal 10. januarja. Kam merijo s svojo gonjo proti ljudski oblasti V poslednjih 'dneh je reakcionarno časopisje zopet poostrilo svojo gonjo proti ljudski oblasti v coni B. Ze pred novim letom je bil v Trstu sestanek istrskega CLN in mznih ezulov, kateremu je prisostvoval poslanec Bartole po rodu Istran. Tu so sklepali, kako bi pomagali «izmučenemu ljudstvu» v coni B. Na novo leto se je oglasil škof in s tem sprožil val nove gonje. «Giornale di Trieste» in «Messaggero Veneto» sta začela med seboj tekmovati, kdo bo prekosil v lažeh škofa. Tako je «Giornale» po novem letu objavil kar tri članke o Istrskem okrožju. Predvsem se list spotika ob tem, da napišejo na nove osebne izkaznice prebivalcem Istrskega okrožja niih^prave priimke, to je one, ki so jih imeli, preden jim jih niso fašisti s silo spremenili v italijansko obliko. To je za novinarje tega kle-ro fašistične ga lista seveda nedopustno raznarodovanje. Pri tem pa pozabljajo, da. je ljudska oblast izdala pravično uredbo, po kateri dobi vsakdo svoj izvirni priimek, kar bi morali storiti že zdavnaj tudi v Trstu. Nato se jezi nad velikimi davki, kakor se jezi. na„ primer tudi informbirojevski tisk. Seveda ne pove, da so davki progresivni, to je, da so močno obdavčeni le veliki kmetje, srednji in mali pa plaču-ejo zelo malo davka. Take vrste bdavčenja pa jim seveda ni po volji. Zelo na živce jim gredo in tudi zadruge. Se bolj smešni so, ko pišejo o šolah. Ker ljudska oblast ne more dopuščati, da bi se spremenila italijanska šola v Istri v središče zu širjenje nacionalne mržnje, šovinizma in imperialističnih teženj, pravijo, da ljudska oblast to šolo «slavizira», da je italijanska šola praktično sploh nehala obstajati. Dalje pišejo, da je ljudska oblast ukinila mnogo srednjih in tehničnih šol, kar je seveda čista izmišljotina, saj vsakdo v Istrskem okrožju ve, da so bile celo ustanovljene nove italijanske šole, kakor realna gimnazija v Piranu itd. Poleg tega pišejo tudi, da silijo italijanske otroke, da obiskujejo slovensko in hrvatsko šolo samo zato, ker oni ne morejo več siliti slovenskih in hrvatskih otrok da bi hodili v italijanske šole. Poleg teh laži kat mrgoli v njihovih člankih še drugih izmišljotin o katerih ni vredno niti razpravljati, ker so tako smešne, da bi spadale kvečjemu v «Kraško burjo». Šolske statistike ne smelo biti «tabu» V šovinistični kampanji proti slovenski šoli, ki jo vodi od iredenti stičnega časopisja do občinskega svetnika Gridellija ves reakcionarni «italianissimo» Trst, uporabljajo naši nasprotniki radi tudi «statistič ne» podatke, da tako «dokazujejo», da slovenska šola ne uživa le polno enakopravnost, nego da je v primori z italijansko celo — protežirana. Statistika je resna zadeva, jezik številk je najeksaktnejši jezik, ki more služiti za točna raziskavanja in pravilne ugotovitve. Toda statistika ne trpi nasilja, falzifikat je možno z lahkoto ugotoviti. Potrebno je )e, da postane statistika javna zadeva, ki jo lahko proučuje vsak zainteresirani državljan. Pri nas pa je možno ponarejati, preobračati, nategovati in stiskati statistične podatke, ker so ti podatki nekaka državna tajnost. Od italijanskega učitelja ali ravnatelja ne moreš zvedeti števila učencev na šoli in tudi slovenski učitelji so do nedavna zmignili z rameni, če si jih vprašal, koliko učencev imajo v svojem razredu. Izgleda, da jih je Kmetje hočejo dejanj ker so lepih besed že sili Zadnjič smo pisali, da so se nekateri kmetje zbrali in se 'pomenili o splošno občuteni potrebi po ustanovitvi samostojne strokovne kmečke organizacije ter da so izbrali pri. pravljalni odbor, ki bo sklical ustanovni občni zbor. Ta pobuda naših kmetov je seveda silno razburila informbirojevsko vodstvo Enotnih sindikatov in ves inlormbirojevski tisk, zlasti pa «Delo», ki izvaja iz tega koraka lažne zaključke, ki nimajo s to iniciativo prav nobene zveze. Namen kmetov, da končno ustanovijo močno organizacijo, ki jih bo ščitila in branila njihove osnovne interese, hočejo prikazati kot peklenski načrt, da se razbije slovansko-italijansko bratstvo, da se vlije Slovencem mržnja proti italijanskemu demokratičnemu pokretu, da se odcepijo kmetje od delavcev itd. Skratka, iniciativa kmetov, da se ustanovi zveza malih posestnikov, jih je silno zbodla, ker so zavedajo, da niso lansko leto za kmete prav nič storili in so se spomnili nanje le ob volitvah. Zavedni kmetje pa prav ničesar ne cepijo, ker Zveza malih posestnikov, ustanovljena lani meseca marca na kongresu Kmetijske strokovne zveze v ul. Conti, sploh ni delovala. Kmetje pa ne morejo še nadalje spati, ker njihovi problemi se kopičijo, in čakajo rešitve. Zato naj «Delo» in Enotni sindikati le kričijo, kmetov ne bodo ustavili. Mnogo bolje bi storili, če bi raje protestirali proti poskrusom tako i-menovane bivše fašistične «Zveze julijskih poljedelcev», da bi lovila na limanice naše kmete. Ravno te dni se je ta zveza celo prekrstila v «Zvezo tržaških kmetov», da bi ljudje pozabili na njeno fašistično in šovinistično poreklo. Predsednik te zveze in ing. Brunner, znani veleposestnik in multimilijonar. Ze to jc za kmete dovolj zgovorno, kako bi ta bogataš ščitil njihove interese. Kmetje torej ne marajo prav nič slišati o gospodih v ul. Roma, nočejo pa tudi raznih Vidalijevih agitatorjev Upa Slavec ali Muslin, ki je znan po svojem sovraštvu nasproti Slovencem, ki jih zmerja tako rad s «s’ciavi». No, Vidalijevl agenti, ki so jim kmečke koristi deveta briga, so zavpil tp dni zonpt tekati okoli kme- tov, in sicer s pretvezo «kongresa» Enotnih sindikatov in volitev delegatov za ta kongres. Tako je bi] šovinist Muslin tud: na Kolonkovcu, kjer pa je imel silno malo uspeha, ker njegove vidalijevske čenče kmetov ne zanimajo. Po drugi stiani pa je šel pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze malih posestnikov takoj z vnemo na delo. Po razmn vaseh se kmetje že sestajajo in razpravljajo o vseh svojih perečih vprašanjih. Na teh sestankih kmetje jasno izražajo svoje zadovoljstvo da bodo končno imeli svojo organizacijo In ugotavljajo, da se jih vidalijevcl s svojo zvezo niso vse preteklo leto'sploh cpr.im.ili. Na teh ses'ankih volijo de'ofate za ustanovni občni zbor, ki bo v kratkim času. Vsakdo, ki pristop: k novi organizaciji, da tudi pi-meno izjavo o tei'* Na teh sestankih pojasnjujejo tudi razni predavatelji kmetom številna vprašanja v zvezi s statutom nove organizacije, v zvezi s pravno zaščito kmetov itd. Zanimanje za te sestanke rtalno narašča in so vedno bolj obiskani. To nam je porok, da se bo ustanovnega občnega zbora Zveze malih posestnikov udeležilo veliko število kmetov iz vseh naših vasi in bližnje tržaške okolice. Kmetje bodo na tem občnem zboru pokazali, da jim je dovolj lepih besed in da hočejo konkretnega dela. zadnji napad na slovensko šolo iz-modril in kljub servilnim prepovedim didaktičnih ravnateljev smo prišli do nekaterih podatkov, ki so bili prej za nas «tabu». Na zahtevo «Primorskega dnevnika», da postanejo šolske statistike dostopne javnosti, je Informacijski urad vojaške uprave povabil uredništvo našega dnevnika, da zahteva statistične podatke od pristojnega šolskega urada. Toda prof. Rubini, šolski superintendent, je odklonil izstavitev takih podatkov, ker ni za šolski urad «predvidena funkcija, dobavljati statistične podatke zasebnikom». Iz trte izvit, da bi bil jezuitski je prenaiver.' — izgovor ne more nikogar prepričati. Jasno nam je, v katerem grmu tiči zajec. Objava popolnih statistik, vsega tržaškega šolstva bi izbila reakcionarnim šovinistom že itak skrhano orožje iz rok in bi nam dala priliko, da si pobliže ogledamo opevano stoprocentno «italianità di Trieste». To Je, kar gospodom pri šolski upravi tako grozovito smrdi, Ce je gospod profesor Rubini tako hudo «uraden», da išče meje svojih dolžnosti v nekih paragrafih, naj narr. pove odkod statistični podatki v «Giornale dl Trieste», ki je v svojih kilometrskih člankih uporabljal na Prokrustovi postelji zmrcvarjeno statistiko proti slovenski šoli; odkod podatki onemu šovinističnemu časopisu, ki se je V naslovu napadalnega članka razkoračil: «Con la statistica alla mano...» in končno občinski svetnik Gridelli; odkod je on dobil statistične podatke, da jih je lahko po njegovi potrebi sfrizirane in ponarejene predložil na seji tržaškega občinskega sveta? Ne, mi ne bomo odnehali! Šolska statistika ni nikaka državna ali vojaške' tajnost. Zahtevamo, da se objavijo vsi oni podatki, za katere je vprašalo uredništvo «Primorskega dnevnika». Da, šli bomo še dalje in bomo temeljito proučili celotno tržeško šolsko problematiko. Statistika nam bo služila le za osnovo našega proučevanja Razni «studiosi» od «Giornale di Trieste» in drugi učeni gospodje naj bodo prepričani, da bo naše proučevanje resnejše in objektiv-nejše od njihovega. Ce je Informacijski urad vojaške uprave rekel «a», pričakujemo, da bo sedaj rekel £« «b» in bo poučil profesorja Rubinijt', da so v vseh državah na tem svetu šolske stati, stike dostopne vsej javnosti, četudi to javnost predstavljajo po Rubu nijevem mnenju -- zasebniki. BTmTii »h ,1 m a i .a 5 * j| i * *..* « « » * « * St *l#*«»4«t9l*# »»>»»t»i«« Ìti Siti .» • « * « « » Ì |i t g&jSČSi : . m wsr ii- . ter*- Bik' lil» ii ««•»«•**••««•••»«••••«• »iiiiiii « > i j i Radodarni Dedek Mraz je obiskal skoraj vsako vas in razveselil staro in mlado tfloitii 4000 otioh se je letos veselilo darov Dedka Mraza ; * "C s, . Odbor za novoletno jelko je ob-1 daroval ob novem letu nad 4.000 otrok. Tuko se je tudi pri nas uveljavila ta slovanska tradicija 1 v veliko vetelje malčkov in mater. Prvič sine praznovali novoletno jelko prmv z« prav že lani ko so naše iene «« bilro obdarovale ob novem letu 250 siromašnih otrok. na katere »o informbiro j evci zaradi svoje pristranosti pozabili. Največji delež pri tem velikem uspehu novoletne jelke imajo slovenske in italijan&ke antifašistične žene. Pripravljale so igračke, pletle nogavice in rokavice, aktivno sodelovale v vseh pripravah. Politični ]yriporniki niso pozabil^ na naše malčke ter so izdelali zanje mnogo igračk: vozičkov, konjičkov, avtomobilov, letal, Ud. Slovensko narodno gledališče je igralo za novoletno jelko «Sneguljčico», vse demokratično ljudstvo je prispevalo z darovi po svojih močeh. Zavoji z darovi so bili treh vrst: prva za »irote padlih borcev, za sirote sploh in za otroke brezposelnih druga vrsta za otroke potrebnih staršev, tretja vrsta pa za ohe otroke, katerih starši so želeli, da bi se tudi njih deca radovala z dirigimi otroki. Tretje vrste zavoj; so vsebovali 1 kg sadja, 1 zapoj piškotov, vrečico sladkorčkov, 1 zvezek, svinčnik ali barvice zv manjše otroke in igračko. Vsi zavoji drunt vrste so imeli poleg tega še 2 m flanele, zavoji prve vrste pa so imeli poleg flanele in ostale vsebine zavojev tretjega tira še 1 spodnjo malico, ali volneno jopteo. ali rokavice ali pa nogavice. Od. nad 40fì0 zavojev jih je bil0 3.700 prvega in drugega tipa. torej so vsi ti zavoji poleg osta'ega vsebovali tudi oblačila V mestu samem so pri Sv Ivanu, v Skednju, v Barkovljah. pri Sv Mariji Magdaleni in pri Sv. Vidu obdarovali okoli 2.000 otrok prib! ino enako š'evilo Pa so jih obdarovali v vaseh tržaške in drugih občin, Otroke. so obdarovali v 23 krajih. Prvi dan to je 29 decembra 1949 so obdarovali v Nabrežini, S empiila ju. Dolini Rir-manjih. Borštu, Proseku Bazovici. Sv. Križu in Plav ja h nad 1300 otrok Otroci so se s svojimi materami zbrali ob novoletnih jelkah v di’ovanah, kjer pa niso dobili jdvotan, so si pomaga!; na druge načine Povsod so jih obiskali striček z zajčkoma nato pa Dedek Mraz ki jim je povedal marsikaj poučnega. Ponekod so pionirji in pionirke tudi recitirali in pokazali Dedku Mrazu, kaj vse znajo. Največje pn je bil„ ve-elje. ko je začel Dedek Mtnr delit; zavoje in so otroci radovedno kukali vanje, kaj Hm ie prinesel ?.e T>n>{ dan je v nekatere kraje snremlialo Dedka Mraza tudi lutkovno gledališče, ki še razveselilo otroke s Cinra Marinčo, V Nabrežini je razdelil Dedek Mraz 200 zavojev, v Borštu 140, na Proseku je obdaroval 270 otrok. V Sv. Križu niso hoteli dati otrokom in Dedku Mrazu dvorane, pa je bilo vseeno zelo lepo. Otroci in starši so bili kar na prostem in Dedek Mraz jim je delil zavoje z balkona. 30. decembra je obiskal Dedek Mraz s svojo veselo družbo otroke fatiika K K U l\i 1 Goriški občinski svet je na več sejah razpravljal o prostj coni. Iz diskusije je bilo razvidno, da je prosta cona prinesla zelo malo koristi, da se je le malo zmanjšalo število brezposelnih in. da so edino nekateri kapitalisti kovali dobičke na račun proste cone. Celo saraga-tovec Valenti je dejal, da prosta cona ni prinesla širokim slojem prebivalstva nobenih koristi, čeprav je bila ustanovljena predvsem zanje. Pri tem so bile zanimive besede svetnika Stecchine. Ta je poudaril, da so težave nastale zaradi odcepitve preko 80.000 prebivalcev, ki so pred razmejitvijo težile h Gorici, ki je bila zanje gospodarsko in upravno središče. Gorica se je razvijala ob pomoči okoliškega prebivalstva na Krasu ter v Vipavski in Soški dolini. Šolske oblasti so zapodile s slovenske šole v Podgori večje število slovenskih šolarjev, ki pa ne marajo iti na italijansko šolo. Tako se nadaljuje raznarodovanje Slovencev kot za časa fašizma. Posebno pritiskajo na otroke staršev, ki imajo kakšno obrtno dovolilnico. Filmski obzornik «Santa Gorizia» so poskusno predvajali v kinodvorani «Verdi». Te prve predstave so se udeležili zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti. Dejanje filma se začenja s protestom proti sedanji krivični meji. Dalje prikazuje soriška bojišča, dobrdobsko planoto itd. V filmu se jasno kaže pohlep po slovenski zemlji, ki je bila konč no osvobojena. 15. januarja bo prenehala obratovati livarna Prinzi, zaradi česar bo ostalo brez dela 30 delavcev in uradnikov. To je zopet nov dokaz, kako malo koristi prosta cona srednji in mali industriji. v mestu, na Opčinah., v Devinu in v Vižovljah. Pri Sv. Ivanu na stadionu «1. maj» je 'Dedek Mraz popoldne in zvečer obdaroval 800 otrok. Tudi ta dan so ponekod spremljale Dedka Mraza lutke v veliko veselje otrok. Zadnji dan leta so se veselili darov novoletne jelke otroci v Velikem Repnu, Saležu. Gabrovcu, .ranu je obsodilo več krr,etov-ku-lakov, ki so namerno sabotirali gospodarstvo s tem. da niso hoteli plačevati davkov. Poleg tega so prijavili manjše količien pridelkov, da bi lahko potem na skrivaj prodajali blago po višjih cenah in špekulirali. Obtoženci so bili iz Sičol, Sv Lucije in Sv. Lovrenca. Napredne žene iz Buj so 26. decembra obiskale gluhonemo mladino v Portorožu v njenem zavodu. Žene so obdarovale mladino s piškoti, bonbončki in čokolado. Dan kasneje pa je obiskala gluhoneme in jih obdarila delegacija ASIZZ iz Brtonigle. V Pobegib in Cežarjih so do novega leta pokrili svoj zadružni dom in je prvi dan v letu vihrala na njem zastava z rdečo zvezdo. Pobežani in Cežarjani so zlasti zadnje dni v preteklem letu napeli vse sile, da so spravili svoj zadružni dom pod streho. Na prvi dan novega leta so z velikim veseljem praznovali svojo delovno zmago. v Strunjanu sta se zaključila dva tečaja, in sicer tečaj za trgovske pomočnike In sindikalni tečaj Na tečajih so bili slovenski in italijanski tovariši, ki so se med seboj prav dobro razumeli in si v vsem pomagali. Tečaja sta trajala tri mesece in sta bila v italijanščini, da so ju lahko tudi Italijanski tovariši uspešno po-sečali. To je še en dokaz, kako lažna je propaganda šovonlstov in informbirojevcev. da v Istrskem okrožju preganjajo Italijane. Okrajno ljudsko sodišče v Pl- Trebiah, in Padričah. V Saležu so pionirji recitirali več pesmi, lutkovno gledališče pa je dalo svojo predstavo. Z lutkami je prišel Dedek Mraz tudi v Gabrovec. V Trebčah je bilo obdarovanih 80 otrok kar v odprti garaži, ker jim niso hoteli dati na razpolago dvorane, čeprav je okoli 100 vaščanov to zahtevalo. Kljub temu pa je bilo tudi tam navdušenje zelo veliko. V Padričah so se zbrali skupno z .Gropajci v novi lepi dvoranici, kisa jo napravili iz bivšega hleva. Tu so otrokom zapeli tudi odrasli. Odbor za novoletno jelko pa se je spomnil tudi bolnih otrok. Žene so nesle v otroško bolnišnico «Burlo Garofolo» 2 zaboja sadja, potice, čokolado, mandorlat, piškote in sladkorčke. Poleg tega je odbor obdaroval tudi politične pripornike in težke invalide. V imenu odbora Za novoletno jelko so mladinci obiskali in nesli darove najmlajšemu kurirju NOV J Šimencu Adolfu v Skorklji, ki leži doma težko bolan. Novoletna jelka je doživela v mestu in na deželi velik uspeh. Najbolj se bili seveda navdušeni otroci in matere. Odbor ni delal nobenih razlik glede na politično prepričanje staršev, ampak je obdaroval vse, ki so se prijavili. Ljudje so videli resnost in nepristranost te akcije in so bili zato zelo zadovoljni. Najbolj pa" je povsod navdušil otroke Dedek Mraz in zato komaj čakajo, kdaj mine leto dni, da jih bo zopet obiskal. «Novoletna jelka» bo ostala vsem našim malčkom nepozabna CVETKE iz tržaških listov LAVORATORE «V Osapsid dolini, ki se razteza v četverokotniku Boljunec-Dolina-Domio-Mačkovlje in v kateri teče potok Glinščica, so se pripetili v poslednjem času nekateri resni dogodki!... Tako se začenja neki fantastični članek o UDBI v «Lavoratoru» dne 26. decembra 1949. Teden pozneje to je 2. januarja 1950, piše v drugem članku: «Istrski odbor KP STO je 18. januarja poskrbel, da so se po vsem Istrskem okrožju razširili letaki» itd. ■—O— Ce bi bil Boljuneč kje na Kitajskem, bi še razumeli, da ga postavijo Vidalijevi uredniki skupno z Dolino in drugimi vasmi v Osapsko dolino, toda ti kraji na Bregu so tako rekoč Uk pred nosom. In po tej Osapski dolini teče še Glinščica! Svojega tanta-stičnega članka res niso mogli bolje začeti. Morda pa so namenoma tako napisali, da bi bila med lažmi harmonija? Kakor pa vidite, niso vidalijevci krepki le v zemljepisju, tudi preroki so1 2e sedaj vedo, da bodo IS. Januar- ja trosili letake nekega fantomskega istrskega odbora Vidalije-ve KP STO. Le tako naprej, pa bomo ob koncu leta pili sijajen likof za vso to roboto! —o— Iz resolucije CK KP STO (Viđali jeve):«KP tolmači interese in težnje vseh tržaških meščanov». —O— Torej tudi interese Santina, Cosulicha, baronov Economo, Parisi itd? Kaj pa razredna borba? GIORNALE DI TRIESTE V sindikalnem članku piše «Giornale di Trieste» 1. januarja med drugim: «Prvič so tudi komunistični sindikalisti po tajniku CGIL Bitossiju poudarili, da je treba na sindikalnem torišču fiitro ustvariti popolno enotnost z Italijansko republiko s tem, da se tržaški predstavniki delavcev vključijo v vsa bodoča pogajanja v Italiji. Po štirih letih so komunisti torej morali priznati neločljivost krajevnih vprašanj z italijanskimi vprašanji. —O— Mi bi dodali, da «komunistični sindikalisti» niso tega priznali šele sedaj, temveč že mnogo prej. Vsekakor pa se Je fronta od Santina do Vidalija okrepila, če se raduje nad tem celo klerofa-šistični «Giornale di Trieste», ki so mu gotovo interesi industrij-cev zelo pri srcu. Pa ne le to. Tudi v občinskem svetu Je ta kominformistična politika žela odobravanje. Sam profesor in-svetnik Furlani je tam dejal, da so cilji «komunistov» in njegove stranke isti in da se razločujejo le po svojih metodah za dosego teh ciljev. Ob lej priliki je tudi priznal, da tudi «komunisti» hočejo nanjo in jih pozval, naj končno to jasno povedo. Torej je ob novem letu italijanska fronta res popolna. Zalo je celo Vidalijeva resolucija «Za širša zavezništva» že kar odveč. Saj ' to zavezništvo že dolgo obstaja. IL LUNEDÌ «Lunedi» piše o škofovi pridigi na dan novega leta tudi ole: «Preganjalci ne dajo miru Se nadalje kruto mučijo' deželo, ki se kar je višek ironije, imenu te svobodna. Nadaljujejo pred očmi civiliziranih narodov, ki so ustvarili to stanje in so slovesno oblju-li zaščito in obrambo. Nadaljujejo to svoje delo, medtem ko je onim, ki se tako krivično in kruto obnašajo, zagotovljena obramba v primeru napada... Zdi se nam nemogoče, da bi se ta sramota nadaljevala še celo leto dni...» —O— Skot Santin bi torej rad pohrustal najprej cono B potem še-vso Jugoslavijo samo zato, ker ljudska oblast ne dovoli politikantskim duhovnikom, da bi hujskali ljudstvo. To imenuje pre-ganjaje cerkve in vere. Zato bi rad, da bi kdo napadel Jugoslavijo. Pričakujemo, da bosta začela pohod kar škof sam in Viđali, saj Je njuno Javkanle o terorju v comi B na las podobno. >jE l lUDSKI T tPNIK Iz republik Jugoslavije KRONIKA OD ZMAG K ZMAGAM -, — - (Iz govora marsala Tita ob novem letu) ^ Skupina angleških laburističnih poslancev je na potovanju po Jugoslaviji. Moia Pijade, član politbiroja CK KPJ je bil odlikovan z redom junaka socialističnega dela za revolucionarno delovanje. Ta red je Jugoslavija uvedla pred kratkim in je Moša Pijade prvi odlikovanec. 7304 obsojencev, kj prestajajo kazni v kazensko popravnih ustanovah, je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na predlog vlade pomilostil. Intormbirojecski in kapitalistični elementi so skušali preprečiti motorni ladji «Srbija« pravočasen odhod iz Marseilla s tem, da so ukazali delavcem naj zapuste delo, ko so nakladali na jugoslovansko ladjo. Posadka ladje pa Je sama natovorila še preostali del tovora - 90 ton - in tako je ladja lahko pravočasno odplula v domovino. Francoski književniki, ki so bili tri tedne gostje Zveze Jugoslovanskih književnikov so po radiu opisali svoje vtise. Jean Marie Domenack je izjavil, da je neresnica, kar pripoveduje o Jugoslaviji komunistični tisk v Franciji ter da je revolucija v Jugoslaviji nerazdružno povezana z resnico, od katere je ni več mogoče ločiti. Novinar Baboulin, je dejal, da je Jugoslavija eno samo velikansko gradbišče, da se narodi med seboj kale in da s skupnimi napori odstranjujejo prekletstva zgodovine. Romanopisec Queffellec je govoril, da ga je presenetilo ljudstvo, ki je trdno odločeno graditi socializem. Posebno pa je bil zavzet, ko Je videl veliko kulturno dejavnost republik FLRJ. 1122 invalidov Slovenije je bilo v letu 1949 v zdraviliščih. Visoke nagrade je vlada FLRJ ob Novem letu podelila raznim zaslužnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom. Mednarodni fond za pomoč o-trokcm je v svojem poročilu o po. sameznih državah dejal, da so Jugoslovanske oblasti in množične organizacije posvetile vso skrb vojnim sirotam. Zaradi močnega uničenja Jugoslavije med vojno pa to še ne more kriti ix>poInoma vseh potreb v mleku, zato priporoča mednarodna organizacija pošiljanje mleka v FLRJ. Motorni brod «Reka* so Izdelali v Rotterdamu na Holandskem za Jugoslavijo. Njegova nosilnost je 3900 ton. Na Holandskem, pa tudi na Norveškem izdelujejo ladje za Jugoslavijo, ki bodo imele do 9000 ton nosilnosti. Letos bo med drugimi dokončana «Slovenija». Zadnje zasedanje prve redne Ljudske skupščine FLRJ bo 20. Januarja. Ta skupščina Je nastala iz ustavodajne, ki je bila izvoljena 15. novembra 1945. Takoj po objavi sklepa o razpustitvi skupščine, mandat ji poteče 31. januarja, bo Prezidij Ljudske skupščine izdal ukaz o razpisu volitev za novo skupščino. Volitve bodo ob koncu marca, prvo zasedanje pa aprila b J. Največjo tovarno celuloze na Balkanu so zgradili v Prijedoru ob reki Sani v Bosni. Surovino, t.J. celulozni les, bodo dovažali iz obsežnih gozdnih predelov Zahodne Bosne, zlasti Grmeč planine, Kozare in drugih planin. Premog pa bo iz rudnika Suhača pri-San-skem mostu. Tovarna bo že v začetku leta obratovala z zmogljl. vostjo 11.000 ton na leto, kar bo zelo dvignilo proizvodnjo papirja. Pet kinoprojektorjev čez pian so izdelali delavci tovarne «Iskra* v Kranju. Trgovinski sporazum !n sporazum o odškodnini za bivšo britan. sko imovino v Jugoslaviji je bil podpisan v Beogradu. Trgovinski sporazum določa blagovno izmenjavo za dobo 5 let v vrednosti 100 milijonov funtov v obe smeri. Sporazum o odškodnini pa izpo. poinjuje sporazum, ki je bil podpisan lani v Londonu. Vlada FLRJ bo plačala odškodnino z vsoto 506.000 livrov šteriingov letno skozi 8 let Maršal Tito je ob vstopu v novo leto govoril državljanom Jugoslavije, da so lahko ponosni na ogrom. ne uspehe, ki so jih dosegli to leto na poti v socializem. Leto 1949 je bilo leto težkih naporov, leto neprestane vztrajne borbe za uresničenje petletnega plana, za zgraditev socializma v državi, leto borbe za zmago resnice nad lažmi in klevetami. Delovno ljudstvo Je vzdržalo vse napore brez ozira na mnoge ovire in vse mogoče težave ter uspešno zaključilo tretje leto petletke, ki je bilo v celoti izpolnjeno s 1#0,4 odst. Letni plan so narodi Jugoslavije izpolnili brez vsake pomoči od zunaj. Jugoslavija zalo ni propadla, kakor so prerokovali njeni dozdevni prijatelji, ki so trdili, da brez njih ni mogoče graditi socializma. Niti se ni Jugoslavija prodala kapitalistom, kakor jo obrekujejo informbirojevci, temveč vse hitreje in hitreje napreduje v izgraditvi svoje socialistične države. iKsk* Vzhodne države mnogo pišejo o posojilih, ki jih Je Jugoslavija dobila v Ameriki. Do danes je FLRJ Slovencem na Koroškem, v Italiji in na Tržaškem ozemlju kratijo oblasti, ki se tako rade Ponašajo s svojo demokratičnostjo, njih osnovne nacionalne jnavice, zlasti pa šolanje v materinem jeziku. Toda te pramce kratijo jugoslovanskim nacionalnim manjšinam tudi v državah informbirojevske ljudske demokracije, čeprav tam toliko kričijo o terorju v Jugoslaviji. Ravno ta Jugoslavija pa daje nacionalnim manjšinam vse pravice na osnovi enakopravnosti. O tem nam priča tudi poročilo podpredsednika vlade in notranjega ministra FLRJ tovariša Aleksandra Rajkoviča na 8. zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, katero zaradi njegove aktualnosti na krotko povzemamo v onem delu, ki govori o narodnih manjšinah. «V duhu ustavnih načel o enakopravnosti vseh državljanov FLRJ ne glede na narodnost imajo nacionalne manjšine, kakor tudi narodi FLRJ vse pravice do zaščite in svobodnega razvoja kulturnega življenja. Nacionalne manjšine so, poslužujoč se teh pravic, obnavljale razna svoja združenja in zveze, kot so kulturno-prosvetna, fizkulturna in druga. Iz programov teh združenj vidimo, da je usmerjena kulturno-prosvetna dejavnost narodnih manjšin k razvoju in širjenju znanosti, umetnosti medsebojnega zli-ževanja pripadnikov nacionalnih manjšin kakor tudi h kulturnemu sodelovanju z drugimi narodi FLRJ. Pravilno politiko vlade FLR Jugoslavije najbolje osvetljujejo podatki o združenjih nacionalnih manjšin: MADŽARI: Na ozemlju države deluje 83 madžarskih združenj. Od tega je 62 kulturno-prosvetnih, 12 lovskih in 9 šolsko-fizkulturnih. Ta združenja delujejo ali na področju vse FLRJ, ali pa so krajevnega gomena. CEHI: Na ozemlju FLRJ deluje 32 čeških kulturno-prosvetnih društev, in sicer v Srbiji, na Hrvat-skem, v Bosni in Hercegovini in o Ljubljani. SLOVAKI: Na področju FLRJ je 20 združenj slovaške manjšine, in sicer 18 kulturno-prosvetnih in 2 fizkulturnl. ROMUNI: Romunska nacionalna manjšina ima 13 kullumo-prosvet-nih društev, 3 lovska in 2 fizkul-turni. ITALIJANI: Na področju LR Hrvatske je 10 združenj italijanske narodne manjšine. Ta združenja so organizacijsko vključena v sestav Ljudske Ironie in so zelo aktivna na kultumo-prosvetnem in političnem področju. V LR Sloveniji ima društvo italijanskih delavcev «Pa- dobila posojilo le od dveh ustanov v Ameriki. Mnogoštevilne stroje in surovine pa je Jugoslavija kupila v inozemstvu s tem, kar je prigospodarilo ljudstvo s svojim delom. Toda Jugoslavija je pripravljena sklepati nove trgovinske pogodbe z industrijsko razvitimi zahodnimi državami, pogodbe, ki bodo predstavljala olajšanje za delovne ljudi narodov FLRJ. Toda vsakdo pa mora vedeti, da te pogodbe ne terjajo od Jugoslavije nikakršnih političnih koncesij, temveč temelje na enakopravnosti, čeprav trde obrekovalci nove Jugoslavije prav nasprotno. Uspehe tretjega leta petletke je maršal Tito podkrepil v svojem novoletnem govoru s številkami. V letu 1949 je bilo popolnoma dograjenih 29.021 stanovanjskih objektov s 607.643 kv.m površine, nedovršenih je še 14.431 poslopij. Od tega Je popolnoma dokončanih 5.497 visokih stanovanjskih zgradb, a 1*09 je še nedovršenih. Zgrajenih in položenih je bilo 202,8 km železniških prog. Tu niso računane ozkotirne, gozdne in ix>-možne železniške proge. vel Morgan» v Ljubljani 300 članov. Društvo deluje v okviru sindikatov za kulturno, politično in strokovno dviganje članstva ter za razvoj jizkulture. ŠIFTARJI: Na področju LR Srbije so v avtonomni Kosovsko- meto-hijski oblasti 3 kulturno-umetniška društva, in sicer v Kosovski Mitroviči, v Prizrenu in v Peči. Na področju LR Makedonije delujejo 3 društva. TURKI: Na področju LR Makedonije je 5 društev turške nacionalne manjšine, in sicer 4 fizkulturna in 1 kulturno umetniško. Iz navedenih podatkov vidimo, da je nacionalnim manjšinam v FLRJ omogočen kulturni razvoj in da se te manjšine v polni inerì poslužujejo te svoje pravice z raznovrstnimi manjšinjskimi združenji. Dejavnost nacionalnih manjšin pa gre še dalje. Spremljajo delo Ljudske fronte in pri njem aktivno sodelujejo. Posebno razvita je dejavnost manjših združenj pri njihovem povezanju s kmetijskimi obdelovalnimi zadrugami. Poleg tega je treba posebno omeniti, da je Siptarjem v avtonomni kosovsko-metohijski oblasti, ki so bili v stari Jugoslaviji posebno zatirani, danes popolnoma zagotovljeno svobodno politično in kulturno-pivsvetno življenje in razvoj ter enakopravno sodelovanje pri vseh organih ljudske oblasti. Po osvoboditvi so dobili svoje prve šole in sicer 453 osnovnih šol, 29 nižjih in J višje gimnazije. Te šole je končalo do sedaj v njihovem jeziku 64.000 otrok, pisati pa se je naučilo 106. 000 Siptarjev na Kosmetu. Kako globoko je prodrla ideja brat stva in enotnosti pri Siptarjih, najbolje dokazuje njihova odločnost in odpor proti vsem izzivanjem, ki jih danes organizirajo enverovski v Albaniji proti Jugoslaviji. Tu se bom dotaknil tudi vprašanja izseljevanja Zidov iz Jugoslavije. Po ustanovitvi židovske države v Palestini je naša vlada ustregla tistim 'Zidom, ki so izrazili željo, da bi stopili iz našega državljanstva in se izselili v svojo domovino. Tako je v 1948. in 1949. letu prostovoljno zapustilo Jugoslavijo 6.586 Zidov, katerim je bilo omogočeno, da so preselili tudi svoje premično premoženje. Mislim, da niti ena vlada ni pokazala toliko razumevanja do tega vprašanja kot naša. S takim stališčem naše vlade je prišla tudi do izraza njena dosledna politika v nacionalnem vonjanju. Vse to dokazuje, da je nacionalnim manjšinam zagotovljen tn o-mogočen svoboden in vsestranski razvoj v FLRJ». V preteklem letu je bilo dovršenih še 261 km avtocesto Zagreb. Beograd. V produkcijo rudnikov Je poseglo 14,000 članov Partije, da so nakopali premoga za široko potrošnjo. Število kmetijskih obdelovalnih zadrug je v letu 1949 naraslo na 6500 s približno 324.000 gospodarstvi, ki imajo 1,762.624 hektarov zemlje. Jugoslavija je imela ob koncu leta 1949 472 jasli in didov, v katerih je oskrbovanih 19.948 otrok, dalje 1062 domov za učence v gospodarstvu, Internatov, srednjih in strokovnih šol, v njih je oskrbovanih 127.931 učencev. V šolskih počitnicah 1949 je letovalo na planinah in na morju 161.679 otrok. V 2275 šolskih kuhinjah se hrani 213.144 otrok. Odprtih pa je bilo v državi 331 otroških restavracij. Za invalidnine je vlada FLRJ izplačala v preteklem letu 3 milijarde 250.310.694 dinarjev, v gospodarstvo pa je vključenih 40.320 invalidov. V letu 1949 se Je število osnovnih šol novečalo v primeri z letom 1948 na 101.04 odst, število srednjih in strokovnih šol na 104,5 odst., umetniških pa na 126,4 odst. V minulem letu je bilo izdano za znanstvene ustanove 196,909.000 di. narjev. Znanstvene akademje so dobile 40 novih znanstvenih institutov. V Jugoslaviji deluje 44 fakultet in 38 drugih visokih šol. Na novo sta bili ustanovljeni univerzi v Sarajevu in v Skoplju. Visokošolcev je bilo 54.421, podeljenih je bilo 23.382 štipendij v znesku nad 45 milijonov dinarjev mesečno. V državi deluje 56 stalnih gledališč in okrog 1000 diletantskih. Knjižnic in čitalnic je v državi preko 10.00«. Ob zaključku svojega govora se je maršal Tito ponovno obrnil na delovne ljudi nove Jugoslavije in pozval delavce v težki industriji, da dajo čim več železa, Jekla, 'strojev in orodja svoji socialistični domovini. Pozval Je rudarje v rudnikih in črpalce nafte, da dvignejo proizvodnjo, kajti od njihovega dela je v veliki meri odvisno delo v tovarnah, transportih, oskrbovanje mest ih vasi s kurivom in predvsem, da bodo izkopali toliko rud, da bo Jugoslavija mogla z njimi plačati razne stroje in surovine, ki Jih bo morala kupiti v inozemstvu. Obrnil se je na delavce lahke, gozdne Industrije in prometa. Dvig njihove produkcije bo obenem dvig življenjskega standarda vsega delovnega ljudstva. Maršal Tito je pozval mladino in pionirje, naj sj marljivo pripravljajo na bodočnost, ki Jih čaka, svetla in polna vseh možnosti. Poseben poziv je veljal učite'tem in vsem vzgojiteljem, ki imajo veliko in častno nalogo vzgajati mlado socialistično generacijo. Njihova naloga je, da vzgojijo ne samo sposobne, strokovne kadre, temveč tudi po značaju prave državljane socialistične države, ljudi, ki bodo visoko cenili revolucionarne pridobitve, ki bodo ljubili svojo domovino, toda tudi znali cenili pozitivne pridobitve drugih narodov, ki bodo gojili v sebi svobodoljubne tradicije svojih prednikov, toda katerih ljubezen do svoje socialistične domovine ne bo motila, da bi bili hkrati tudi resnični intemaciona-listi. Pri vzgojnem delu novih državljanov ima kultura in znanost važno nalogo. Zato morajo znanstveniki, književniki in drugi umetniki čim globlje spoznati bistvo revolucionarne preobrazbe svoje socialistične domovine in njihovo delo mora služiti čim uspešnejši in hitrejši zgraditvi socialistične domovine in novega človeka. Pozvat je vse pripadnike Ljudske fronte, da vse svoje sile in svoj čas posvetijo izgradnji domovine. Z vsemi delovnimi ljudmi pa bo sodelovala ljudska armada, ki bo tudi hrabro čuvala svojo socialistično domovino. Vsem državljanom in državljankam socialistične Jugoslavije naj bo leto 1950 srečno in polno novih usnehov! Volitve v Jugoslaviji dokaz enotnosti jugoslovanskih narodov Po vsej Jugoslaviji so se zaključile volitve v krajevne ljudske odbore. Dveletna poslovna doba odbornikov, ki so bili izvoljeni leta 1947 je potekla in tako so zdaj novi odbori prevzeli svoje delo. V njih je večji procent delavcev, zadružnikov in malih kmetov, kakor pa je bil v prejšnjih. To dokazuje, da je delovno ljudstvo neposredno udeleženo v oblasti ter da na vasi uspešno napreduje borba za socializem. Procent udeležencev pri volitvah je bil povsod višji kakor v preteklih volitvah, skrinjica brez liste pa je dobila manjši procent. Novo število odbornikov je poraslo za 56.134, kar pomeni razširitev ljudske oblasti. Volivni izid je najboljši odgovor Sovjetski zvezi in drugim državam, ki hočejo s svojo gonjo vnesti razdor, nezadovoljstvo in nezaupanje med jugoslovanske narode. Pri letošnjih volitvah je sodelovalo 97,24% volivnih upravičencev, t. j. za 0,51 več kot leta 1947. Za kandidate Osvobodilne fronte je glasovalo 93,06%, za skrinjico brez liste pa 6,94% volivcev. Procent abstinence se je tedaj znižal za 2,76%. Najboljši procent volivne udeležbe ima Goriška oblast, v kateri je glasovalo 99,1%, za skrinjico brez listo pa 3,37%. V krajevne ljudske odbore je bilo izvoljenih 17,541 moških, t.j. 86,74% in 2684 žena, t.j. 13,26%. Delavcev jc 27,5 odstotka, kmetov 47%, obrtnikov 6 in ostalih poklicev nekaj čez 6%. Po narodnosti je med odborniki v Sloveniji 99,38% Slovencev in 0,62% jVladžarov. FLR Jugoslavija domovina enakopravnih narodov L i 'J d s ki TEDNIK 7 Proračun za 1. 1950 izraz nadaljnje stopnje socialistične graditve dežele Zastopnik ministra za finance, minister za zunanjo trgovino Mljenjc Popovič je podal na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ predlog o splošnem državnem proračunu za leto 1950, katerega je skupščina soglasno odobrila. Minister Popovič je v svojem referatu prikazal predhodne rezultate izpolnitve proračuna za leto 1949. Plan dohodkov, ki je znašal 134 mi-Jijard, je bil presežen na 137,7 milijard, zato znaša presežek dohodkov nad izdatki 700 milijonov več, kakor je bilo predvideno. Ti uspehi v zveznem kakor tudi V republiških gospodarstvih so bili doseženi v pogojih, ko so informbi-rojevske dežele popolnoma blokirale Jugoslavijo. To dakazuje, da je Jugoslavija in njeno delavno ljudstvo ter delavski razred sposobna sama, celo proti željam ZSSR in Informbiroja, izpolnjevati gospodarske in druge plane ter da je | sposobna izpolniti tudi tako veliko notranjo akumulacijo, kakor je potrebna za pospešeno kapitalno u-reditev, za industrializacijo in graditev socializma. Osnutek proračuna za leto 1950 temelji predvsem na proizvodnji. Investicijski plani za leto 1950 bodo izpolnjeni v osnovi z neznatnim povečanjem delovne sile v primeri z lanskim letom. Tudi nadaljnje uvajanje mehanizacije ne bo povečalo občutno plačilnega fonda. O-bremenitev za državni proračun predstavlja le odprava prispevka za socailno zavarovanje ter zvišanje dodatkov za otroke in pomoč materam. To stanje pomeni krepitev finančne situacije V deželi, zlasti pa krepitev dinarja. V letu 1949 je znašal presežek dohodkov 8 milijard dinarjev, kar o-lajša letošnji proračunski plan. Plan dohodkov za leto 1950 je predviden takole (v tisčih dinarjev): Dohodki gospodarstva Dohodki prebivalcev , Dohodki ustanov in uradov Drugi dohodki Presežek dohodkov Skupni dohodki znašajo po proračunu Izdatki za leto 1950 pa so naslednji; Investicije za kapitalno graditev in drugo financiranje gospodarstva iz proračuna Investicije za družbeni standard Prosveta in ljudska kultura Socialno zdravstv. žaščita Lijudstva Narodna obramba Državna uprava, sodstvo in tožilstvo Rezervni fondi vlade, obveznosti države in materialne rezerve 129,707.118 20,110.500 3,928.382 12,000.000 8,000.000 t. j. t. j. t. j. t. j. t. j. 74,6% 11,6% 2,3% 6,9% 4,6% 173,746.000 t. j. 100 % (v tisočih dinarjev); V primeri z letom 1949 so se postavke letošnjega proračuna znatno dvignile predvsem v prosveti. To kaže prizadevanje države za dvig ljudske prosvete in kulture. Čeprav so bili U proračuni 2c v prejšnjih letih visoki, zlasti republiški, vendar določa nov proračun velike dajatve, da se dokončno odpravi nepismenost, da se poveča kvalifikacija delovnih ljudi, 55,486.400 t- i- 31,9% 21,729.900 t- J. 12,5% 13,769.329 t. j. 7,gr- 23,391.469 t. j. la,5% 28,000.000 t. j. 16,1% 15,422.054 t. j. 8,9% 15,951.848 t. j. 9,1% dvigne kulturno, prosvetno nje novih otroških domov, jasli in vrtcev. V letu 1950 daje država visoke materialno pomoč pri razvoju kmetijskih obdelovalnih zadrug. Proračun zagotavlja tudi krepitev narodne obrambe, ki pa kakor smo videli v gornji razpredelnici, doseza le 16,1 odst celotnega letnega proračuna. Državni proračun za leto 1950 je za 7,3 odst. višji od lanskega, proračuni zveznih republik pa narastejo v primeri z lanskoletnimi za 45 odst. Ta porast izvira predvsem iz prenosa nekaterih gospodarskih panog v republiško upravo. Tako na pr. proizvodnja premoga, vse elektrogospodarstvo in melioracije. Dosedanji prenos tekstilne industrije, usnjarstva ter industrije gumija je dal v preteklem letu dobre uspehe. Proračun je realen in stvaren, sloni na dosedanjih izkušnjah in zagotovlja nadaljnjo krepitev Jugoslavije in s tem gospodarske neodvisnosti. Zato je Ljudska skupščina proračun za leto 1950 tudi sprejela. da se in znanstveno delo na višjo raven v skladu s splošnimi nalogami gospodarstvu. Prav tako je višji letošnji proračun za socialno zdravstveno zaščito ljudstva, t. j. za boljšo zaščito zdravja delovnih ljudi, za zaščito mater in otrok, za prehrano otrok predšolske in šolske dobe, za preskrbo študentov, za odpira- Zadnje dni decembra je bilo v Beogradu osmo redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. Predsednik Sveta narodov je sporočil poslancem, da sta med sedmim in osmim zasedanjem umrla ljudska poslanca Oton Zupančič in Vladimir Nazor. Navzoči so z enominutnim molkom počastili spomin velikih pesnikov. Prvo skupno sejo Zveznega sveta in Sveta narodov je vodil maršal Jugoslavije Tito. Na zasedanju so ljudski poslanci sklepali o predlogu splošnega državnega proračuna za leto 1950, dalje o predlogu zakona o splošnem državnem zaklzjnčnem račun za leto 1948 in pretresali predloge o potrditvi uredlb vlade FLRJ, sprejetih med sedmim in osmim rednim zasedanjem. Na zasedanju Ljudske skupščine je govoril o državnem proračunu minister Milentije Popovič. Uspehe borbe za gospodarski plan je prikazal predsednik gospodarskega sveta in zvezne planske komisije Boris Kidrič. O položaju v notranjosti države, o strokovnem in ideološkem izobraževanju kadrov, o nacionalnih manjšinah itd. je poročal podpredsednik vlade in notranji minister Aleksander Rankovič. Zunanji minister Edvard Kardelj je v svojem referatu prikazal položaj Jugoslavije v svetu in delo predstavnikov FLRJ na zasedanju OZN. Clan Politbiroja CK KPJ Moža Pijade je govoril o balkanski federaciji ter razjasnil stališče Jugoslavije do nje med vojno in po njej in ožigosal klevete informbirojev-skih držav do Jugoslavije v zvezi z balkansko federacijo. O uspehih' težke industrije je poročal minister za težko industrijo Franc Leskošek, o rudarstvu minister Svetozar Vuk-manovič, o elektrogospodarstvu minister Nikola Petrovič, o razvoju kmetijstva, predvsem o kmetijskih obdelovalnih zadrugah je podal poročilo minister za kmetijstvo Mi-jalfco Todorovič. O ljudski armadi in pomorstvu sta govorila Ivan Gošnjak in Video Krstulovič. Dalje so poročali ministri za gozdarstvo, promet, prosveto, predsedniki republiških vlad in ljudski poslanci. Istočasno z zasedanjem Ljudske skupščine je bilo tudi plenarno zasedanje CK KPJ, na katerem so pročali Milovan Djilas o vprašanju šolstva v borbi za socialistično preobrazbo države, Boris Kidrič o tekočih nalogah v borbi za petletni plan ter Edvard Kardelj o zunanjepolitičnih vprašanjih. Pred poljskim poslaništvom v Parizu je eksplodirala bomba. U-radni krogi domnevajo, da je ta atentat posledica francosko-polj-sklh odnosov, ali pa da je delo poljskih emigrantov. Jugoslovanskim znanstvenikom, inzenitjem in delavcem 'je v letu 11)49 uspelo, da so skonstruirali preko 500 popolnoma novih proizvodov, katere je morala do tedaj Jugoslavija uvažati iz inozemstva. Steinlo >n vrednost teh novih proizvodov dokazuje, da preobrazba agrarno zaostale dežele v vik oso industrijsko ni samo kvantitativna temveč tudi kvalitetna. Mnogo zelo kompliciranih strojev in delov strojev je jugoslovanska proizvodnja začela izdelovati prej kot se je sploh moglo misliti. Jugo-. slavijo je Ma v to prisiljena zaradi blokade Sovjetske zveze in držav ljudskih demokracij, ki so kršite trgovinske obveze proti FLRJ z namenom, da preprečijo izpolnitev petletnega načrta. jJs Ul ■ v podjetjih težke industrije so bili doseženi veliki uspehi pied-vsem za razvoj nadaljnie industrializacije in elektrifikacije države. Delovni kolektiv Titovih zavodov «Litostroj» je kot Drvi v državi izdelal turbine Za hidrocentrale, in sicer dvojne «Peltonove» turbine z jakostjo 2200 konjskih sil ter «Francisovo» spiralno turbino. Prvo SO montirali na hidrocentrali «Savica» v Sloveniji, drugo v Bosni. V tovarni električnih strojev «Kade Končar» so izdelali velike generatorje za hidrocentrale z jakostjo i>o 24.000 kw amperov. Prvi'tak generator je montiran na Mariborskem otoku. Turbina tega generatorja je težka 120 ton in se obrne 125 krat v minuti ter s tem omogoča proizvodnjo električne energije napetosti 10 in pol tisoč voltov, ki v transformatorjih da UO.OOa' voltov napetosti. Tovarna strojev «Ivo Lola Kibar» izdeluje danes visto novih vrtalnih naprav, stiskalnic s ISO tonami pritiska, pnevmatičnih kladiv s težino 150 kg, dez in generato rje za roane naprave za mf.anje itd. Tovarna «Parnih kotlov» na Žitnjaku pri Zagrebu izdeluje^ lo-komobilske parne kotle, |*reko 500 novih proizvodov jugoslovanske industrije v 1. lOT» Končar» pa j? dala prve jugoslovanske lokomotive, dalje železniške vagone no aerodinamino linijo poštne, spalne vagone itd «Tito» v Skoplju izdeluje sejalne stroje za bombaž 'n čistilne stroje za izločevanje bombažnega semena od bombaža; ti stroji očistijo plin, nafte «Rade Jugoslovanska industrija motorjev. 400 kg bombaža v 2 urah. V isti proizvaja že serijsko prve kamione tovarni izdelujejo črpalke za nedomače industrije «Prvenac» in «Pionir». Ti kamioni imajo jakost 70 konjskih sil in nosilnost 3 ton. Industrija motorjev n Rakovici je izdelala prvi prototip traktorjev. To so «Zadruga» in «Uradnik». V letošnjem letu bodo v Rakovici začeli s serijsko proizvodnjo teh traktorjev. Tovarna «Djuro Djakovič» v Slavonskem Brodu izdeluje parne bagre, ki s svojo lopato izkopajo in natovorijo v 20 mUiutah 20 ton premoga. Za mehanizacijo rudnikov so važni tudi rudarski vagoneti, ki se avtomatsko izpraznjujejo. Tudi te izdelujejo jugoslovanske tvornice Poleg tega so domači proizvodi pneumatska kladiva, vrtani stroji in pneumatski ventilatorji za rudnike. Jugoslovanska industrija izdeluje tudi posebne elektromotorje za rudnike. Za raznoj industrije je silno važna proizvodnja jekla. Jugoslovanska črna metalurgija ga proizvaja danes 48 vrst. Ob koncu petletnega plana bo dala ta vrsta kovinarstva jjigoslovanski industriji 750 000 ton jekla nasproti 235.000 tonam predvojne proizvodnje. Velik del jugoslovanske industrije izdeluje poljedelske stroje, večinoma vse iz domačega trta e-riala Na prvem mestu so jeklene luščilmce za žitarice, konopljo m sončnice ter selektorji na motorni pogori, ki istočasno zaprašujejo se~ me. Po mnenju strokovnjakov so jugoslovanski selektorji boljši od priznanih pehških Jugoslovansko poljedelska industrija proizvaja tudi sejalne stroje Za žito, krompir, > peso repo itd. Kovinska industrija 1 ko 4000 km. makanje polj, ki izbruhajo 180 kub. m vode v eni minuti. Važno vlogo pri melioraciji opi-avljajo rotacijski kopači, katere so izdelali jugoslovanski strokovnjaki. Tak kopač z dvema motorjema lahko dnevno izkoplje okrog 3000 kub. m zemlje in nadomesti 500 delavcev. Uporabljajo ga že pri kopanju prekopa Donava-Tisa-Donava, ki bo služil za namakanje obsežnih rodovitnih polj v Vojvodini. Prvikrat izdelujejo jugoslovanske tvornice pomembne stroje za gradnja kot so pervibratorji, žerjavi, stroji za mešanje betona, za drobljenje peska, ježi. Po petletnem planu bo Jugoslavija proizvajala 7.620 ton raznih gradbenih strojev. Jugoslovanska kovinska industri-ja izdeluje vrsto novih proizvodov, ki so važni za vse panoge industrije. Tako izdelujejo zdaj kroglične in valjčne ležaje, katere so do nedavna uvažali. Med proizix> de kovinske industrije spada tudi vrsta produktov, katerih uvoz je predstavljal veliko obremenitev državnega proračuna in postavljal Jugoslavijo v odvisnost od velikih kapitalističnih držav. To so pisalni stroji, katere bodo v kratkem začeli proizvajati serijsko, dalje računski stroji, stroji za pranje posode, za čiščenje zelenjave, ure, budilke. Izdelava koles bo dosegla letu 1950 50.000 komadov, prav ta ko bo povečala svojo proizvodnjo tovarna motociklov, hi izdeluje motorna kolesa s 750 kub, in ki razvijajo brzino 120 km na uro. Ta motorna kolesa ki so jih prvič preizkušali maja 1949 v Titovi štafeii, so uspešno prevozila razdaljo pre- Industrije optičnih stekel pred vojno v Jugoslaviji sploh ni bilo. Nemška družba Zeiss je imela monopol in preprečevala proizvodnjo drugih državah. V svojo socialistično izgradnjo Pa je nova Jugoslavija vključila tudi to panogo industrije in izdeluje danes stekla za naočnike, za reflektorje, dalje težKo laboratorijsko steklo, steklo za medicinsko industrijo, za žarnice. li: # ft Od obrtniškem izdelovanja ladij se je ladjedelništvo v -okviru pet letke razvilo v veliko industrijsko proizvodnjo. V ladjedelnici «3. maj» so izdelali prve prekooceanske motorne ladje, ki so dolge preko 100 metrov, a široke 14 m z nosilnostjo preko 4000 ton; Do konca leta 1949 so splovili 4 take ladje,- «Zagreb», «Skoplje», «Titograd» in «Sarajevo». V ladjedelnici «3 maj» so izdelali tudi prve parne stroje s 600 konjskimi silami, v ladjedelnici Aleksander Rankovič» pa Diesel-molorje za električne centrale na ladjah in za pogon manjših brodov. * * * Poleg ostale tekstilne industrije, ki je delovala v Jugoslaviji že pred vojno, so začeli izdelovati nove artikle. Serijsko proizvajajo neylon nogavice v tovafm nogavic u Ljubljani in Zagrebu, dalje krombi blago za zimske plašče. Poseben stroj za pletenje neylon nogavic je skonstruiral novato-r iz Medji-murja. Prednost tega stroja je, da plete z enako brzino celo nogavico, medtem ko inozemski stroji pletejo stopala In pete počasneje. Veliki uspehi, ki jih je delovno ljudstvo Jugoslavije pokazalo v treh letih petletke, posebno še « letu 1949, kažejo no smotrnost jugoslovanskega gospodarskega načrta in na velik doprinos vsakega posameznika za njegovo uresničitev j in za Popolno osamosvojitev. Sovjetska zyeza bo po trgovskih sporazumih z Veliko Britanijo, Švedsko, Norveško, Svico, Nizozemsko in Belgijo poslala v te države žito in druga živila v vrednosti 300 milijonov dolarjev, v zameno bo iz teh maršahziranih držav dobila različne stroje, jeklene izdelke, orodne stroje, industrijske in dinamo stroje, naprave za ure itd. O podržavljenja industrijskih in prometnih podjetij je izdala madžarska vlada uredbo 29. decembra. Uredba velja tudi za tuja podjetja. Vsem lastnikom bo Izplačana odškodnina. Precej dolgo je odlašala madžarska vlada ža podržavljenje teh podjetij, ki Štejejo več kat deset delavcev. Sovjetska zvez» gradi v severni Nemčiji utrdbe, poročajo razni evropski listi. Otok Kuegen v Baltiškem morju je spremenjen v velikansko vojno oporišče z najmodernejšimi betonskimi zaklonišči za podmornice. S pomočjo nemških strokovnjakov in na tisoče nemških mobiliziranih delavcev grade na otoku poskusno postajo za leteče bombe. Albanska vlada Je objapila, da bo vrnjla vse avstrijske in italijanske vojne ujetnike. 1470 kmetijskih obdelovalnih zadrug ima danes Madžarska. V njih je včlanjenih 38.587 oružin Januarja 1948 je bilo 90 zadrug s 1092 družinami. Moskovska «Pravda» napada britanskega parlamentarca Zillia-casa, češ da služi Titovim gospodarjem, angloameriškim imperialistom. «Pravda» in drugi sovjetski listi so o Zilliacusu pisali kar najbolj navdušeno vse do tedaj, dokler se ni postavil odkrito na stran Jugoslavije in obsodil hege-monistično politiko SZ Zdaj pa Je postal, po kominformističnih pojmih, vojni hujskač. Smrtno obsodbo Je izreklo praško sodišče nad bivšim poslancem slovaške demokratične stranke Karlom Folto, ker je bil vohun ameriške informativne službe. Razprava proti japonskim poj-nim zločincem v Moskvi je zaklju. čena. Obtoženi so bili, da so pripravljali bakteriološko vojno. Vsi so bili kaznovani na prisilno delo. Ukrajino Je zajel mrzli val, ki se zaostruje proti vzhodu. V Moskvi je bilo zadnji dan leta 27 stopinj pod ničlo. Romunska ljudska skupščina |e odobrila proračun za leto 195» s 76 glasovi proti dvema. Tudi Češkoslovaška le začela minirati svoje meje proti Avstriji. Madžarsko avstrijska meja je že minirana. Madžarska vlada Je odklonila, da bi britanski konzul obiskal nekega britanskega državljana, ki je zaprt na Madžarskem. Diplomatski krogi predvidevajo možnost, prekinitve diplomatičnih odnosov med Veliko Britanijo in Madžarsko. Madžarske oblasti so izgnale tudi nekega ameriškega državljana. Pri poljskem ministrstvu za notranje zadeve Je protestiral francoski veleposlanik v Varšavi zaradi obsodbe francoskih državljanov v VVroclavu. Poljska vlada je protest zavrnila in obtožila francoske oblasti, da se vmešavajo v poljske notranje zadeve. Češkoslovaško - švicarski sporazum je bil podpisan v Pragi za izmenjavo dobrin in za izplačilo švicarskim podjetjem, ki jih je CSR nacionalizirala. V letu 1949 je 60% vsega češkoslovaškega izvoza odpadlo na ZSSR. Drugo obletnico romunske republike so praznovali po vsej Romuniji z govori In ljudskimi slovesnostmi. Notranji minister Georgescu jc v Bukarešti na a-kademiji poudarjal privrženost Romunije Sovjetski zvezi, «ki se bori za mir in neodvisnost vseh narodov». 151 odvetniških pisarn od 65» so zaprli na Češkoslovaškem na po- lagi sklepa pokrajinskega združenja odvetnikov. 450 Enotnih kmečkih zadrug ima danes Češkoslovaška. Te zadruge obdelujejo polja po skupnem planu. V vseh političnih okrajih obstajajo strojne postaje. V letu 1949 je Sovjetska zveza vrnila 65.»»» nemških rojnlh ujet. nikov. ODLOMEK IZ ZGODOVINE borb za slovansko šolstvo v Istri (IX »VHMKINOV IVOTA HAXtlXA - FO.IA« l<)VOA) Tržaški in goriški Slovenci bijemo težak boj za naše šolstvo, za izobrazbo našega ljudstva. Naši naredni sovražniki namreč dobro vedo, da se vzgojen in napreden narod ne da lahko podkupiti, da z njim ni mogoče barantati in da zna terjati svoje narodne in socialne pravice. Italijanski iredentisti in fašisti še niso pozabili, koliko so storile šola «Družbe sv. Cirila in Metoda» pri Sv. Jakobu in druge v tržaški okolici za izobrazbo mestnih in okoliških Slovencev. Iz teh šol je izšlo mnogo zavednih in odločnih mož. Se dobro se spominjam, kakšno je bilo pred 60-65 leti stanje našega dijaštva na srednjih šolah v Trstu. Ko smo slovenski dijaki iz Trsta in okolice priredili l. 1891. prvo dijaško veselico pri Ferlugi na Greti, katero je počastil tudi pesnik Simon Gregorčič, nas je bilo komaj 30 iz višjih razredov nemške gimnazije in realke, moškega učiteljišča iz Kopra in ženskega iz Gorice ter èden iz italijanske gim-. nazije. Takrat nas je bilo zelo malo, čeprav smo se zbrali vsi, ki smo čutili slovensko. Pozneje se je položaj izboljšal, za kar smo se morali zahvaliti ravnò slovenskim šolam. 25-letno zasužnjevanje je mnogo tega dela uničilo. Danes se moramo še vedno boriti proti raznarodovanju, toda z vztrajnostjo bomo preprečili vse načrte naših sovražnikov. Ob tej priliki se spominjam borbe, ki smo jo vedili istrski Hrvati in Slovenci za otvoritev hrvaških in slovenskih osnovnih šol, da ne omenjam borbe za hrvaško srednjo šolo v Pazinu. Da je našo istrsko ljudstvo vzlic 25-letnemu za-sužn je vanju ostalo zvesto svojemu narodu, se moramo predvsem zahvaliti «Družbi sv. Cirila in Metoda» za Istro. Ta je odprla veliko število osnovnih šol po raznih vaseh, ki so bile pnrave trdnjave, ob katère so zaman butali tedanji istrski italijtmski šovinisti. Borba za hrvaško in slovensko šolstvo v Istri pa ni bila lahka. «Lega Nazionale» je odpirala italijanske raznarodovalne šole v popolnoma hrvaških vaseh. Tako je odprla italijansko šolo v Humu v občini Buzet, kjer ni bilo niti enega pravega Italijana. Zanimiv primer nam nudi borba za zidanje hrvaške šole v Buzetu. V mestecu je bila 4-razredna hrvaška in dvorazredna italijanska ljudska šola.. Hnmtska šola je bila nastanjena v občinskem poslopju in je imela tudi dve stanovanji za učitelje. Italijanska šola pa je bila v zasebni hiši, neprimerni za šolo. Učitelji so stanovali v zasebnih hišah in je morala občina plačevati zanje najemnino. Gospodarski in praktični razlogi so torej narekovali, da je treba zgraditi novo poslopje za hrvatsko šolo in učiteljska stanovanja, italijansko šolo pa premestiti v poslopje hrvatske šole. Občinsko zastopništvo je soglasno sklenilo, da se sezida nova šola. «Buzetsko društvo za štednjo i zajmove»- je ponudilo občini brezplačno zemljišče za zidavo. Jaz sem preskrbel načrte za šolo in stanovanja p/ri tehničnem uradu namestništva v Trstu. Kakor hitro so Italijani in poitalijančeni Hrvatje, (Prodan, Cerovac, Dušič itd.) z odvetnikom dr. Sandrinem na čelu zvedeli za sklep občinskega zastopstva, so vložili pritožbo, na deželni odbor. Ta ja takoj razveljavil sklep občinskega za&t'ópstva. Občina je vložila priziv na višje upravno sodišče na Dunaju, ki je dalo prav italijanskim šovinistom. In kaj sedaj? Tuhtal sem in premišljeval, kako bi spravil v kozji rog obe oblasti. Kmalu se nam je nudila prilika in poslužili smo se zvijače. Cesar Franc Jožef je slavil 1908, leta 60-letnico svojega za slovanske narode ne prav prijaznega vladanja. Občina je za ta dan sklicala slavnostno sejo in sklenila, naj se v .proslavo tega dne sezida hrvaška šola, na kateri bo napis: «V proslavo 50-letnega ' vladanja Njegovega veličanstva Franje Josipa 1. itd-» Italijani si niso upali vložiti proti temu sklepu priziva. Tako smo sezidali šolo in stanovanja za učiteljstvo. Zidali smo v lastni režiji in s tem prihranili nad 10.000 kron. Da ni bilo naše delo zaman, nam dokazuje dejstvo, da so buzetski Hrvatje in Slovenci ostali kljub fašistični strahovladi. zvesti svojemu narodu. Navedel bom še en klasičen primer, Kakršnih je bilo več. Na Sbvinščini, mali vasi blizu Sovinjaka, ki je spadal pod občino Buzet, Sovlnščina pa pod občino Motovun, je nameravala «Lega Nazionale» ustanoviti italijansko šolo, čeprav ni bilo tam nobenega posestnika, ki bi dal na razpolago zemljišče. Izbral sem človeka, ki je bil prej podrepnik motovunskih iredentistov, čeprav je bil po rodu Hrvat. Moža sem pridobil s tem, da smo napravili na njegovem posestvu z državno podporo vzoren vinograd, ki bi moral ostati njegova last. On pa je dal v zameno primerno p>arcelo za zidanje šole. Sklenila sva o vsem tem pogodbo in stvar je ostala tajna. Prošnjo za zidanje šole smo morali vložiti pri motovunski občini in priložiti tudi načrt. Tudi to pot smo se pmslužili Zvijače. Prošnjo je vložil nek Po sestnik in načrt je bil tak, kakor- da bi ga napravil navaden vaški zidar, tako da niso vedeli,da gre za šolo. Bila je pa to enonadstropna hiša, ki bi kasneje popolnoma ustrezala svojemu namenu. Motovunska občina je seveda dala hitro posestniku dovoljenje za zidanje. «Družba sv. Cirila in Metoda» se je takoj vknjižila no zemljišče in pričeli smo zidati. Ljudstvo je pomagalo s prosto- voljnim delom in zgradili smo lepo enorazredno šolo s stano-xxinjem za učitelja. Ker je vse to ustrezalo predpisom, nismo imeli nobenih zadržkov. Potreben denar nam je posodilo «Buzetsko društvo za štednju i zajmove«. Ob otvoritvi šole je bila proslava, igrala je buzetska sokolska godba in IjudstiX) je bilo zelo veselo. Takih in podobnih zvijač smo se morali posluževati, da smo preprečili potujčevanje našega ljudstva. Borba je bila težka, ker je primanjkovalo tudi izobražencev. Vse to sem napisal, da vzbudim nekoliko spomina na tiste čase, ko smo se morali boriti za naše najosnovnejše kulturne in socialne pravice proti mogotcem v Poreču in drugim sovražnikom. Ceprrav nismo imeli nikjer zaslombe, smo z vztraj nostjo premagali vse težave. Ravno tako jih bomo prremagali tudi sedaj, ko nam hočejo zopet odvzeti in uničiti slovensko šolo. I- S. FOJACEV SKRIJ A „ jugoslovanska najmodernejša motorna ladja Zgoraj: Motorna ladja „Srbija" na poskusni vožnji v Rotterdamu Levo: Pogled na zgornji del cilindrov motorne ladje „Srbija" MERJENJE DEBELINE KOVIN Z RADIOAKTIVNIMI ŽARKI Penetron se imenuje naprava, ki nam omogoča, da v najkrajšem času izredno točno določimo debelino trdnih kovinskih kakor tudi nekovinskih snovi. S to napravo lahko ugotovimo tudi višino gladine tekočin in njih gostoto. Dovolj je, da postavimo penetron pred neko ploskev, pa bomo že vedeli, kako debela je snov na dotičnem mestu. Omenjena naprava dela na osnovi elektronov ter radioaktivnosti. AMONIAK IZ ZEMELJSKEGA PLINA Zemeljski plin so nekdaj zelo malo uporabljali. V glavnem je služil le za kurjavo. V poslednjih letih pa ga v vedno večji meri uporabljajo v kemijski industriji, ker so ugotovili, da je važna surovina za izdelovanje marsikaterih snovi. Vsekakor je pomemben postopek, po katerem lahko izdelamo iz zemeljskih plinov tudi sintetični amoniak. STEKLENA VLAKNA V nekaterih steklarnah so pričeli izdelovati steklene tkanine. To so namreč tkanine iz izredno tankih steklenih niti. Kakor poročajo, so se take tkanine zelo obnesle v gospodinjstvu kakor tudi v industriji. Steklena vlakna so namreč nezgor-Ijiva, ne zarjave, nanje ne učinkujejo slabi lugi in tudi ne kisline. Iz steklenih vlaken izdelane tkanine uporabljajo kot zagrinjala, za prekrivanje stolov, za oblačila, podloge za mize likalnic ter v industriji. Primorsiii ljudski napisi (Nadaljevanje št. 21) Marsikdo se je vprašal, zakaj smo julija 1941. preklani maš* rubriko, marsikomu Je bilo morda celo žal. Res bi bilo škoda pustiti vnemar tako lepo začeto delo. Prav zato mislimo zdaj pridno nadaljevati z objavljanjem primorskih napisov. V poldragem letu časa, odkar se nismo oglasili, se nam je nabralo gradiva še za kakih dvajset nadaljevanj, če ne več. Vendar Je treba takoj pribiti, da si ne moremo misliti uspešnega nadaljevanja naše rubrike brez pomoči zvestih bralcev aLJudskega ted-nikan. Nekateri so sodelovali že leta 1947. in 1949. Vse te, a seveda tudi nove prijatelje «Ljudskega tednikan prosimo, da bi zmeraj, kadar se ob branju naših napisov česa domislijo, vzeli v roke pismo ali vsaj dopisnico in to naslovili na uredništvo Tednika: le izražajte brez strahu svoje pripombe; če veste za kak skrit napis v svoji bližnji okolici ali če ga najdete kje na potovanju, nam takoj sporočite; če sami ne utegnete ali ne morete prebrati in prepisati, kar ste videli, nas vsaj •bvestite, kje je kaj, da bomo o priložnosti šli tja ali pa koga naprosili. Seveda se priporočamo, da bi pri ■ tem dopisovanja zmeraj priložili svoj naslov; lani se je namreč dogajalo, da je ta ali eni na to pozabil, in tako mu pri najboljši volji nismo mogli edgeveriti. PROPADANJE AMERIKANIZIRANEGA Mimo IS AD 20.000 UME ČLOVEKA I ISO SPOLElin OTROK Ono nedeljo, bil je tako lep dan, smo šli k izviru našega vedno novega in vedno zanimivega Timava. Ustavili smo se pri stari božjepotni štivanski cerkvi. Kje je mogoče napraviti lepšo sliko kot tam ob izviru ob stari cerkvi, kjer še slutiš davne slovenske romarje, ki so dali zapisati svoja imena v štivanski evangelij. Postavili smo se tam pod platano in ko je pritisnil naš fotograf, je Zrel plod s platane padel med nas. Nekdo med nami je stisnil in zmrvil kroglico platnenega ploda. Vsak plod je zgrajen iz mnogih skoraj brezštevilnih semen. Iz vsake take kroglice ploda bi moglo zrasti nešteto plataninih dreves. Pomislite, iz semen ene same platane samo enega leta bi lahko zrastel gost gozd, ki bi docela zarastel naše tržaško ozemlje. Koliko teh semen se bo razživelo v novo drevo. Mogoče prav nobeno, morebiti le eno ali pa tudi več. Kakšno razkošje in kako majhen uspeh. In če bo iz vsega tega razsipnega izobilja semen ozelenelo eno samo drevo, je drevo doseglo svoj cilj in namen in to leto ni rastib in zelenelo zaman. Pa če bo v dveh letih iz vse množice semen zrastlo le eno drevo, je ta platana še vedno dosegla svoj namen in opravičila svojo rast. Pa bodimo še šlro-kogrudnejši; če bo to drevo v vsem času svojega življenja in vsega obilja večletnih semen dalo samo enega potomca, bo torej iz njenih semen zrastla samo ena platana, ni to drevo rastio zaman in odjemalo brez koristi drugim zrak, sonce in vodo. Da, in tudi človek je del nara- ■Narodni dom n in trn srodna šolan v Buzeta ve. Ali ne vprašuje) nekje Cankar, «Človek povej, kako sl živel, komu živiš.» Zakaj živiš? Ni ga življenja, ki si ni zastavilo tega vprašanja. Cim bolj stariš in čim bolj te zapuščajo življenjske sile in jo že slutiš belo ženo/ se sili bolj in bolj vprašanje, zakaj si živel. Koliko raznih odgovorov. Narava ti odgovarja, da boš obdržal človeški rod, da boš roditelj in boš rodil potomce. Ni samo pri platanah in drugih rastlinah razkošje v semenih. Moški in ženska množita človeški rod. Vsak mesec čaka v ženskem telesu novoj na novo dozorevajoče jajčece, da ga bo oplodila in okrepila moška semenčica, ga bo ali ga ne bo. Koliko bojev, koliko misli, koliko težav, koliko predsodkov. In jajčece čaka in semenčice so pripravljene. 2e od rojstva je pripravljenih 400.000 jajčec v ženskem telesu, vsak mesec dozori eno in oplojeno je spo-sobtio oživeti novo življenje. Nekaj čez 400 jih dozori v ženski v času njenegjj življenja, za vse ostale ni časa, prej usahne življenjska sila ženskega življenja. In moški. Na milijone in milijone semenčic nastaja dnevno v moškem telesu. Pri vsaki možnosti oploditve daje moško telo 300,000.000 neznatno majhnih semenčic. Tako so majhne te semenčice, da bi mogel stisniti vse one, ki so potrebne za rod, ki bo sledil našemil v vsej Evropi, v glavico srednje bucike. Torej 300,000.000 pri vsaki možnosti, ogromno število, razkošje, razsipnost, če pomislimo, da je le ena semenčica potrebna, da se oplodi 1 jajčece, vseh ostalih 299,999,999 gredo v izgubo, so le neznani junaki, ki so pripravili pot enemu iz množice. Toda kaj to razmetavanje, narava je dosegla svoje, rojeno bo novo človeško bitje. Kaj pravite, kaj je končni in zadnji namen- tega našega življenja? Ne bo dolgo tega, menda bo dva meseca, ko so zbarovali katoliški zdravniki. Po zborovanju so odšli v Castel Gandolfo k papežu. Papež, ki ne bi bil papež, če bi jim ne govoril in povedal, kar je imel za potrebno, da Jim pove. Tz tega govora smo zvedeli za veliko stvar, nič manj kot to, da se je na svetu pojavila potreba po umetnem oplojevanju žensk, človek bi rekel po umetnih otrocih. Skoraj neverjetno in vendar resnično. Verujete, da se v ZDA letno rodi 21.000 otrok, katerih matere so bite' umetno oplojene? Morda mislite, da vam raz zapečka pripovedujem bajke, če pravim, da je že do danes na tem atomskem svetu rojenih preko 80.000 otrok, pri katerih spočetju ni bilo vse v redu in je bila potrebna umetna pomoč. Se čudite, se zgražate? To je vendar propad človeka! Zadnje čase so izložbe naših tržaških knjigarn polne knjižice, ki govori o načinu, ki pospešuje ali pa zavira spočetje. Saj ste videli tiste male knjižice z velikim napisom Knaus-Ogino. Da, spočetje je važna stvar. Moška semenčica je oplodila žensko jajčece — zaživelo je novo človeško življenje, ki se bo devet mesecev razvijalo in dora-ščalo v materinem telesu in ko bo sposobno živeti na sončni svetlobi in zraku, ga bo mati rodila. Velik trenutek, otrok, potomec. Sreča staršev, vez družin, bodočnost naroda in človeštva. Kaj je zakon brez otrok, kaj je vez med možem in ženo brez tretjega živega bitja. Toda to so zamotane reči. Koliko raznih vplivov odloča o tem. Lahko je krivda tudi moškega. Preiskave in opazovanja pokažejo in dokažejo, če je krivda na moški strani. Letno je v ZDA rojenih in umetno spočetih 21.000 otrok, ker ni mož sposoben izvršiti svoje najvažnejše življenjske naloge, ki jo terja od njega narava, ali pa ker njegovo telo ne dela več semenčic. Zvedeli smo, da v ZDA umetno oplajajo žene, katerih možje tega ne morejo opraviti na naraven način in ki imajo toliko denarja, da to lahko plačajo. Moževo telo, recimo, dela semenčice, toda je toliko oslabljeno, da ženske oploditi ne more. Da bo zakon veljaven in srečen in bo zavladala v domu družinska sreča, se odločita* za umetno oploditev. Ce imata denar, stopita do zdravnika. Zdravnik dobi na umeten način iz moža semenčice in te s pripomočki p-enese v žensko telo. Otrok je spočet, rojen bo potomec, le kjer bi morala biti ljubezen, omama in strast je bila zdravnikova roka in zaslužek. Vendar potomec bo očetov, oče in mati bosta vedela, da je otrok res kri njune krvi. V primeru pa da moževo telo ne dela semenčic, je pa stvar bolj zamotana. Zopet ie dogovor med možem in ženo. Naprav.ta uraden zapis, da sta sporazumna, da se žena umetno oplodi in da bo mož rojeno bitje pripoznaj kot svojega potomca in dediča. TOda kje dobiti semenčice, teh ne prodajajo za vsakim oglom. Denar naredi vse, tudi semenčice. Ce imaš denar, ti najdejo in narede dobrotniki vse. Vzemimo resno in znanstveno. Zdravniki poiščejo zdravega neoporečnega moškega, ki je očetu bodočega otroka v čim več lastnostih podoben. Domenijo se z njim za dotfro plačilo. Pravijo, da plačajo dajalcu, v Ameriki jim pravijo donor, za enkratno dajanje semenčic 50-i.OO dolarjev. Dajalec da semenčice in nič več ga ne sme brigati .Edino še tajni, v največji .'tajnosti hranjeni zdravnikovi zapiski vedo, katero žensko 50 osrečile dajal- čeve semenčice. In otrok >e tojen. Nekdo je dajal semenčice in prejel 50—100 dolarjev, največji ljubezenski čin pa je opravljal v zdravniški sobi ob asistenci in Z umetnimi inštrumenti nekdo dru-gi, Pa je prejel za to mnogo več kot 100 dolarjev, za očeta potomca pa velja zopet neki tretji. Topla družinska sreča in zasigu-rana dediščina. Mogoče bi koga zanimalo, kako se vse to dogaja. Mislim, da bi tako pripovedovanje presegalo naslov in namen tega pisanja. Dovolj bo, če povem, da deluje v Londonu že 10 let Rcckfeller-jeva ustanova, ki se bavi z umetnim oplojevanjem in spočetjem ljudi. Tudi v Londonu se rodi letno do 6000 otrok, kjer pomaga pri njih spočetju zdravnikova roka. Pravijo, da so od teh otrok zakonski možje le v največ 15% donorji semen. Važno je, da se pred oblastmi mož in žena sporazumeta o bodočem otroku, kajti sicer nastanejo čestokrat neprijetnosti zaradi dediščine. In tajnost donorjev! Šumel je tajinstveni Timav, vetrič je odnašal s Častitljive platane ob štivanski cerkvi listje. Se smo silili z vsemi mogočimi vprašanji in še najbolj nam je bilo vsem na jeziku, zakaj propada človeški rod; ali bomo res izumrli in izginili z naše stare zemlje, ker bo polagoma v človeškem rodu ugasnila najvažnejša in največja življenjska sila. In zopet se je nekdo spomnil in nas opomnil, ali ne vidimo, kako je platana polna plodov in semen. Po lepi asfaltirani cesti so drča-le elegantne, kot barke dolge limuzine. Koliko utrujenih In dolgočasnih obrazov je bilo v njih človeških in tu in tam tudi pasjih obrazih. Ali niso to mogoče le ljudje, ki so le za hip prišli k nam, morebiti le v lovu za dobičkom. Ali ni mogoče njih pravi dom tam nekje preko morja v visokem nebotičniku. Ali ti ljudje še sploh hodijo; po cesti z avtom, po nebotičniku z dvigalom. Mogoče je še njih edino premikanje štetje dénarja ali pa kak čuden in prisiljen šport ne toliko iz potrebe kot pa zaradi družbe in mode. Njih hrana konserve. Ali so to sploh še naravna bitja? Ti ljudje bi utegnili imbti mnogo denarja, saj je vsaka njih misel denar, mogoče je tudi kdo med temi, ki se vozi mimo nas po prelepi cesti in ga ne zanima ne romarska cerkev, ne izvir Timava, ne častitljiva platana. Ta bi utegnil imeti denarja za donorja in zdravnika. 55. NAPIS Iz obilice napisov, ki čakajo objave, začnimo danes z enim izmed najbolj svežih. Ta niti ni prišel do «predala», ampak gre brez daljših ovinkov kar iz Pli-skavice — kjer je bil posnet — v Trst v tiskarno. V Pliskovici pri Sirčnih, hišna štev. 55, imajo kolovrat in na njem beremo: Napis (posnel 8.12.1949. Milko Matičetov) teče v spodnjem delu kolovrata po robu osmerokotne-ga «stoika» in zavzema štiri polja, ostala štiri so prazna. Posnetki posameznih polj so tu postavljeni v stolpcu, v resnici pa so Kolovrat z napisom iz 1. 1944 pri Sirčnih v Pliskovici v eni vrsti. Po ustnem izročilu je ta kolovrat naredil Anton Sirca (umrl 1897), ded sedanjega gospodarja hiše št. 59. samouk, vendar mojster v rezbarstvu ipd. Naredil ga je verjetne svoji materi, ki je morda tudi sama narekovala besedilo. V hišo št. 55 ga je prinesla z bal* ena izmed dveh sestra, ki sta prišli k Sir-čnim za nevesto 1.18S3. *z. 1879. kakšen je, naj pove raje priložena podoba. Pri napisu na Sirčnem kolovratu v Pliskovici je vredno o-meniti, da leta 1844., ko je nastal, bitka med starim in novim slovenskim pravopisom — to Je med bohoričico in gajico — ni bila dobojevana niti v knjižnem jeziku, kaj šele na podeželju. In vendar tu srečujemo že novo, napredno — gajico. Naš napis pa je pomemben tudi zato, ker med tisoči in tisoči kolovratov morda niti eden ni bil opremljen s kakim pisanjem. Pa ne samo na kolovratu, tudi na drugih predmetih gospodinjskega inventarja in na raznih pohištvenih kosih zelo poredkoma zasledimo kaj več črk. V osrednjem slovenskem etnografskem muzeju — v Ljubljani — beremo nekaj vrstic na poslikani gorenjski skrinji, na starem stolu te pozdravlja besedilo «DOBR DAN» in s tem smo menda že pri kraju. Po drugih slovenskih muzejih in pri zasebnikih na podeželju bo najbrže še kaj takega, vendar s tem pliskov-ski napis ne Izgubi svoje vrednosti. Le na lepo rezljani prestici "blizu Bileče v Hercegovini sem bral napis, ki ga je narekovala podobna skrb: da bi še z lepim in koristnim predmetom ohranil spomin na osebo, ki ga je prva rabila: SVE PROTEGE KO BRZA REKA — USPOMENA OSTAJE DO VEKA! (Se nadaljuje) C---------- --m_ 5 stavko i» k it Sic V V ZGODOVINA^GLI n scici ..........................................................................Hlinil...............................................milili.......i........................................m........ RIMSKA! DOBA stva, ki so morale v rimsko suženj- dovodni nanmi^i tvh ____ _ .... i»11 ""'bhiib lllllllllllli stvo. Rimski bogataši, mogočni zemljiški Predzgodovinska Joba, ki je trajala do nekako 25«0 let pred našim štetjem in katero nam znanstveniki pojasnjujejo predvsem po izkopaninah (orožju, orodju, posodi, mostiščih itd.), deloma tudi s primerjajočim Jezikoslovjem, se je končala, 'ko je človek z odkritjem pisave napredoval na izredno kulturno višino in sl je začel beležiti na ta ali oni način važnejše dogodke. Z zapisovanjem (anali) se je začela zgodovinska doba, v kateri se končuje stari vek človeške zgodovine z nastopom in koncem Rimljanov - zavojevalnega in gospodovalnega naroda, ki je gospodoval na naši zemlji skoro sedem stoletij. V tej dobi je zabeležena tudi prva letnica v zgodovini Trsta-leto 181 pred našim štetjem, ko so Rimljani ustanovili Oglej, ogromno trdnjavo za upravljanje do takrat osvojenega ozemlja in za nadaljnje osvajalne pohode na vzhod in sever. Trajalo pa je še nekaj desetletij, predno so osvajalci prišli do nekdanje karnske naselbine, jo obzidali, vojaško utrdili in jo imenovali. Trst jim je postal močno oporišče za nadaljnje prodiranje. Na rimsko dobo nas spominjajo mnogi spomeniki v naših krajih; Glinščica sama nam hrani dva: ostanke rimskega vodovoda za vojaško utrdbo Trst in ostanke poti, ki je spajala to utrdbo z drugimi v Istri. Ti spomeniki niso za te kraje ravno najlepši, zlasti pa ne za množice ijud- gospodje, trgovci in oderuhi so opremili kar najbolje legije vojakov in jih pošiljali na roparske pohode po vojni plen, katerega so predstavljali sužnji in njihovo pošteno pridobljeno imetje. Vojskovodje so si podvrgli dežele (province), zasužnjili večji del prebivalstva in sužnje potem prodajali prekupčevalcem Sužnjev. V osvojenih deželah so sl nabirali vojnega plena in izžemaii prebivalstvo. Bogastvo, pridobljeno na lahek način, in pa stalen dotok svežih sužnjev. Je zavedlo Rimljane v brezdelje, aristokra-eija pa je moralno propadala. V tako pridobljenem in urejenem svetu je bilo poleg blestečih in razkošnih palač vse polno okrajev, kjer so bile slabo zgrajene hiše in koče, kjer je vladalo trpljenje ob revščini in pomanjkanju. Rimljani so mesta obzidali z visokim In močnim obzidjem, da bi bili varni predvsem pred upornim in svobodoljubnim ljudstvom, kakršno so bili tudi Istrani. Svoje vojaške postojanke, kot so bile na našem ozemlju Trst, Pazin, Pulj in druga mesta, so povezali z dobrimi, varnimi in zavarovanimi cestami. Ena od takšnih cest je vodila skozi Glinščico. Vodila je Iz Trsta mimo Boljunca, ki je bil takrat stražarska postojanka, potekala je ob vo- dovodni napeljavi za Trst, okoli grebena Malega Krasa, mimo Botača in dalje v Istro. To pot so stražili še z utrdb nad njo, od katerih je bila ena »Na Robidi«, kjer je stal pozneje srednjeveški grad Mohovo (Mohov-Ijan), druga pa nad Botačem. Nek zgodovinopisec ugotavlja, da so si Rimljani izbirali pota daleč stran od morja, ker so bili tako varnejši. Bali so se morskih roparjev-piratov, a niso imeli dosti strahu pred neoboroženim, boja nevajenim ljudstvom, kakršno je takrat naseljevalo naše kraje. Kristalno čisto in bistro vodo so zajeli pri močnem Izviru ob vznožju Malega Krasa in jo po štirioglatih opečnatih ceveh in v živo skalo vsekanih, pokritih žlebovih speljali sedem kilometrov daleč v trdnjavo. Ze rimski okupatorji so skrbeli, da se jim je podložno ljudstvo pokorno podredilo, prevzelo njihovo kulturo in civilizacijo, prevzelo romanizirana imena, Jezik in vero gospodarjev ter sčasoma tudi njihov značaj. Nadmoč-ni okupator Pa Je z romanizacijo u-spel le v mestih-pač zaradi političnega in gospodarskega gospodarstva, vojaške službe in pozneje vere. Prvotni prebivalci so mnogo izgubili na svoji samobitnosti, propadla Je njihova izvirna kultura, izginili so spomeniki te kulture, o katerih vemo, da so obstajali. Zgodovino so pisali gospodarji, ki se vsekakor niso zanimali za življenje in razvoj podjarmile- nega ljudstva, katerega «barbarske» govorice niso razumeli, pa je tudi niso hoteli razumeti’. Podjarmljeno ljudstvo pa so bili nepismeni kmetje živeči izven mestnih in trdnjavskih zidov. To kmečko ljudstvo se je krčevito držalo starih osebnih imen, k! so bila za Rimljane barbarska, spoštovalo je svoje bogove, vztrajalo je pri svojih verskih običajih in obredih in ni opustilo svojih navad; zaradi vsega tega tu romanizacija ni uspela. Nesporno je, da so za časa vladanja Rimljanov obstajale naselbine izven tržaških mestnih zidov in da prebivalstvo teh naselbin ni bilo rimsko. O tem prvotnem ljudstvu zgodovinarji previdno molče in pišejo le o Trstu, kamor so prišli priseljenci iz južnih krajev. Domnevajo pa, da se prvotno prebivalstvo - mirni, delovni in svobodoljubni Tržačani niso pustili podjarmiti od Rimljanov, temveč so se deloma umaknili na Kras, ko so izvedeli, da se Trstu bližajo osvajalci z juga; na Kranjskem so potem ustanovili naselbino, ki je bila predhodnica današnje Ljubljane -deloma pa so zbežali pozneje, ko so na svoji koži občutili rimsko gospostvo. V tedanji dobi se je začelo med sužnji in revnim ljudstvom naglo širiti krščanstvo, ki je prav zaradi načina vladanja in življenja rimskih mogotcev in gospodarjev pridobivalo vedno več somišljenikov, saj je zatiranim obetalo zadoščenje za nevzdržno življenje na tem svetu v onostranstvu. Na začetke krščanstva na naših tleh nas spominja votlina na Socerbskem Krasu. Prvotno je bila dom predzgodovinskih ljudi, kar dokazujejo tam najdene Izkopanine, pozneje, ko se je rimska aristokracija borila proti krščanstvu - veri sužnjev in manjvrednega ljudstva in ko Je preganjala oznanjevalce te vere, pa je ta votlina postala zatočišče Rim-Ijana, ki je tod oznanjal novo vero ter bil obglavljen po naročilu vladarja. Bil je to Sv. Servol. Dandanes je v jami oltar, ob katerem Italijani vsako leto obnavljajo spomin na Rimljana Servola in se, kot piše laški zgodovinar, »v tem skrivališču Julijskih Alp vsako leto posvečuje naše starodavno latinstvo«. - Mislim, da je ob tej ugotovitvi vsak komentar odveč. Istrani so ves čas rimske okupacije nudili osvajalcem - in pozneje tudil Benečanom - odločen odpor. Pridružili so se jim tržaški okoličani in Tržačani, ki so se zbrali okoli svoje rdeče zastave. Takole razmišljamo, ko stopamo po stezi proti Botaču mimo ostankov starodavne visoke kulture, ki je hjla izvojevana z mečem in s krvjo, z nasiljem, zasužnjevanjem in skrajnim Izkoriščanjem, iz pohlepa po vse večji oblasti in po udobnem, brezdelnem življenju. Toda časi so se spremenili. Tako zvana barbarska plemena so izkoriščala slabosti rimskih vladarjev in njihova medsebojna trenja, prodirala so vedno globlje v imperij in ga slabile. Vrstili so se upori sužnjev pa tudi kmetov, propadlih zaradi nenasitnosti valeposestnikov, in obubožanih trgovcev, ki so bili žrtve rimskih kapitalistov. Razpadal je Imperij in Je razpadel. (nadaljevanje sledi) 10 L iiiDSKi TEDNIK ALI SO BOLEZNI Za gospodinjo in dom odvisne od spola in starosti? Statistike pravijo, da se rodi na 100 deklic 105 do 106 dečkov in da pride na 100 ženskih zametkov najbrž okrog 150 moških, od katerih pa jih večji del odmre že v prvih mesecih nosečnosti Različni čnitelji, ki kvarno vplivajo na potek nosečnosti, prizadevajo bolj moške zametke kot pa ženske, saj odmre že v prvih osmih mesecih okrog 32% moških plodov in le 7% ženskih. Tudi se novorojenčki moškega spola teže prilagodijo novim življenskim pogojem ko začnejo živeti izven maternice, kot pa deklice. Zaradi tega umre prve dni po porodu več dečkov kakor deklic. Prvo leto življenja prinaša otro-- ku vse polno težav, ki jih skuša sodobna znanost na razne načine preprečevati. Posrečilo se ji je v prejšnjem stoletju tako visoko umrljivost otrok v prvem letu v večini kulturnih držav. zmanjšati. Kljub temu umre v prvem letu več dojenčkov moškega spola kot pa ženskega. Moški spol kaže sploh vse življenje manjšo odpornost za razne infekcije, poškodbe, zastru-pljenja in za posledice pomanklji-ve in nezadostne prehrane, kar ima svoj vzrok že v naravni zasnovi ali konstituciji moških. Posledica tega je, da je povprečna življenjska doba pri ženski za tri leta daljša kot pri moškem. Vemo, da je odvisna jakost, s katero se organizem brani infekcije od spola in starosti ter od kostitu-cije. Za otroškimi boleznimi, ošpicami, škrlatinko, rdečkami, noricami, davico in oslovskim kašljem, zbolijo deklice pogosteje kot dečki, vendar je pa pri njih umrljivost večja, če so se okužili s katero od teh bolezni. Isto velja za pljučnico, za sepso in bolezni osrednjega živčevja. Splošna izkušnja uči, da deklice pogosteje obolijo ter laže ozdravijo, medtem ko velja za dečke obratno pravilo. To splošno pravilo pa ima seveda izjeme: so družine, kjer otroških bolezni prav za prav niti ne poznajo, drugje zopet staknejo otroci vsako bolezen in komaj se rešijo ene, jih že napade druga. Odpornost je v glavnem konsti-tucionalna, močni mišičasti ljudje pogosteje zbole za na nahodom, angino ter vročičnimi boleznimi kot pa osebe, ki so videti nežne. Kar se tiče starostnih razlik, velja pravilo, da so akutne infekcijske bolezni karakteristične za otroke, kronične, pa za starejše ljudi. Za ošpicami zboli največ otrok v drugem letu, za škrlatinko med 4. ih 7. letom, za oslovskim kašljem najpogosteje po 12. letu. Pavica je bila v prejšnjih letih najpogostejša med 2. in 4. letom, danes nastopa po navadi pozneje. Razne infekcije so najbolj nevarne za otroka in starca. Proti infekcijam je otrok najbolj varen med 5 in 15 letom, pljučnica je na primer med S. do 20. letom zelo redka, po 35. letu postaja spet bolj česta. S 15. leti postane človek najbolj dovzeten za okuženje s tuberkuloznim bacilom in ta prva infekcija je pri ženskah za 20% večja kot pri moškem spolu, po 30. letu je pa za kronično tuberkulozo bolnih več moških kot pa žensk, med 40. ii 50 letom pride na 20 tuberkuloznih moških le 12 žensk. Ker je v mladosti odpornost proti infekcji povečana, je tudi umrljivost ljudi do pubertete zmajšana, pozneje postane zaradi raznih kroničnih in-feljcij ter degenerativnih procesov od leta do leta večja. Konec prvega življenjskega leta pridejo na 100 žensk 104 . dečki, 6. ietu le še 102 okrog 40. leta življenja je raZmer-je med številom moških in žensk približno enako, pozneje pa postaja število žensk spet večje Ker so ženske kosti mehkejše, je žensko okostje manj odporno. Od tod izvirajo razna sklepna vnetja In revmatizmu podobne bolečine v sklepih. V poznejših letih povzročajo hormonalni vplivi razne degeneracije ženskega skelet» in često se dogodi, da postane sicer prej ravna hrbtenica ukrivljena, kolena debelejša in boki obilnejši. Sluznica dihal in prebavil oboli pri moškem pogosteje in teže kot pri ženski. Splošno znano je na primer, da so čiri na želodcu in na dvanajstniku pri moških petkrat bolj pogosti kot pri ženskah; isto velja za sluznične degeneracije na jeziku in danki ter za rakaste tvorbe v grlu in sapniku. Na splošno pa nastopa rak pri ženskah pogosteje kot pri moških in za to boleznijo umre 20% več žensk kot pa moških, saj je vsem znano, kako pogost je rak na ženskih spolovilih in na prsih. Kar se tiče srčrih bolezni ter bolezni ožilja, i;*j omenimo, da je na primer pri ženskah pogosto vnetje srčnih zaklopk, moško ožilje pa že zgodaj nagiba k bolezenski degeneraciji, kar povzroča, da moški P° 40. letu starosti v večji meri podležejo boleznim krvnega obtoka kot pa ženske. Navedli bi še lahko vse pomo primerov za to, kako vpliva spol in starost na raz. voj in potek boiezn'., vendar pa naj ta kratek pregled zadostuje. MODA Lepa obleka, ki Jo bomo labko nosile tudi spomladi brez plašča I C L g C ER EM j To gosto tekočino uporabljamo v mnogoterih področjih; v kozme- tiki, zdravilstvu, tehniki itd. Glicerin je gost kakor sirup ter se topi v vodi. Ima to značilno lastnost, da vpija zračno vlago. Zato se ne posuše predmeti, Jci so prepojeni z glicerinom. V velikih množinah ga pridobivajo v milarnah. Ko kuhajo raz-taljene maščobe z raztopino lužnega kamna, nastaja poleg mila tudi glicerin. Nadalje so pa v industriji znani še drugi postopki pridobivanja glicerina iz živalskih ter rastlinskih maščob. Tako dobljeni glicerin je temne barve ter ga imenujemo surovi glicerin. Vsebuje tudi mnogo vode in še druge tuje snovi. Surovi glicerin kemično očistijo ter koncentrirajo, da dobe rafinirani glicerin. Tako pripravljen glicerin je brezbarven in gosto tekoč. Vendar pa ta vrsta glicerina še ni tako čista, da bi ga uporabljali v zdravilstvu. Rafinirani glicerin zato še destilirajo, da dobe popolnoma čisti, destilirani glicerin. Ker glicerin hlastno vpija vlago, ga moramo hraniti v dobro zamašenih steklenicah. V odprtih steklenicah hranjeni glicerin postane KAKO HRANIŠ -SREBRNE PREDMETE- Srebrnina kaj rada izgubi svoj lesk ter v teku časa orumeni in potemni. To povzročajo žveplove spojine, ki so v malih množinah v zraku. Kadar srebrnino spravimo, .jo moramo oviti s papirjem, ki je impregniran s cinkovim oksidom. Omenjeni papir pripravi na naslednji način. Tanek papir namočiš s 6 — 7 odst. vodno raztopino cinkovega sulfata. Z raztopino cinkovega sulfata omočeni papir stisneš v valje ter ga vložiš v raztopino lužnega kamna. To raztopino si napraviš tako, da topiš v 170 g vode 30 g kavstične sode. Bodi previdna! Kavstična soda razjeda kožo ter uničuje oblačilal Kadar vzameš papirne svaljke iz raztopine kavstične sode, jih dobro operi z vodo, močno stisni in osuši. In papir za hranjenje srebrnine je napravljen. V nekaterih papirnicah izdelujejo papir, v katerem je cinkov oksid. Cinkov oksid ima namreč to lastnost, da zadrži žveplovč spojine in tako prepreči njih dostop do srebra.' , Če hočemo, da nam ne bo srebrnina potemnela, moramo gledati, da iie bo prišla v dotiko z žveplom in njegovimi spojinami. To se kaj rado pripeti predvsem takrat, kadar damo jajčne jedi v srebrno namizno posodo. Isto se zgodi tudi pri ribjih jedeh. Paziti moramo tudi na to, da ne pridejo srebrni predmeti v dotiko z belo volno. Volno namreč belijo z žveplovimi spojinami. Te so zato v mali meri v volni. In to je dovolj, da povzroči bela volna potemnenje srebrnine. NasVeti Mesta, kjer se je linoleum vzbočil, krepko zdrgni z oljem in obloži za nekaj dni s težkim predmetom. Mlečne madeže odstraniš z obleke, če Jih takoj zdrgneš s čisto krpo, ki sl jo namočila v vodi. Ako se ti potijo roke in ti zaradi tega usnjene rokavice puščajo madeže, potresi rokavice znotraj s smukcem. Ce si ljubiteljica kanarčkov, pazi, da ne boš postavila kleti« na prostor, kjer je stalno prepih. NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika H. K. iz Sv. Križa: Na nogi nad gležnjem sta se mi napravila dva precej velika izpuščaja modi.kaste barve. Na enega sem stavil penicilinovo mazilo in se mi sedaj močno gnoji. Drugi pa je še zaprt in če ga potip-•jem, se mi zdi za oreh velik in precej trd. Ne čutim nikakih bolečin. Ali naj še naprej jemljem to zdravilo ali Pa moram k zdravniku? Odgovor: Ce niste še šli k zdravniku — pojdite takoj! Bolezen je lahko specifičnega značaja. c.c. iz Ajdovščine. Odgopor: Slab duh Iz ust je velika nevšečnost katero srečaš zelo pogosto in to celo pri mladih in zdravih ljudeh. Največkrat leži vzrok na obloženem jeziku in na enllih zobeh. Pokvarjeno zobovje ne samo da povzroča slab duh, ampak Je vzrok slabe prebave In Je lahko tudi ognjišče. Iz katerega vzplamti marši-katera bolezen. Ne zadostuje, da si zobovje popravimo, potrebno je, da si ga vedno čistimo, zjutraj in zvečer, in pri tem ne pozabimo okrtačlti si tudi jezika, posebno če Je obležen. V vašem primeru ni pneumatoraks vzrok Pazite na prebavo (ne trpite mogoče na zaprtju?) In na čistočo zobovja in jezika. Dr. S. M. Copate za dojenčke NASVETI rnKu i "7 dw Mmnnvn «r s-k I n A L- v; O Potrebuješ 7 g angora volne, kvačko št. 3, 1 par podplatov iz mehke klobučevine In 3t cm svilenega traku. Copatke-kvačkaš z nizkimi vbodi. Začneš pri prstih, in sicer tako, da napraviš verižico iz 3 z., v katere vkvačkaš 5 nizkih vbodov; Na koncu, preden obrneš, napravi 2 verižni petlji jn vkvačkaj 7 nizkih vbodov itd., vse dokler ne prideš do sredine »podplata, tedaj delo razpolovi in kvačkaj vsak del posebej tako, da polagoma naraščaš po 1 z. ob zgornji strani. Potem oba dela pri peti sešij, in prikvačkaj na narobni strani na podplat, nakar copatko obrni in skvačkaj ob gornjem robu zobčke (1 nizki vbod, 2 stebrička, 1 nizki vbod) in všij trak. C (J <1 |> ĆUajte in utile I-1 05 f$T OMAKA ZA PEČENO ALI KUHANO MESO Ocvri na maslu 15 dkg neosoljenih jeter. Ocvrta jetra nekoliko pretine in omoči z enim kozarcem vi ta in enim juhe, osolj in počasi duši, nato prideni sok dveh limon, 1 jajce i ponudi teplo k mesu, ki ci ga razrt zala na rezine. POLENTA ZA MRZLE DNI Kuhaj kakor po navadi; ko postaja gosta, dodaj za oreh masla, na koščke zrezanega mehkega sira, kuhanega fižola, sesekljane salame ali pancete in sesekljan listič žajblja. Skuhaj do konca in ponudi še vroče. Je zelo okusna jed, primerna predvsem za mrzle zimske dni. PREPROSTI BONBONI Stresi v kožico 12 dkg sladkorja, doiij pol kozarca vode in pol kozarca sadnega likerja ter dobro premešaj. Kuhaj na močnem ognju in neprestano mešaj. Ko ima zmes zlatorumeno barvo, jo odstavi in zlij na namazano marmornato ploščo; še mlačno razreži na drobne kvodrate v nožem, ki si ga omastila; nato pusti, da se do dobra ohladi. ZA HITRO POMOČ Zoper drisko; v poj litra dobrem rdečem vinu kuhaj majhen krožnik suhih borovnic tako dolgo, da se vrevina pokuha; nato mešanico ohladi in dodaj žlico konjaka. Od tega Poješ vsako uro po eno žlico obenem z jagodami in najkrajšem času boš zdrav. -A‘r i i i za tržaško kuhinjo LEPILO Zfl CELOFAN Zelo dobro lepilo za celofan napraviš iz naslednjih snovi: 1000 g kostne želatine, 7500 g vode, 2100 g 90%-ne-ga kalcijevega klorida ter 50 glicerina. Iz teli snovi Si pripraviš lepilo na naslednji način. V 3500 g vode (t. j. v treh in pol litrih) namočiš želatino in pustiš, da se v njej nabrekne. Lahno ogrej na vodni kopelji. V drugi posodi pa raztopi kalcijev klorid v 4000 g litrih) vode. Ko se je želatina v vedi popolnoma razlezla in nabreknila ter je postala dokaj gosta ter slamnato rumene barve, ki vleče na rjavo, JI dodaš med mešanjem raztopino kalcijevega klorida ter glicerin. Tako le lepilo pripravljeno za uporabo. Ce ’ebš, da bi lepilo lepše izgledalo, ga filtrira) preko redkega platna. Tako odsfraniš razno umazanijo ter snovi, ki se niso raztopile. redkotekoč in zgubi na svoji vrednosti. Večina kozmetičnih krem vsebuje glicerin. Na koži se namreč glicerin ne posuši in tako obdrži koža prožnost ter ostane mehka. Pozimi kaj rade razpokajo ustnice. To še posebno takrat kadar brije burja. Veter namreč povzroči, da voda s kože hitro izhlapeva in osušena koža razpoka. Razpokanje ustnic boste preprečile, če jih namažete z glicerinom. Vendar pa z glicerinom ne maži razpokane ustnice! Tudi boljša mila za britje ter kreme vsebujejo glicerin. Ce je v brivskem milu glicerin, tedaj Se ne bo pena tako hitro posušila. Pa tudi koža ostane po britju mehka. Ce so tvoji nohti krhki, če se namreč radi lomijo, jih namaži z mešanico, pripravljeno iz 20 delov glicerina, 60 delov vode ter 6 delov galuna. Z glicerinom so pripravljene mnoge snovi, ki se ne smejo posu-šith Tako se na pr ' poslužujemo glicerina za izdelovanje blazinic za pečate tiskarskih črnil za razmnoževalne stroje, posebnih mazil, kopirnih svinčnikov, umetniških barv v tubah. Tudi zobne kreme vsebujejo glicerin. Slabe zobne kreme ne vsebujejo nikake snovi, ki prepreči osuševanje in zato se tube s takimi zobnimi kremami strde. Ce se kovinski ali stekleni petelini zapiral v cevi utrde, tedaj jih namaži z glicerinom. Po nekaj urah se bodo petelini omehčali, ker se razmoči strjena snov okoli petelinov. Ker glicerin ne izhlapeva, toda nekoliko lejii, lahko izdelamo iz glicerina enostavno briljantino. V ta namen zmešaj 10 g glicerina s 100 g vode. Ce s to mešanico namažeš lase. se dajo lepo česati ter jih ne bo razpihal veter. Ako dodamo vodi glicerin, tedaj ne bo voda zmrznila pri 0 stop. C, temveč pri mnogo nižji temperaturi. Zmešaj enaka dela glicerina in vode! Ta zmes bo zmrznila šele pri —20. stopinji Celzija. Avtomobilisti večkrat uporabljajo raznovrstne industrijske proizvode, s katerimi preprečijo zmrznjenje vo. de v hladilnikih avtomobilov. V nekaterih teh sredstev je tudi glicerin. Deset odstotna raztopina gli. cerina v vodi zmrzne pri —2 stop. C, 20 odst. raztopina pri —6 stop. C, 30 odst, raztopina glicerina v vodi Pa pri —11 stop. C. Tudi hladilni vodi strojnic dodajajo 25 odst. glicerina, da ne zmrzne pozimi. Zmrzišče glicerina je pri —20 stop. C. Ker ima glicerin tako nizko zmrzišče, ga uporabljamo kot mazalno sredstvo za hladilne stroje. Z njim polnimo merilno napravo plinskih števcev. Glicerin pa vre pri dokaj visoki temperaturi,' namreč pri 290 sto)?. C. Zato uporabljamo glicerin kot ogrevalno tekočino pri poljskih kuhinjah. Izredno velik pomen .pa ima glicerin predvsem zato, ker iz njega izdelujem« razstrelivo nitroglicerin oziroma dinamit. Nitroglicerin dobimo tako, da pustimo učinkovati zmes solitrne in žveplene kisline na glicerin. Dinamit pa je z nitroglicerinom prepojeni fini kremenasti pesek. To je le nekaj načinov uporabe glicerina. Premalo imamo prostora, da bi vam naštevali vse proizvode, ki jih dobimo iz glicerina. Mp NasVeti Dobro kremo za roke si lahko sama pripraviš : zmešaj sok ene limone s krompirjevim pirejem, ki si mu dodala mleko. S to kremo natri roke vsak večer. Elaneie ne smeš prati^v vroči vodi, ne močno ožemati ali drgniti pri pranju jn ne zlikati z vročim likalnikom. Da bo goba, kj se je po dolgi uporabi nagrbančila in ne vpija več vode, spet uporabna, jo namoči za en dan v mleku. Volneno blago In sploh vse volnene pletenine ne smeš pri pranju močno ožemati, ako hočeš, da se ti- ne bo. do skrčile. Za pranje uporabljaj le mlačno vodo, suši v senci in ne v bližini ognja! Zlikaj z ne prevročim likalnikom. *• R o Stran naših kmetovalcev Kmetovalec v januar ju POLJEDELSTVO Po njivah imamo ta mesec malo dela, razen da tu pa tam poglobimo njivo s tem, da skopljemo kamenje. V obalnih krajih pa je več dela. Predvsem moramo spraviti na njive hlevski gnoj, ki ga pokrijemo z zemljo, da Se ne ho «kadil», s čimer zgublja najdražjo snov - dušik. Kajenje gnoja je uhajanje amoniaka v zrak. Gnoj na njivi naj bo stlačen v velikih kupih. | Ce je le mogoče, preurjimo vsaj J»edaj vse njive, ki so namenjene ■za pomladansko setev. Nujno je potrebno, da zemlja premrzne in da se naužije zraka. Trnja, po-‘sebno pa belega, naj ne bo v bližini njiv, ki so posejane z žitom, ker na belem trnu prezimi rja, ki nam napravi vsako leto mnogo Škode. Trnje nam sploh nikdar ne koristi, kot ograja, zato ga odstranimo, ker ni potrebno. Žitu potrosimo prvi obrok umetnih gnojil — nitratov. Začni pripravljati, čistiti in odbirati semena za pomladansko setev! Ako nimaš dobrega domačega semena, skrbi že sedaj, da ga dobij pravočasno. P’Zi, da kr^m-“pir ne zmrzne. V prerm-zii klet; ga pogrni z vrečami, slamnatimi odejami itd. Ce krompir gnije, prebiraj ga večkrat m gnil-ga odstrani. Prav tako ravnaj s peso, korenjem in repo. Zimski čas je tudi zelo primeren za popravilo raznega orodja. TRAVNISTVO Ker je zima ugodna in travniška tla niso še zmrznila, je sedaj najugodnejši čas branati z mahom poraščene travnike in senožeti; dobro je tudi raztrgati na njih mah z železnimi grabljami. Ves mah pograbi in spravi s travnika ter ga uporabi za mešanec. Zimski čas je tudi primeren za odstranjevanje grmovja in kamenja s travnikov in senožeti. Na travnikih in senožetih, ki so izpostavljeni vlagi, je tudi potrebno, da poglobimo in napravimo nove odtočne jarke. ŽIVINOREJA V hlevu moramo paziti predvsem na zdravje živine. Zdrav zrak je živini nujno potreben. Najprimernejša hlevska toplota za krave ih prašiče, za teleta in pujske je 15 do 18 stop. C. Konjem, mlademu govedu in ovcam prija tudi neko- liko nižja hlevska toplota, ako je hlevski zrak suh in ležišče dobro postlano. Hlevski zrak bodi vedno svež in dober! Zapomnimo si to, da v premrzlih hlevih in svinjakih porabijo živali več krmskih redilnih snovi za proizvajanje in ohranitev telesne toplote. Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav, je treba parkrat na dan hlev dobro prezračiti. Poleg zdravega in čistega zraka privošči živini tudi dovolj svetlobe, ki mora prihajati v hlev skozi okna, ki so zamašena s slamo ali celo z gnojem. Za nadaljnjo rejo odbranih telet ne odstavljaj prezgodaj in prenaglo. Isto velja tudi za mlade prašiče. Da ostanejo krave dalj časa mlečne in da se okrepijo, jih moramo pripustiti k biku šele 2 do 3 mesece po otelitvi. Na spolovilih bolne krave je treba najprej zdraviti in potem šele pripuščati. Vsem brejim kravam pokladaj le zdrava, močna pa ne preveč obilna krmila. Ako imaš prašiče, ki jih nameravaš še pitati, požuri se s pitanjem. Perutnino imej na suhem, pred j mrazom zavarovanem prostoru. Skrbimo, da perutnini tudi v zimskem času ne manjka zelenjave in beijakovinaste hrane. VINOGRADNIŠTVO V vinogradu je dela dovolj. Trte okopavamo, stare izkopavamo, kopljemo za nove nasade, trte o-brezujemo, pripravljam« kole itd. Ne odlašajmo s tem delom, ker čimprej bo opravljeno, tem bolje bo za nas. Vinograd mora biti pognojen, za gnojenje pa moramo rabiti domači gnoj z dodatkom umetnih gnojil, predvsem superfosfata. KLETARSTVO V kleti smo že pretočili, ali pa pretakamo vino. Paziti moramo, da je vino zdravo. Vino, ki spreminja barvo, je podvrženo rjavenju in ga zdravimo z metabisulfitom. Polnimo sode, iz katerih smo na kakršen koli način iztočili nekaj vina. Ce tega ne storimo, se lahko na površju pojavi «vinski cvet» in nastane nevarnost, da postane vino cikasto. Zračimo kleti, toda moramo paziti, da toplota ne pade pod 7 stopinj Celzija. SADJARSTVO Sadnemu drevju osnažimo deblo in veje mahu in lišaja. Zato delo je najprimernejša jeklena ščetka. Drevju odstranimo vse nepotrebne, prelomljene in suhe veje. Paziti moramo, da ne napravimo pri tem opravilu prevelikih ran, ki se ne bi kmalu zarastle. Zima je najprimernejši čas za uničevanje škodljivcev, ker jih v tem času na golem drevju najlaže opazimo. Sadno drevje škropimo z drevesnim karbolinejem, in sicer vzamemo na 10 litrov vode 3/4 do 1 kg. Drugo zelo uspešno sredstvo je tobačni izvleček, katerega uporabljamo v l%ni raztopini. Nadalje lahko uporabljamo antiparasit, dendrin, arborin in pa koloidal. Za škropljenje uporabljamo škropilnice, najbolje emajlirane, in poškropimo vse drevo. S tem bomo uničili zelo mnogo zalege raznih gosenic, ki so največji sovražniki našega sadnega drevja. Deblo in večje veje P& namažimo z 10%no raztopino zelene galice, ki onemogoča razvoj raznih glivic in lišajev. Tudi na gnojenje sadnega drevja ne smemo pozabiti, kajti drevo, kot vsako drugo živo bitje, ne more rasti brez hrane. Proti kodravosti breskev škropimo s 4 do 5% no raztopimo modre galice. BOROV PRELEC uničevalec Borovih nasadov Letos opažamo, da so naši borovi nasadf zelo močno napadeni po borovem prelcu. Borov prelec je poleg požarov najhujši sovražnik borovih nasadov. O tem so naši Kraševci dobro prepričala, saj imajo leto za letom dosti opravka s pobiranjem prelcevih gnezd. U-pcstevaioc ogromno s kodov, ki ]0 ta škodljivec povroca iglastemu drevju in ker je pravkar nastopil primeren čas ga znanca spregovorili nekaj besed ter opozorili naše kmetovalce, da se drže točno navodil. V popolni obliki (kot metuji se pojavi borov prelec v mesecu juli-. ju. Podnevi se metuljček skriva v večednih urah in ponoči pa leta. V ostalem je precej neokreten in ne zmore daljših poletov. Oplojena samica kmalu znese po 100 do 150 jajčec, ki jih v obliki cilindra skrbno prilepi <*rov borove 1' glice. Ze v istem mesecu, najkasneje * pa do konca avgusta, se iz jajčec I zvalijo male gosenice. Male g°se-t niče se izkažejo takoj za zelo P°" ! žrešne. Žrtev je seveda. ' iglovje. Kmalu sl zgradijo tudiza-časna g* 1}?2'11;. Požrešnost pola|°' ma narašča- Množice gosenic iščejo vedno nove »pašnike«. Ce je zarod števila« V** zime drevo utrpelo mnogo škode. Pride zima. mraz pa živalic ne bo presenetil- D? konca zime si bodo s skupnim spredle pri- jeten dom, ki j‘h 130. provai hudega. V zidanem z iglicami post lanem ovoju, bodo prezimile. A dokler je mogoče, bodo o rnraku le vedno zahajale vJTOji iz gnezda na pašo. De mraz bodo požeruhi mirno , Marcu jih bo sonce prebudilo. Grah v konservi Marsikatera gospodinja sede kaj nerada k mizi, da olušči ves katerega mora skuhati za • Sc napornejše bi bilo seveda to delo v podjetjih, ki Izdelujejo grato delo ne temveč i ta- si- k «n CloV; oleh bove Conserve. Vendar opravljajo človeške roke, stroji. V vzhodni Svici imajo ve i e nasade posebne vrste graha, ki Je predvsem primeren za konservira-nje. Ta grah je. zrel tri mesece* za-♦err., ko ga vsade. Porezane r*stl‘n* »bdeluje najprej posebni "J troj, ki grah olušči. Zatem pridejo .„“jrahova semena v tovarno, kjer Ji imliPŠčisttlo preberejo, nato pa nadalje njavJjdelujejo. Najprej jih lahno \ u-ijen-najo, nato pa ohlade. To a !r.-: obdrže naravni okus In barvo. it*, e.l'- tli ponovno prebiranje. Pnpravlje- I ni grah nasujejo v sterilizirane ko-vinske škatlice ter dolijejo slane vode. Posebni stroji napolnijo, teh- II tajo ter dodajajo slanico 120 škatli-n cam v eni minuti. Odprte Škatlice t ugrejejo, da izrinejo iz njih zrak. i(. Zatem jih avtomatični stroj nepro-za Jušno zapre. Končno jih v avtokla-tl„ v*u pri višji temperaturi sterilizira-r l-,i o in ohlade*. Sc etiketa in konserva i z» e gotova, :e Lačne in na pol onemogle se bodo gosenice e še poevčano požrešnost, jo lotile iglovja. Cesar niso požrle jeseni, bodo sedaj uničile do kraja. To traja do meseca maja Takrat zapustijo višin». Preselijo se v tla, kjer si izvrtajo, vsaka zase po 15 do 20 cm globoko jamico. Vnjej se zabubijo. Petdeset dni traja čudovito pretvarjanje bube v metlja. Prve dni julija so metulji zopet na drevesu m zgodba se začenja od- kraja. Skoda, ki jo povzroča borov prelec, je prav občutna. Prirastek lesa spričo močnih napadov mrče-se delno *>li popolnoma izostane. Oslabelo drevo pa poleg tega rado podleže še drugim škodljivim v pavom. Vsekakor pa je napačno mnenje, da je usojena boru, k; je izgubil vse zelenje, gotova smrt. Drevo bo zopet ozelenelo. Le večletni zaporedni napadi lahko zadajo nasadom smrtni udarec. V tem pogledu jc zanimivo, da SČ na primer v nekaterih deželah nič ne bore proti temu gozdnemu škodljivcu in vendar so se tam borovi nasaoi oiiranili Prelec si r.amrcč sam sebi pripravlja smrt, ko je oi'evesa popolnoma oskubil, kol ga bo lakota zatrla Poleg te-ga ima prelec mnogo sovražnikov niet*i* žuželkami. ce pa zatremo škodijivka, je jasno da hkrati u-niciroo tudi njegove sovražnike in s tem izgubimo zveste in koristne zaveznike v borbi proti prelcu. VcndaLr'iV»0,„tUka^nl<‘ razmere brez nadaljnjega y temeljito borbo proti borovemu prelcu ln neumestno pa tudi nevarno bi bilo zanašati se ne izkušnje iz drugih krajev. V zvezi s tem moram poudariti, da bor laze kljubuje teni in drugim škodljivcem, ako rase na področju kje zaradi podnebnih prilik njemu primerno zanimiv je primer na Učki (nad Opatijo», kjer segajo nasadi od vrha skoraj do morske obale. V spodnjih predelih kjer raste bor na svojem naravnem rastišču, prelec nasade silovito napada. Okuženost se pa polagoma zmanjšuje ko se dvigamo v vsje legi. Nad višino. metrov nau morjem prelca ru vec opazni. Kot že rečeno. PoVŽi°ei 5rohlc£-va gosenica škodo v dveh dobah: v jeseni in spomladi. V Jeseni mia; (’e gosenice najprej napa“ejo J?: b°Vr mladih igel, nato nne bolj 'nnčne in nazadnje vii „a mladanske gosenice napravijo pa večjo škodo So požrešne, ter zre-1° tako mlado kotl!st.jr scìoh ° B^v^el^^na^ada % -rste končno prizadenejo se smrtni darec. Proti borovemu prelcu imamo Preventivna in uničevalna srca stva. Med prvimi naj .omenim razne gozdne ptice, . kot ku kljuvač, kobilar, ali P» druge zu želke, sovražnice prelca. , . Kar se tiče nesporedne borbe, si je dobro zapomniti sludeče. ^ Kadar so gosenice ponori lz^en gnezda na spodnjih delih debla, ali če se na zemlji, jih stremo zakopljemo globoko v zemljo, ali pa jih poškropimo s katranovo emul- da: mraz bi uničil gosenice. Pomagalo bi tudi gojitev žuželk, ki napadajo škodljivca (neke vrste mušic). Ce bi ne bilo predrago (stvar pa je izvedljiva po vrtovih in parkih), bj Se lahko posluževali strupov, na primer arzeniatov. V zimi 1946 leta so v okolici Trsta preizkušali DDT. S strupom so škropili gnezda. Rezultati so bili zadovoljivi. Težava je bila v delovanju kompliciranih motornih škropilnic. Poleg tega so bili škro-pilci sanu izpostavljeni nevarnosti zastrupljjenja in so se morali zavarovati s težkimi gumijastmi o-blačili. Vsaj za sedaj sa bomo morali posluževati še starega načina pobiranja in uničevanja gnezd. Naj-prikladnejši rok za pobiranje tega škodljivca je sedaj v zimi, torej takrat, ko so gosenice v gnezdih, kajti le tako jih lahko popolnoma pokončamo. Odredba gozdarskega oddelka C. P. odloča, da mora biti pobiranje in pokonče-vanje gnezd končano v roku do 15. februarja 1950. leta. Vsa ta dela morajo bit izvršena na stroške lastnikov borovih gozdov. V onih gozdovih, kjer se lastniki ne bodo držali te odredbe in ne bodo do 15. februarja pobrali in uničili borovega prelca, bo to delo opravil gozdni oddelek C. P., na stroške lastnikov. Zainteresiranim kmetovalcem teplo priporočamo, da se čimprej lo-So pa tudi drugi načini borbe tijo pobiranja tega tako nevarne-mrčesu, le da z a posameznika ni- ga škodljivca borovih nasadov, da so lahko izvedljivi. Ko nastopi 1 tako omejimo in odstranimo nc-huda zima — in samo v tem pri-1 varnost, ki preti našemu iglaste-meru, zi zadostoval prerez gnez- mu drevju. zijo ali kakim drugim insekticidom. Zapredene gosenice podnevi in v spomiadanskiti mesecjii, zažgemo gnezdih z baklami, ki jih poprei nasadimo na dolge palice. Najbolje in najbolj praktično pa je, da odrežemo napadene veji in jin na mestu zežgemo, S tem popolno uničimo vsa gnezda. Pripomniti pa moram tole: kadar so napadeni borovi vršički ali glavni poganjki, takrat je treba odstraniti gnezdo, he da bi odrezali vršiček, kajti hrez njega drevo ne more več rasti. Ce tega odrežemo, se rast ustavi. Vem, da način, kako pobiramo prelčeva gnezda, za naše ljudi ni novost. Pobiralci naj pomnijo, da so gesenične dlačice za zdravje škodljive, če pridejo prj dihanju ali z jedjo v notranje organe. O-pekiine na koži blažimo z obkladki ki smo jih namočili v amonijaku ali, kar je bolj pri rokah, v mleku. Se najbolje pa je, da se osebe ki pobirajo prelca, dobro namažejo po rokah in obrazu z oljem. Cez usta naj si zavežejo robec in med pobiranjem naj nosijo očala. VRTNARSTVO V januarju pripravljamo zemljišče za spomladansko setev in tople gredice za setev zelenjave. Vrtnarji ne morejo izhajati brez toplih gred (serre). Najtrpežnejše so iz betona. Imajo pa to napako, da se naglo ohlade. Zaradi tega bi morale biti obsute z gnojem ali vsaj z zemljo. V januarju sadimo čebuljček in česen. Odkrivajmo nasade šparg-Ijev, da se jim ojačijo korenine. Februarja jim gnojimo ter jih ponovno zasujemo. Ce nam po vrtovih delajo škodo polži, položimo na zemljo deske in razgrnimo pod nje mokre cunje ter koščke korenja ali s slanino ali drugo živalsko maščobo namazan papir. Zadnji čas je za setev zgodnjega graha. Imamo tri vrste graha, in sicer dve nizki in eno polviso-ko, ki izborno uspevajo v naši zemlji. To so čudežni iz Amerike, mali Provencal in ekspres. ČEBELARSTVO Ta mesec v čebelnjaku ni dela. Čebele naj nihče nc moti, ker jih sleherni ropot vznemiri in to je čebelnl družini vedno v škodo. Ob prostem času popravljamo panje in napenjamo žice v okvirjih. Tudi strokovno časopisje o čebelarstvu si malo oglejmo. Pripravi naj se tudi vse orodje za poznejšo rabo! Kapar San Jože najhujši uničevalec sadnega drevja Kapar San Jože je poleg «koloradskega hrošča» in «trsne uši» (filoksere) najhujši škodljivec sadnega drevja, kar jih poznamo. Nevarno pri tem škodljivcu je to, da spoznamo okužbo navadno, ko je že prepozno. Kapar je namreč zelo drobna, prostemu očesu nevidna živalca in kar je najhuje, njegova barva je zelo podobna barvi drevesne skorje, na kateri se razvija. Kmet opazi okužbo, ko že drevo peša in propada. Kapar San Jože je drobna uš rumene barve. Živi zavarovana pred zunanjimi sovražniki pod majhno kapico (kapar). Ta ščitek je okrogel sivorjave Ix.’rre, v sredini izbočen in svetlejši. Ščitki mladih so manjši in temno-zelene barve. Laže je spoznati okužbo na plodovih po rdečih 2-3 mm. velikih obročkih Z drobno kapico sivkaste barve v sredini. Na plodovih se kapar najbolj razvija v sredini muhe. Napada vse vrste sadnega drevja, breskve, češplje, posebno pa jablane in hruške. Razvija se po vsem drevesu: po deblu, vejah, listju in plodovih, v zanemarjenih, sadovnjakih se v nekaj letih tako razmnoži, da tvon kar svojevrstno skorjo - Pepelnato sive barve. Zanimivo je v razvoju tega škodljivca, dreizkuša slovensko pesem ob ostrinah čeri, ob brezdanjosti nepreglednih prepadov. Zdaj stopa ob goriških hišah in v priljubljeno domačnost pokrajine se je prikradla- mrka senca. Morda je samo spomin na brozgasto, sivo Sočo ob deževnih dneh; morda podoba utopljenca, truplo, ki obleži na produ napihnjeno, kakor spaka, ki jo je splavila oskrunjena pokrajina. Morda je v Lcjzetu podoba mladega Istrana na vrtu zavoda v Sejneniški' ulici. Da, fant je v prešernem zaletu splezal na lipo, se vzpenjal urno kakor veverica, potresovaj z vejami, se otroško smejal kakor istrski pastirček — nato se je veja preklala In lipovo cvetj-e je močno zadišalo, ko ga je otrlo mlado telo, ki je skozenj treščilo na tla. V teh dneh. ko je vsaka minuta življenja preizkušnja ob robu prepada, je sleherni dogodek simbol; istrski dijak, ki pade z visoke lipe, istrski dijak, ki v italijanskem zavodu umre — to smo mi. ki se skušamo vzpeti iz uničenja. To je za Lojzeta- prispodoba njegove pesmi, ki hoče prerasti pokoj smrti, ki pa jo smrt vsak dan znova oteži z novim svincem, s težo novih trupel. Simboli in prispodobe, ki počasi obledijo, izginejo kakor voda y Doberdobskeju jezeru, ki te nato spet vsega nevidno poplavijo kakor v Doberdobski kotli-nici prodira nevidno voda skozi tisoč in tisoč luknjic spet na površje. Zdaj je Lojze na mostu. Ali je namenjen v Podgoro? ali v Ste-verjan? O, ime vasi ni važno; tja, kjer so dekleta, ki hočejo peti, gre. Tja. kjer je harmonij, ob katerem so se zbrale. Teda na tem mostu ni danes Lojze razvnet kakor drugekrati, ne sledi navdušen soški strugi v planine, med skalnate žlebove, v katerih Soča prekalja svojo modrino; njegove domišljije ne razburja več most, niti široki stebri, ki razpolavljajo vodo v napete, sinje prsi. Lojze stoji na mostu in goriška ravnina mu je dežela brez mej in brez smisla. Dobro ve; tam je izhod iz ravnine v Vipavo, tam v Tolmin, tam v Furlanijo, tam na Kras, k obali in morju. A ta hip ti izhodi še bolj praznijo ravan, razblinjajo jo in še bolj mučna je zavest, da je pokrajina brez osrčja, brez prihodnosti. In tudi Soča: reka, ni izhod, ni povezanost daljav; je samo zastarelo šumenje voda ob stebrih dolgega mostu, » Toda samo za hip; nato se je Lojze spet zavedel, da mora v vas, kajti dan se nagiba. Tudi so travniki osvežili njegovo misel, travniki in vinogradi. O, goriška vas pod hribom! Kakor konec planjave kakor konec vodoravne nesmiselnosti; goriška vasica pod Sabotinom’ kakor človek, ki je prislonil hrbet k zidu, zato da se laže brani pred napadalcem . . . Vasica je tiha in odsotna, počeši in dosledno se zbira nad njo večer. Nad zvonikom, kj je kakor strelovod, ki srka večer nase. Zato je v cerkvici mrakotno in v mraku je vonj po kadilu še bolj odsoten •spomin na preživelo, skore-j pravljično slovesnost. Na koru ne! Na koru so dekleta, so njih barve. In dekleta in barve so kot ogenj gorečk na oknu sive domačije. «Počasi in resno», je rekel Lojze. Kajti dekleta pojò o gozdiču, ki je nekoč bil zelen, o travniku, ki je nekoč bil ves razevetèn. Toda prišla bo pomlad, prišla bo s Sabotina, s Sv. gore, s Sv, Gabrijela — tebe pa ne bo več. O, rad bi dočakal pomlad, a zasuli te bodo s črno zemljò. Koga? Tebe ali mene? Vas dekleta? Ali mene Lojzeta, ki sedim za harmonijem in vas učim? «Pianissimo,» je ukazal. A tedaj so dekleta utihnile, ker sedaj je zapel Lojze. In tedaj se je zgodilo, da so dekleta strmele vanj; bilo je, ko da so se stene malega svetišča razpočile. Kakor da ni dekliški zbor več na koru: sredi goriške ravnine je in Soči se iz čudežnega vira priliva sveža modrina. Počasi se pepelnata reka v večeru modri in modri, je moder trak na ravnini, ki jo oblega zaton. Modra kakor oči plavolasega slovenskega dekleta. Lojze se je nasmehnil. «Ali bom pel sam?» je vprašal. Tudi dekleta so »e naspiehniia in se spogledala; pozabila so, da jih L*jze uči, da je prišel zato, da jih uči. On Pa je nasmejan, roke ima na tipkah, prsti pa sc mu napeto dvigajo upirajo Se molku. Da, kajtj zapel bi, da bi napolni! dolino s svojim glasom, zaprl bi vrh zvonika, da bi njegov glas udarjaj v pobočje Sabotina in bi ga Sabotin oddajal kakor zvočnik goriški ravnini. V kmečkem svetišču je tišina nenadna zavest velikega, odrešilnega dejanja; pesem je nepričakovano požlahtila ozračje; harmonij je sedaj kakor dragocena skrinja v nevestini kamri. In dekleta so mladenke zbrane ob nevestini skrinji! So pevke v svobodnih vinogradih! Sd kopalke v svobodni Soči! «Manj gibčno, zadržano,» je rekel Lojze. In dekleta so se spet strnila okoh hannonija; o, niso prišle poslušat goriškega pevca; učijo se, učijo se pesmi njihovih babic, pesmi/ ki so skrite v kotih starih domačij, ki so prastara raztopina v soku briških trt. Da, pojò in njihova mladost je pomlad, ki bo spet ozelenila gozdič, ki bo oosejala cvetke na črnem grobu. «Živo, bolj živo!» Pod korom pa so klopi kakor dvojna vrsta klečečih starčkov s sklonjeno glavo; kakor lesen in nespremenljiv red. Kakor nespremenljivi red Križevega pota na zidu. Križev pot je ustaljen red1, je vrsta štirinajstih postaj; kjer se končuje zadnja postaja — tam se spet začenja prva postaja. Tako vsekdar. In vsekdar so isti rimski vojaki na postajah. Togi in hladni; s sulicami, z meči, a s hladom, ki je bolj strupen, bolj smrten kakor njihova rezila. «Živo, živo!» je vzkliknil Lojze. Toda dekleta so utihnila. Leseni, vegasti pod je zacvilil, zato so dekleta na mah umolknila. Zato ker je pod zaškrtnil pod koraki dveh mož, ki sta se znašla na koru, ko da sta s slike Križevega pota, ki visi tik ob koru. Dva moža, dva potomca vojakov na slikah. , Dva moža v črnih srajcah. «Luigi Bratuž!» Dekleta so se plaho zdrznila kakor otroci, ki so sanjali o hudiču; kakor ptice, ki jih je napadel kragulj. Harmonij je pogoltnil oksekane zvoke; harmonij je spet lesen in trd kakor klopi pod korom. «Jaz sem», je rekel Lojze in se dvignil. Ko so g£- odpeljali, je v svetišču še dišalo po kadilu, a bilo j« kakor, da ima posmeh milijon oči y mraku. Vas p» molči, zapuščena je kakor utopljenec, ki ga je Soča mimogrede vrgla "a prod. Sobica Je ozka kakor stranišče. Tiste sobice, ki so kak -r roganje zla nad vsem dobrim, kar ga je na .svetu. Tiste sobice, v katerih se zbudi v tebi krčevito, nepopisno domotožje po mali sobici s tvojimi * knjigajni, s tvojimi notami in klavirjem ob oknu. In rahle zavese na oknih in žena, ki zjutraj pride v sobo in odmakne zavese. In ti se-deš h klavirju in z okna diha goriška ravan. To je sobica, v kateri visijo jermeni, nekaj puškinih paaov. Okno gleda na škatlasto dvorišče; dvorišče kakor dvorišče javne hiše v starem mestu; Siv zaboj. Kadar »pusti sonce »soje žarke v takle zaboj, so sončni žarki človeku, ki ga mučijo z jermeni in puškinimi pasovi kot svetle yrvi, po katerih plezajo njegove misli iz mrtvega vodnjaka «Bevi canaglia!», Na mizi je črnilnik, na zidu visi pločevinasta, belo pobarvana ura; kot ufe v predmestnih kavarnah. Na mizi leži samokres; ob samokresu stoji velik, litrski kozarec z rumeno tekočino. Kakor turobno tihožitje s sivim samokresom in žoltim kozarcem piva-. Tedaj miličnik pograbi kozarec. «Pij!» Da, pivo je rumeno,- tudi tekočina v kozarcu je rumena, -toda gosta in lepljiva in ostudna. Mož v črni srajci pc drži samokres ob Lojzetovem sencu. O,'saj Lojze ne čuti hladu kovinaste cevi, tudi ga ta hip ni strah — rumeno ricinovo olje se mu gabi, neskončno, smrtno gabi. . * - «Si 'razumel?» je kriknil miličnik. Miličnik, ki stoji ob oknu in ima roke v hlačnih žepih, pravi: «Namazalo ti bo grlo, boš lepše pel!» Da, studi se mu. kakor se lahko studi samo pevcu, »«ino grlu, ki je izvirek človeške pesmi in človeških hrepen«-ij. v rumenem olju v kozarcu pa riše strojno olje vijoličaste, zapletene risbe. Da, kajti zanj, za pevca so primešali ricinovemu olju še težko olje za stroje. «Ti muovi, si o no!» A Lojze nem stoji in ima litrski kozarec v roki; drži ga z desnico pred svojimi prsi, ki so široke kakor njegova poètenixst. Zdrave prsi planinca, ki zmorejo pretresti prepade pod ftlontazem in Višem, so sedaj uklenjene v policijski luknji: Lojze, ali te je strah pogin? 7 Ne ne, samo neverjetna, blazna žalost, da moraš »m. » svojo roko zadušiti pesem v sebi, pogasiti ogenj v sebi: kakor mati, ki bo z jasno mislijo pritisnila svoje telo in pomečkal« «trok« v svojem telesu. Tedaj se je približal tudi miličnik, ki je stal ves č«» ob oknu; tudi on ima samokres v roki. «Adesso basta», pravi. Lojze nikogar ne sliši. Lojze ima zasanjane, dobre oči. In sedaj pije samogibno, ko da se je P° dolgem oklevanju vd«l; kakor da je čakal, da so dekleta dopele pesem o gozdiču, ki bo »e zelen, a ne zanj, ker njega ne bo več. Kakor pevovodja, ki jrazljivo posluša ali je zbor pravilno zapel. Zdaj pije in gosta zme» a«liv« grlo in mali prostor se megli in krči pred njegovimi očmi Tudi oddaljeni šumot mesta počasi umira. Goric* se zvija v nevidnih kleščah: zdaj se ulice mukoma nategujejo in daljšajo; ulice so pošastno elastične in ozke kakor jermeni, ki visijo na obešalniku; jrotem »o hiše vse bliže in bliže druga drugi, stapljajo se druga v drugo, dušijo vrtove, dušijo košate kostanje ...Gorica je siv kup razvalin, samo Soča še zmeraj struji ob njenih temeljih; njena struga je zmeraj širok lok ob njih. Soča se Je zmeraj premika, kakor piekle-to večno mlinsko kolo in počasi izpodjeda temelje izumrlega mesta .. Kultura • umetnost Sodobna slovenska grafika NA RAZSTAVI V GALERIJI „SCORPIONE" 1 Skromni prostori galerije «Scorpione» so poskrbeli slovenskemu in italijanskemu občinstvu v Trstu, veliko kulturno doživetje. Nam Slovencem pa je razstava odgrnila zastor, da smo mogli objeti z duhovnimi pogledi žarišče naše slovenske domovine preko vseh pregrad, ki so nam jih postavljale politične razmere. Treba je podčrtati, da je to prav Za prav prva umetnostna razstava sploh iz našega slovenskega kulturnega središča po dolgem presledku, ki ga je zakrivil fašizem. Ta okolnost je najlepše ogledalo naših prilik v dobi fašizma na področju likovne umetnosti. Takoj po zaključku druge svetovne vojne, osvobodilne vojne, smo še 1045. čutili prrvi dih te slovenske umetnosti na «Razstavi primorskih slovenskih umetnikov», ki so jo priredili naši primorski emigranti. ki so se bili zatekli v Slovenijo. Pred dvema letoma pa še na mednarodni grafični razstavi, tudi v galeriji Scorpione, ki so se je bili udeležili nekateri današnji razstavljalci. Se pred prvo svetovno vojno, ko je bila prva razstava slovenskih impresionistov. Groharja, Jame, Jakopiča v Trstu (onih, ki jih danes že vse krije ruša), takrat je šel razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti po vsej slovenski domovini po isti poti. Nič manj kot na ono kulturno tradicijo, skoro izpred pol stoletja, navezuje sedanja grafična razstava, toda z novimi imeni in novimi umetnostnimi težnjami. Razstavo je priredilo deset najvidnejših slovenskih grafikov. Zaradi omejenega prostora je vsak razstavil eno ali največ pet ali šest del. To seveda omogoča, da dobimo komaj zelo približen pojm o njihovi umetnosti. Tik po otvoritvi smo mogli pozdraviti na razstavi samega Božidarja Jakca, najvidnejšega sodobnega slovenskega grafika, [predsednika Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani, prorektorja Akademije upodabljajočih umetnosti, ki je bil pred malo dnevi imenovan tudi za rednega člatia Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kljub živahnemu umetnostnemu vretju in resnem iskanju, ki dokazuje stike in poznanja sodobnih svetovnih umetnostnih struj, lahko opazimo v glavnem enotnega duha v umetniškem svetu vseh raz-stavljalcev: prikazovanje zgodo- vinske sodobnosti in živega resničnega življenja svojega naroda in ljudstva. Tu smo daleč od zapadnjačke larpurlartistične samoza-Ijubljenosti in individualistične muhavosti, dostopne le redkim izbrancem. Lepa, sočna slovenska pokrajina s svojimi narodopisnimi posebnostmi, ljudskimi nošami in običaji, to so priljubljeni sižeji, ki odmirajo v moderni civilizaciji. Portreti in slike iz umetnostnega in rodbinskega doživljanja ter umetniške upodobitve tragičnega in strahotnega iz narodnoosvobodilne bor. be jih dopolnjujejo. Predmet umetnostnega upodabljanja in njegov namen so enotni, vendar je način obdelave, uporaba izraznih sredstev precej pestra in zelo individualno svojska, izraz poedinih dozorelih umetniških osebnosti, plod osebnih naporov in iskanj. Riko Debenjak se je rodil v Kanalu ob Soči. Dovršil je slikarske študije v Beogradu in Parizu. Uveljavil se je kot slikar in grafik, zadnje čase tudi kot slikar fresk, nazidnih oljnatih slik. Pet razstavljenih grafik kaže nežno lirično naravo v točno in podrobno izdelanih krajinah. Vendar se ne izgublja v nepotrebni širini. Podaja dovršeno kolikor zahteva kompozicijska zamisel _v harmoničnih ravnovesjih. Zimska krajina Tolmina podaja stari del Soškega trga blitu slikar-jevega rojstnega kraja. Mirje kaže poetično sličico preostale stare etnografsko zanimive ljubljanske o c’lice. Kr atovo je izredno fino izdelana ,skoro romantično J"03 krajina,- Krizanteme i" Viharnik kažeta podobne tehnične in duhovne nastrojenosti. Tone Gorjup je dovršil svoje slikarske študije v Ljubljani in akademiji v Zagrebu. Uveljavlja se predvsem kot slikar. Razstavljeno ima le občuteno, točno izrisano jedkanico Na vasi, s krajevnimi značilnostmi. Božidar Jakec je pač najmočnejši slovenski grafik. Rodil se je leta 1899. v Novem mestu iz družine, ki se je bila malo prej tja preselila iz Istre, iz domovine Nazorjevega Velikega Jožeta iz bližine Motovuna. Umetniško akademijo je končal v Pragi, izpopolnjeval se je pa še nadalje v Parizu ter slikal in razstavljal na dolgoletnih potovanjih križem sveta. Vsako potovanje in bivanje v inozemstvu je pustilo neizbrisnih sledov v obširnih zbirkah risb, grafik in oljnatih slik, kot je to pokazala ogromna razstava, prirejena ob umetnikovi petdesetletnici v vseh dvoranah Modeme galerije v Ljubljani. Severna afriška puščava in arabske folklorne značilnosti noš, ljudi, zgradb, se vrsti za divjimi norveškimi fjordi, za slikovitimi ameriškimi kanjoni, prerijami in velemesti. Vendar se z vso ljubeznijo oklepa slovenske pokrajine, posebno dolenjske, in nekaj čašo sem tudi istrske, odkar je spet mogel do nje. Prehodil je dolgo umetniško razvojno pot od čisto impresionističnih začetkov, ki so še jasni v mojstrski, psihološko poglobljeni litografiji V gledališču, deloma tudi še v Portretu slikarja Debenjaka. Pozneje je uporabljal rahlo ekspresionistična izrazna sredstva, ki so še vidna pri avtoportretu, izdelanem z veliko psihološko pronicavostjo. 2e davno pa se je razvil v ostrega realističnega opazovalca sveta, ki ta opazovanja podaja s prav demonskim risarskim znanjem in virtuoznostjo. Novo mesto je primer take, v vseh podrobnostih izdelane krajine, ki je tudi prava velikopotezna kompozicijska mojstrovina. Iste lastnosti nam kaže Stinetov mlin z močnim lokalnim koloritom. Ma. ti in hči izražata nežno materinsko ljubezen s skopimi širokimi potezami, ki dobro izrabljajo lastnosti in možnosti lesoreza. Tone Kralj je Dolenjec iz Zagorice pri Dobrepoljah, rojen l. 1900. Akademijo je dovršil v Pragi, u-metniško pa se je udejstvoval bodisi kot slikar, kipar, grafik ali ar- w 'imr 4 */- ' NIKO PIRNAT: V gozdu (linolej) nitelct. Tudi na Primorskem je poslikal marsikako cerkev v njegovi značilni ekspresionistični maniri Razstavljena lesoreza Zanjice ir, folklorna Ohcet sta še iz tistega obdobja. Zadnja leta se je razvil i vse bolj realistični meri. Vladimir Lamut je mlajši slikar, ki je slikarsko šolanje dovršil v Zagrebu. Poznan je kot slikar in grafik. Razstavil je le tri mehke grafike: Breg in Z novomeškega brega, z Novega mesta, kjer je profesor risanja in suho iglo Težki potok pri Šmihelu, ki enako izdaja njegove realistične sposobnosti. Miha Maleš, rojen l. 1903 pr] Kamniku, je študiral na Akademiji v Zagrebu, Pragi in Dunaju ter v Italiji. Uveljavlja se predvsem kot grafik in ilustrator. V krepki jedkanici Deklica z masko so jasno vidni vplivi zapadnih umetnostnih smeri, ki so se v kasnejših stvaritvah močno zmanjšali, in v organsko realističnih opazovanjih prisvojenem dekorativnem lesorezu Golnik ali mogočnem linorezu Otrok. France Mihelič se je rodil l. 1907 v Škofji Loki; šolal se je v Zagrebu in poučuje sedaj na Umetnostni akademiji v Ljubljani. Uveljavlja se kot slikar in grafik. Na tej razstavi razstavljata ciklus mojstrskih litografij iz narodnoosvobodilne borbe. Izredno fino in podrobno izdelane grafike prikazujejo strahote vojnih pustošenj i in smrtne grozote v grotesknih požganih ruševinah, v skrivenčenih vejah in v zimskih krajinah, v Koloni na pohodu, v Ruševinah’ v Taborišču posebno pa v pretresljivem Kurirju, Požganem ognjišču, ali Krajini, kjer so ekspresionistična izrazna sredstva v grotesknih oblikah najbolj čista. Veno Pilon je Primorec, rojen v Ajdovščini l. 1897; šolal se je v Pragi, na Dunaju in v Italiji. Mnogo let je preživel v Parizu. Zapadne umetnostne smeri so ga globoko ■prevzele, kar je jasno vidno v obeh razstavljenih jedkanicah, bodisi v poduhovljenem Avtoportretu ali v plastično zajetem predmestju. Niko Pirnat, rojen l. 1903 v Idriji, je študiral kiparstvo v Zagrebu. Umrl je pred nedavnim v Ljubljani. Udejstvoval se je predvsem kqt ilustrator in grafik. Od njegovega ciklusa partizanskih linolejev sta tu razstavljena le dva: V gozdu in Nočno snidenje z materjo, ki kažeta vojne grozote v najglobljih človeških čustvovanjih. Maksim Sedej, rojen l. 1909. pri Zireh nad Idrijo, je končal Akademijo v Zagrebu. Dela kot slikar in grafik. Tu je razstavil folklorno zamišljeno maškerado. Cirkus je manj dinamičen v rahli sintetiza-čiji. V pregnanstvu prikazuje scene iz narodnoosvobodilne borbe, Na polju pa naša sočna polja. Lepa razstava je takoj vzbudila ogromno zanimanje, nič manj med Italijani kot med Slovenci. Posebno v večernih urah prihajajo neprestano nove skupinice na ogled. Zelo značilni so obiski preprostih ljudi v delovnih oblekah, ki jih ob drugih razstavah običajno ni videti. Klic mlade slovenske domovine, zavetišča delovnega ljudstva.-. Jelinčič Zorko Kongresa Zveze književnikov Jugoslavije, ki je bil 26., 27. in 28. decembra 1949, so se udeležili kot gostje s Tržaškega ozemlja: dr. Vladimir Bartol, dr. Andrej Budal in Miroslav Ravbar. Izmed slovenskih književnikov, ki so po rodu iz Trsta ali tržaškega področja in ki so duhovno še vezani na to ozemlje, in ki so pred vojno živeli v Gorici ali v Trstu in ki sodelujejo pri tržaških publikacijah so se udeležili kongresa France Bevk, Jože Pahor, Mira Pucova, Josip Ribičič, Ciril Ko-smač, Dora Grudnova, Marička Žnidaršič, Lino Legiša in Tone Potokar. Kongres Je razpravljal o nalogah knjižeynikov, o razvoju jugo- Drugi kongres zveze književnika Jugoslavije slovanske književnosti, 0 slo, stvenem razvoju pri pnsyme2ni nacionalnih manjšinah v JugosP viji, o naši sodobni prozi, 0E prc biemih naše drame, 0 ustvarjalni problemih naših mladih pisatelje, o naši sodobni kritiki, o svobodr jugoslovanski poeziji ,o vpraša njih sodobnega slovenskega slov stva s posebnim ozirom tudi n slovstvencflUelo mladih književ nikov. Tovariš Miroslav Ravba je podal informativni pregle« književnega, gledališkega in upe Tržaški kulturni delavci | na razstavi Gojmirja Antona Hosa in Fran- 5 ) S^La J}avlovca v ljubljanski Moderni galeriji < Slovenski živelj na Tržaškem o zemlju hoče ponovno navezati naravne življenjske stike z matičnim narodom, ki ima vso možnost, da se lahko vsestransko prosto razvija. Razvoj duhovne in materialne kulture je odvisen od materialnih življenjskih pri-Itk, v katerih narod živi. Brez zavestnega in hotenega prizadevanja narodov pa bi njihovo življenje postalo le životarjenje. Zato je kulturno snovanje šlo vedno roko v roki istočasno s prizadevanjem naroda na vseh življenjskih področjih in zato je kul-tura važen osnovni element našega življenja in ima vpliv na hotenja ljudstva pri oblikovanju vsega njegovega življenjskega razvoja. Zato je povsem naravno in samo po sebi razumljivo, da posveča naše ljudstvo toliko pozornosti kulturnim vprašanjem in kulturnim dogodkom po vsej domovini. Zaradi tega prirejajo naše kulturno-umetniške skupine gostovanja po Sloveniji in Jugoslaviji, zato obiskujejo razne skupine s Tržaškega obemlja kulturne manifestacije v Sloveniji. V dnevih 27. in 28. decembra preteklega leta sl je skupina tržaških upodabljajočih umetnikov in kulturnih delavcev ogledala razstavo G. A. Kosa in F. Pavlovca v Moderni galeriji v Ljubljani in obenem tudi razne druge kulturne ustanove. Razstava obeh slikarjev je naredila močan vtis na vse udeležence. G. a Kos je v prikazovanju prirode in ljudi, dabljajočega umetniškega delovanja v Trstu, v katerem je kritično obdelal dela slovenskih pisateljev, ki so doma iz Trsta in kj v Trstu žive in duhovno nastrojenje naših teženj. Gostje iz Trsta so imeli priliko tudj pri ogledovanju raznih umetnostnih ustanov, pri sprejemih, v gledališču in drugod po-razgovoriti se o vseh skupnih književnih in drugih kulturnih vprašanjih. Kongres je bil verna slika književnih prilik in književ-ne6a ustvarjalnega dela v Jugoslaviji. Videti je bilo, da pri jugo-slovarjskih književnikih beseda kritiKa nj prazna beseda, temveč da se dela tehtno raztnotrivajo in ocenjujejo. Za Trst je imela ude-pomen književnikov velik dogodkov, predmetov močan. Kontrasti barv nam s svojo veliko razliko, skladnostjo in izrazitostjo, s svojo svo-jevrstnostjo posredujejo plastičnost, prostorninsko globino, dinamiko, krepko statičnost in prirodni značaj oseb, pokrajin in predmetov v času in prostoru. F. Pavlovec je slikar pokrajin In čustvenih razpoloženj, ki jih narava pokrajin vzbuja. Ta čustvena, intimna razpoloženja ustvarja z mehkimi prelivajočimi se prehodi iz barve v barvo, s prisrčno ubranostjo barvnih tonov, z rahlimi kontrasti med svetlo, bo in senco, ki nam prikazujejo vsakokratni dnevni čas in ki poglabljajo pokrajino iz ospredja v daljavo. Skupina si je ogledala še stalno zbirko slik in skulptur iz prejšnjih dob slovenske upodabljajoče umetnosti in upodaljajoče umetnosti na Slovenskem. Ogledala si je tudi narodno in univerzitetno knjižnico. Predstava Musorskega opere »Boris Godunov« je vse tržaške goste zaradi dovršenosti izvedbe v vseh pogledih očarala. Opera, ki jo ljubljansko o-perno gledališče izvaja v prvotni skladateljevi obdelavi, je učinkovitejša kot ona, ki smo jo bili vajeni gledati doslej, ker je pripravila do enakovredne veljave z različno razvrstit, vijo slik vse one elemente, ki označujejo psihološko okolje vsega dejanja. Dejanje je postalo tako smisel-nejše in popolnejše. Ne gre več tu predvsem samo za carja Borisa, temveč tudi za ljudstvo, ki ga množični prizori tako izrazito predstavljajo, da so te množice postale polnovredna odrska figura. Med gosti so bili mladi slikarji začetniki, ki jih poznamo kot »Grupo verde« iz razstave v galeriji »Scorpione« in pa predstavniki italijanske u-metnostne kritike. Brez dejanskega, zavestnega in hotenega umetniškega soustvarjanja, kulturnega skupnega snovanja, brez življenjskih odnosov z našim matičnim narodom bi postalo naše življenje na tržaškem ozemlju in za ves slovenski narod brezplodno. To smo pri tem obisku še bolj živo občutili. Preživeli smo v prisrčnem vzdušju dva dneva. Ljubljanski umetniki, ki so nas povabili, da si ogledamo razstavo v Moderni galeriji in kulturne 'ustanove, so ga ustvarili s svojo iz-krenostjo in z resničnim in dejanskim zanimanjem za naše tržaško življenje. 14 L i u ds ki TEDNIK Film • šah „BARBA ZVANE” Po vsej Jugoslaviji igrajo z velikim uspehom jugoslovanski film «Barba Zvane», ki so ga ustvarili študenti visoke filmske šole o Beogradu. Scenarij za film*je napisat Vjeko Afrič po noveli Draga Ger-vaisa «Voli prihajajo» Glasbo k filmu je napisal Krešimir Baraho-vič. Snov je zajeta iz osvobodilne borbe. Stari Barba Zvane sprejme za časa nemške okupacije težko nalogo, da odpelje partizanom v Gorski Kotar 10 volov. Iti mora preko vse Istre, prekoračiti mora progo Reka — Trst in se prebijati mimo neštetih sovražnih t'usi. Svojo • nalogo častno izvrši in leta 1945 sodeluje pri osvoboditvi Istre in na čelu kolone vkoraka zmagoslavno v svojo vas. V primeru z letom 1933 se je število kinematografov v Jugoslaviji podvojilo. Filmska mreža se je zlasti razširila, odkar proizvajajo kinoprojektorje doma. * * * Slovenski knjižni zavod v Ljubljani je v bogato ilustrirani knjigi izdal scenarij C. Kosm.ača «Na svoji zèmlji». V tej knjigi je ponatisnjen.' tekst, ki je dal celotnemu filmu vsebinsko podlago. Delo priča, da se v Jugoslaviji uspešno razvija nova literarna zvrst. • • * Več kot 20 filmov češkoslovaške proizvodnje, ki so jih igrali v letu 1949, dokazujejo uspešni razvoj , češkoslovaške kinematografije. * • • Filmska bilanca za leto 1949 v ZSSR pravi, da so izdelali deset celovečernih filmov, 21 dolgome-tražnih dokumentarnih filmov, 3B poljudno znanstvenih filrhov, 130 šolskih, 1100 obzornikov ter 40 risanih filmov. * • * Konec novembra so v različnih italijanskih kinopodjetjih 20 filmov snemali, 8 montirali. 5 đublirali. * « * 18 francoskih kinematograiov vrti istočasno italijanski film «Tpr tovi koles». • * * Na Dunaju je bil od 4. do 11. decembra teden francoskega filma, ki je dal zanimiv pregled o današnjem stanju francoske filmske umetnosti. Večina kritik si je edina v tem, da ima Francija odlične snemalce, režiserje in igralce, toda slabe scenarije. Kljub temu pa nadkriljujejo po mnenju kritikov hoollywodsko filmsko proizvodnjo. « • « Victor De Sica je že izbral igralce za nov film «Reveži motijo». Glavno vlogo bo igrala Emma Gramatica, ki se je pravkar vrnila iz Južne Amerike. • » Od leta 1945 je Nemčija izdelala okrog 100 filmov. » • • Filmsko podjetje Metro-Goldwyn -Meyer bo snemalo po Kiplimgovem romanu film «Kim». * • • Lilian Gisch bo sodelovala pri novi verziji filma «Zločin «in kazen», ki ga režira Dimitrij Kirse-nov. • * * Ob krizi angleškega filma je znani režiser Aleksander Korda dejal, da angleška kinematografska industrija ne more izginiti, dokler bo imela igralce in režiserje kakor so: David Lean, Carol Reed, Laurence Oliver, Ann Todd, Vi-vien Leigh in drugi. Je pa možno. da pomeni sedanja kriza preporod angleške kinematografije. Krištof Kolumb «Vsako reč je lahko izpeljati, če najdeš seveda pravi način,» pravi Krištof Kolumb in nekoliko bi te besede lahko uporabili ob tem filmu, kajti film o zanimivi zgodovinski osebnosti velikega odkritelja Krištofa Kolumba je videti bolj kot pravljica, ne pa kot izrez iz resničnega življerija ob prelomu 15. in 16 toletja. FUm prikazuje usodo velikega odkritelja od časa. ko se je odločil, da si poišče sredstev za pot v Indijo.. Najprej se iz Genove napoti v Španijo, kjer mu samostanski prior Perez, kraljičin spovednik, obljubi pomoč. Preskrbi mu res dostop do vladarja, vendar mora zaradi vojne čakati. Dobro so v filmu piikazane vse ovire, ki jih mora Kolumb premagati. Iz sebičnih • * * Anna Magnani bo nastopila kot gledališka igralka; in sicer se je pridružila dramski skupini, v kateri bo igral glavne vloge filmski igralec Vittorio Gassmann, režijo bo pa vodil Orazio Costa. Skupina bo nastopala y Milanu, Rimu, Parizu in Londonu Na programu imajo naslednja dela; D’Annunzio «Jurijeva hči», Dumas «Dama s kamelijami» ter B. Shaw «Pigmalion». namenov mu nasprotuje dvorjan Bobadillo in tudi kralj mu ni preveč naklonjen. Po petih letih čakanja mu kraljeva komisija zopet odbije prošnjo, in sicer zaradi prevelikih zahtev, ki jih stavi glede na zemljo, ki jo bo osvojil. Odločnost, vztrajnost in neupogljivost ne zapuste Kolumba niti v nesreči. Umakne se o Francijo in zopet preteče precej časa, preden mu nožna nijo, da je njegov načrt vendarle sprejet. Sledi vrsta prizorov s poti preko Oceana; moštvo obupuje, se ujrira, Kolumb pa končno le zmaga m doseže novo zemljo. V Evropi ga slovesno sprejmejo, toda kmalu postane zopet žrtev Bobadii love intrige in za nekaj časa ga celo zapro. Ob koncu mu sicer ponovno izkažejo vse priznanje, vendar mu ne dovolijo, da bi smel zopet v Ameriko, čeprav si je tega najbolj želel. Dogodki, ki so se odigrati, preden je mogel Kolumb na pot so dokaj podrobno prikazani, manj živ in bolj površen pa je zadnji del filma, zlasti Kolumbov prihod v novi svet in zadnja leta njegovega življenja. Tudi bogata oprema, angleška filmska tehnika in igralci, med katerimi se odlikuje zlasti Fredrich March, niso mogli dali filmu pravega življenja. Z analizo posameznih partij pri-demo često do koristnih izkušenj, ki jih pozneje lahko uporabimo v lastni igri, ne da bi izgubljali čas za razmišljanje. V neki partiji (Nesenji - Pilk) so igrali v škotskem gambitu po 1- e4 e5 2.Sf3 Sc6 3. d4 ed: 4.Lc4 Lc5 5x3 nenadoma d51? (Črni je menil, da bo po morebitni potezi 6. ed: dosegel ravnotežje s 6 _ SceV! 7. cd: Lb4 -(- Sd5) beli je odgovoril s 6. Ld5: in sedaj se razvije živahna igra 6... dc: 7. Sc3: Sf6 8. Da4 Ld7 9. Lf7: -F Kf8! (Sedaj preti odskok konja s «c6»), 10. Dc4 De 7 li. Ld5 Sb4! 12. e5 (Ni šlo 12. Lb7:? Tb8 13. La6 Sc2 -F) b5! 13. Db3 Sd3 + 14. Kfl Te8! 15. Lg5 (Naravno po 15. eh?? Del + 18. Ca; Xel; mat) b4 16. ef: Dd6 17. Fgr + Kg7: 18. Se4, Da« 19. LfC-i- Kf8 20. Lh8: in sedaj je iz te pozicije čmi izpeljal lepo matno kombinacijo. 20........... Te4:l 21. Le4: Sf4-t- 22. Ld3 (Ce ne mat! 22. Kgl Se2+ 23. Kfl Sg3 + 24. Kgl Dfl -F 25. Tfl: Se2 mat) Sd3; 23. Kgl Lf2:-F 24. Kfl Sf4 -F 25. Kf2: De2 -F 26. Kg3 Sh5 -F 27 Kh4 De4 -F 28. Kh5: Dg4 + 29. Kh6 Dg6 mat. V partiji Stulik-Sajtar je beli u-porabil v sicilijanki sistem, ki je podoben staro indijski obrambi s Hitrejšim tempom. 1. e4 c5 2. Sf3 d6 3. g3 Sf6 4. d3 d5 5. Sbd2 de: G. de: Sc6 7. Lg2 e5 8. 0-0 Le7 9 c3 0-0 10. •'Ž Dc7. Ne moremo reči, da je beli iz otvoritve kaj dosegel. Crni ima popolnoma izenačeno igro. tl. Sc4 Le6. To je zanimivosti K AZ1SKO V ALI UODO FOliECJE REKE AMACONKE Pred siopeiuesetitni leu so prvikrat znanstveno raziskovali porečje reke Amaconke. To reko, ki teče po ozemlju južnoameriške države Brazilije, sta obiskala leta 1799 Aleksander de Humboldt ih Anne Bon-plami. Raziskovalca sta ostala pet let v porečju reke Amaconke, toda kljub temu da sta premagala neštete ovire ,je še dandanes ozemlje, po katerem se pretakajo reka Amacon-ka in njeni pritoki, najmanj raziskano področje sveta. Porečje reke Amaconke je večje od Evrope in znaša skoraj 9 milijonov kvadratnih kilometrov. Kljub temu da ni ta reka najdaljša na svetu, je vendar najmogočnejša. Množina vode, ki se v ustju reke Amaconke izliva v Atlantski ocean, je večja kakor skupna množina vode, ki jo izlivajo reke Mississippi, Nit in Rumena reka. Dolžina njenega toka znaša od kraja Iquitos pa do izliva preko 6000 km. Na vsej tej poti se izliva vanjo nad 200 velikih pritokov. Računajo, da teče v strugi Amaconke vsako sekundo 80.000 kub. metrov vode. Po letu 1945 je bil ustanovljen na pobudo Brazilije mednarodni zavod za proučevanje tajn porečja Amaconke. V tem mednarodnem zavodu sodelujejo poleg brazilskih raziskovalcev tudi znanstveniki Združenih držav, Bolivije, Kolumbije, Ekuador-ja, Peruja, Venezuele, Franclje, Nizozemske in Italije. Sedež zavoda je v kraju Manaos ob reki Amaconkl. V kratkem bodo ustanovili podobne zavode še v Peruju, Venezueli, Boliviji in v Kolumbiji. Na prvih strokovnih zasedanjih leta 1948 in 1949 so strokovnjaki izdelali načrt za naskok ogromnih pragozdov, skozi katere se pretakajo Amaconka in njeni pritoki. Z raziskavanji pa bodo pričeli 1. 1950. OBRAMBA V ATOMSKI VOJNI Nekateri narodi delajo na tem, da se prepreči izbruh nove vojne, drugi se pa vztrajno pripravljajo na vojno z oboroževanjem ter proučevanjem vseh možnosti učinkovite o-brambe. Tako je bila v Angliji ustanovljena državna šola za vežbanje civilne obrambe. V tej šoli uče najmodernejše načine obrambe v atomski .vojni. Slušatelji obeh spolov so iz vseh krajev Anglije. Izvežbani slušatelji bodo tvorili prvo jedro inštruktorjev za nabornike civilne obrambe. Pouk te sodobne vede sloni na vseh dognanji!» znanstvenikov, ki proučujejo atomska vprašanja, zato je ta šola tesno povezana z zavodom za atomska raziskovanja. Poučevali bodo predvsem kako ravnamo z radioaktivnimi snovmi ter kako uporabljamo naprave za določevanje in merjenje radioaktivnosti. * V pogrešeno, ker sedaj beli lahko izvode naglo napad na kravljevem krilu. (Potrebno bi bilo, 11. ... Td8) 12. Sg5 Lc4: 13. Dc4: A6 14. De2 Tad8 15. f4 b5 16. Le3 c4 17. Lf3 Td3 18. Sh3 Te8 19. f5 Sd8 20. Sf2 Td6 21. §4 Sd7 22. t>5 Lf8 23. Khl Sc5 24. Th2 Sd3 25. Sg4! Crni je podcenjeval napad protivnika in o-digral sedaj velik Sc6 Toda po 26. Sf6 -F ! (ker za 20 ... gf: 29. gf: + Kh8 28. D?2 beli takoj dobi) je moral igrati Tf6: 27. gf: g6 28. Lh5! Sf4 29. Lf4; ef; 30. fg: fg: 31. Lg6: gh. 32. Tg6: -F Kf7 (na 32. ... Kh8 sledi 33. Dh5 + Dh7 34.Tg8 -F M Kg8: 35. Tgl -F Kh8 36. De«:) 33. Dh5 Te5 34. Dh7 m črni s« preda. V franco*! obrambi (partija Kur - Hoza) 1. c4 eti 2. d4 d5 3. Sd2 c5 4. Sf3 Seti 5. ed: je čmi poskušal potezo Dd5: 6. Lc4 Dd2 7. Sb3 cd: 8. Sd4; Sd4: 9. Sd4: S£6 10. 0-0 a6 11. Lg5 Le7 12. c3 0-0 13. Df3 Dc7 14. Ld3 LdV 15. Tfl in potem Tac8 is. Sf5! se je znašel v neugodni poziciji. Ko je odigral še 16. LdS je dal belemu priliko za lepo kombinacijo. 17. Sg7! Kg7: To žrtev je treba pač sprejeti. 18. L16: -F Lf6: 19. Dg4 + Kh6 (akn Kh8 20. Bh5 z matom na «h7») 20. Te3 in čmi se jo predal neizbežnemu matu. V mnogo uporabljeni polslovanski obrambi (glpj knjigo S. Gligorilča Lotos bo v Jugoslaviji šahovska olimpiada Na kongresu Mednarodne šahovske zveze (FIDE) so lansko leto poverili priprave za izvedbo prve povojne šahovske olimpiade Jugoslaviji. Mednarodni šahovski svet je dal s tem sklepom veliko priznanje jugoslovanskemu šahu, ki je sicer slovel že pred vojno, ki pa se je po vojni v pogojih sedanje jugoslovanske stvarnosti povzpel na najvidnejše mesto v svetu takoj za Sovjetsko zvezo. V Jugoslaviji se na ta veliki dogodek že resno pripravljajo. Na plenumu Centralnega odbora Šahovske zveze Jugoslavije so sklenili, da se bo olimpiada vršila ali na Bledu, ali v Opatiji ali v Zagrebu ter da bodo v kratkem osnovali olimpijski odbor s številnimi komiteji, ki jim bodo poverjene priprave in organizacija tekmovanja. Računa se, da bo na olimpiadi nastopilo okrog 40 ekip iz raznih držav. Vsaka ekjpa bo imela po 4 igralce in 1 rezervo. Mnoge ljubitelje šaha bo zanimalo, kako izgleda in kako poteka olimpijsko tekmovanje. Sistem po katerem »grajo na olimpiadi se v mnogočem razlikuje od sistema na internacionalnih mojstrskih turnirjih. Predvsem je na olimpiadi tempo igranja hitrejši, običajno 20 potez na uro. Po navadi sta eden ali največ dva prosta dneva v sredini ali na koncu tekmovanja. Vendar tudi ta dneva ne izkoristijo za odmor, ampak za razgled mesta in njegovih znamenitosti ali za izlet v bližnjo okolico. Hiter tempo igre zelo utruja igralce, kar se razumljivo občuti v kvaliteti partij. Nivo partij z olimpiade se zato ne more meriti s partijami ir»-* ternacionalnjh turnirjev. V partijah ria olimpiadi se redko sreča velemojstrska preciznost in tehnika, vendar so po drugi strani te partije polne življenja m bogate na zanimivih kombinacijah. Na olimpiada!» pretežno igrajo kombinacijski šah, ki daje možnost uveljavljanja zlasti mlajšim talentiranim mojstrom. Zmagovalec olimpiade je tista ekipa, ki doseže največje število točk in ne tista, ki dobi največje število dvobojev. isto velja tudi za celotni plasman ekip na tabeli. * * « Rešitev Študije A. Troick-ega: Bell: Kd5, Le3, g6 (3 figure) Crni: Kf8, e7, h6 (3 figure) Bell na potezi dobi: 1. Ui6+, Kg8, 2. g7 Kf7 3. g81 j KgS: 4. Ke6 Kh8 5. Kf7 e5 6. Lg7 mat. Na 2.-------e5 sledi 3. Ke6 e4 4. Kf£ itd. Beli kralj je zavaroval kmeta na g7 in dobi končnico, ker Se mora črni kralj umakniti na h7 in po Kf7 ima kmet prosto pot v damo. Ali 2. ------ e6+ 3. Kd£! Ki7 4. Ke5 Kg7 5. K16 in slično kot zgoraj. Polslovanska obramba) je peruanski mojster Kapal uporabil v svoji partiji proti Lbkvencti (Benetke (948 leta) novo in neobičajno potezo. Po otvoritvi: 1. d4 d5 2. c4 e6 3. Sc3 c6 4. e4 de: 5. Se4: Lb4-f 6. Ld2 Dh4: 7. Lb4: De4: je odigral 8. Se2 (namesto običajnega in znanega 8. Le2. Crui se ni najbolje znašel in odgovoril 8. ... Se7 (potrebno bi bilo 8 .... Sa6 9. 1x3 16) 9. Dd2 f6 10. 0-0-0 Sd7 11. Sc3 Dg6 12. I)d6 DO 13. Se4 Sf5 14. Dc7 h5 15. G3 g5 16. f3 g4 17. fg; hg: 18. LČ2 Dg7 in po tem 19. Lg4:l c5 20. Lf5; Crai je predal partijo. Vidimo, da velja nova poteza, pa čeprav je sumljive vrednosti, ker preseneča, prav toliko, kolikor kaka druga korektna, močna poteza. Toda t» lahko po skušamo samo enkrat. Fizkultura • uganke i ruDTKt TEDNIK O mažah, čevljih in oblekah pri smučanju Trening v Planici Vsakemu smučarju se je inviò, ko prične temeljiteje razmišljati o mažah, težko odločiti, kako bi mazal, Danes poznamo na primer že kar 100 maž za isto vrsto snega. Najbolje je, da se drži pravila: za sneg pri nizki temperaturi so primerne trde maže, za sneg pri temperaturi okrog 0 st. C. in nad njo, pa mehke maže. Za izletnike in tekače so se do sedaj še najbolj obnesle finske maže, nato norveške in švedske. V glavnem proizvajajo 4 maže: skare za trd, zmrznjen sneg in maža za podlago; klister za spomladanski sneg (firn) in za podlago; mix za suh sneg in nov sneg pri nizkih temperaturah;' medium pa je za sneg pri temperaturah okrog 0 st. C. Posebne maže za smuk in slalom pa so od najbolj znanih Bilgeni mehki, srednji in trdi. Največ uporabljajo srednjega, potem pa še parafin in grafitni parafin; odlična maža za moker sneg je tudi «Hah-senrekord». Za suh sneg je dosti maž; najbolj znan od norveških maž je «Oestby», od finskih pa Kiva. Kako morajo mazati izletniki? Najprvo očistijo smuči starih maž z jekleno volno ali bencinom. Nato morajo mazati osnovno mažo ali podlago. Terenske smuči je navadno najbolje lakirati s posebnim lakom za podlago (najboljši je Ro-mingerjév grafitlak) Lak nanašamo v več plasteh (največ do 1 mm in najmanj tri plasti). Lak ima ic prednost, da napravi drsno ploskev izredno gladko, kar je posebno važno pri smuku. Na to trdno gladko podlago mažemo šele dokončno, in sicer mažo, fcj odgovarja vrsti snega. Kaj naj namaže smučar izletnik čez tenko lakirane ploskve? Dobra je še tanka plast klistra ali skareja, na katerega potem sledeča plast, recinto mix za suh sneg ali medium za nov, nekoliko vlažni sneg, bolje prime. Prav tako ravnamo, če nažemo s Kivo (za suh sneg Kivo z označbo -2 do -12, za nov, vlažen sneg Za Kivo +2 do -2) S tako namazanimi smučmi bo izletnik dobro hodil v breg in tudi navzdol mu bo šlo dobro. Komur se Va lastne noge ne smilijo, naj maže preko laka katero ' koli mažo za smuk. Navzdol bo šel hitreje m navzgor se bo malo bolj mučil. Ker pa lak slabo drži maže, morajo tekači delati drugače. Skare ali klister morajo vžgati z gorilnikom s tem, da z njim ogrevajo mažo "a drsni ploskvi. Pri tem je treba paziti, da se maža preveč, ne zažge, da se s tem ne zažgo tudi smuči. Pri ogrevanju maže prodira zaradi vrenja razgreta snov v luknjice lesa in se bolje prime. S smučke moramo zbrisati sežgane ostanke maž. Na ohlajeno podlago potem mažemo tanjše ali debele je, glede ~na vrste snega, klister ali skare, potem mix ali medium v večjih plasteh ali pa gladki vosek za smuk. V dolžini pod čevljem (cea 1 m) mažemo debeleje. Pred mazanjem je v pričetku najbolje, da se posvetujemo z bolj izkušenimi smučarji Bolje je mazati s plutovino kakor z roko. Z roko' mazane smuči ne drsijo gladko, ker se med mazanjem v mažo vtre tudi pot roke. Robnike mažemo samo v primeru, če je sneg na površini območen od sonca, takoj pod površino pa je zopet suh (v takem primeru se na robnike rad nabira led kar pa mi z mažo ravno preprečimo). Najbolje je, da ima vsak smučar posebne smučarske čevlje, podobne slonovemu kopitu. Ti čevlji so nastali v tesnem sodelovanju med najboljšimi smučarji in čevljarji. Vrhnji del je videti kol velika ušesa, ki pokrivajo gornji del čevlja. Dvojni podplat je v sredini debel cca IS mm, na koncu pete pa cca 30 mm. V ravnini čevelj ohlapneje zavežemo. Vezalke so najboljše usnjene, ker se raznobarvne tkaninaste premočene in z mrznjene hitro utrgajo. Za smu-tarske čevlje je najboljša juhta, dobro je tudi krom - usnje ali dobro premazana kravina. Smučarji, ki hodijo v alpski svet, naj imajo vatirane jezike. Prav tako je važen tudi utrdilni jermen. Ta pritegne čevlje k nogi in ji poveča moč. Čevlje pomerimo pri čevljarju z nogavicami. Nekateri svetovni mojstri oblečejo celo do 4 pare nogavic. Ko oblečemo čevlje, si zapognemo dva para nogavic nazaj navznoter, preko teh pa oblečemo še en par nogavic. To zato, da vezalke lahko tesneje zategnemo. Tekači rabijo lahko in mehko obutev. Najboljša barva obleke k snegu je modra, potem črna in siva. Hlače iz gladkega kamgarna hitreje otresemo snega pri padcu. Hlače nosimo na pas. S-mučarji so se odpovedali dolinskemu jopiču in nosijo j>etrovko in jntlover, p nahrbtniku pa je rezervni pulover. Za pokrivalo je najboljši volneni križ. Rokavice so običajne, v višinah pa nataknemo preko volnenih rokavic še Platnene. Spomladi nosimo v višinah naočnike zelene ali aranžne barve. Pri turah moramo nositi s seboj tudi rezervna stremena. Jugoslovanski skakači so se že ves | december pridno pripravljali na le I tošnjo bogato zimsko sezono. Prejšnji teden so izrabili prekrasno vre- me za uspešen trening. V nedeljo so trenirali še na 45 m skakalnici, pozneje pa so pričeli s skoki na 80 m skakalnici, ko je stekla tudi zasilna vzpenjača, ki jim trening zelo olajša. Jugoslovanski skakači se bodo letos udeležili svetovnega prvenstva v Ameriki in sodelovali v tekmah v Svici, Avstriji in Italiji. Vodita jih priznani norveškj trener Lit Hoeysaeter in dr. Tone Dečman. Vsi skakalci so stilno zelo napredovali in pokazali pri skokih izredno sigurnost. Sobotni rezultati treninga na 80 m skakalnici so bili naslednji: 1. Janez Polda 322 točk (7C, 77.5, 7C.5); 2. Karel Klančnik 311 (77.5, 74.5, 47); 3. Janko Mežik 311.7 (47.5, 41, 71.5); 4. Rudi Finžgar 311.4 (72.5, 73.5, 74.5); 5. Jože Langus 389.1 (44, 41, 41); 4. Albin Rogelj 345.2 (49, 71, 71.5) ; 7. Zoran Zalokar 295.9 (45.5, 49, 41.5) ; «. Frane Prlbošek 291.3 (67, 61, 44.5) ; 9. Ivo Razboršek 294 (62, 63.5, 61.5) ; 14. Albin Adlešlč 244,7 (64, 64.5, 43.5) . Izven konkurence je skočil trener Hoeysaeter 78 nv. Letos je lepo napredoval tudi Rudi Finžgar, ki dosega lepe daljave in je tudi popravil stil skakanja. Važne odločitve to neceiio v tržaškem nogometnem prvenstvu Po štirinajstih dneh počitka je zy pet pred nami nedelja nogometa za tržaško prvenstvo. Vsega bodo odigrali 7 tekem, ki bodo lahko precej pripomogle k dokončni razčistitvi položaja na vrhu lestvice pred skorajšnjim koncem jesenskega prvenstva. Arrigoni, sedanji prvak, pride gostovat v nedeljo v Piran k domačemu, drugoplasiranemu moštvu. _ Piran ima torej v nedeljo redko priliko, da sam zasede prvo mesto. Res Je, da je sedaj Piran malo oslabljen, ker bo odšel vratar Segala* k Odredu v Ljubljano, vendar lahko z obilo volje i.i s pomočjo domače publike doseže zmago. Aurora, ki sedaj sameva na tretjem mestu, bo kot vse kaže, prišla v nedeljo po tekmi s šibkim Montebe'iom na druge mesto. Prav tako ne bosta imeli dosti de-'a to nedeljo 'rdi Sv. Ana in Ponzia-nina. Sv. Ana se bo srečala ob 10. uri zjutraj z Opčinami na stadionu «i. maj». Ponzianina pa z Novim gradom na Istem prostoru ob 14.30. Zanimiva tekma bo v Kopru med Sv. Ivanom in Meduzo. Tudi to srečanje bo dokončno uredilo razmerje med obema moštvoma. Brtonigla bo tudi to nedeljo igrala -doma. Za nasprotnika bo jmela Novo Gorico. Kako se bo iztekla ta tekma bi bilo prav težko prerokovati. Kot zadnji pa bo igra! Umag v Sovodnjah z moštvom Gorice. Ce pripravlja Gorica presenečenje, kot smo se nanj v zadnjem času že skoraj navadili, bomo pa videli v nedeljo. Novi veliki uspehi jugoslovanskih nogometašev v inozemstvu V teh dneh gostujejo Hajduk, Lokomotiva, Partizan in Crvena zvezda v inozemstvu, kjer so dosegli lepe u-spehe. Hajduk je premagal v Char-leroju tretji najboljši belgijski klub Olimpie s 4 : 1, Neukirchen s 7 : 2, Saarbrecken s 4 : o, Standart pa celo z 8 : 2. Lokomotiva je premagala reprezentanco Južnega Maroka v Oranu s 5:0, v Fridsdorf s ):3 v Casablanci pa je zmagala v tekmi s tamkajšnjo reprezentanco s 5 : 2. V nadaljevanju svoje turneje je Lokomotiva nastopila tudi v Rabatu, kjer je tolkla tamkajšnje moštvo, v katerem je igral tudi znani Ben Barek. Partizan je v Alžiru premagal v krasni igri znano moštvo Saint Eugene-Moulobia z 9 : 0. Lep uspeh je dosegla tudi Crvena zvezda na Malti, kjer je najprvo premagala tamkajšnjega prvaka Floriano z 2 : 1. Na tekmi je prisostvovalo 25.000 gledalcev. V naslednji tekmi se je srečala s Hibernaisom. V tej tekmi je zaigrala dosti bolje, kot v prvi. Končen rezultat je bil 5 : 0. Premagala je tudi SHemo s 3 : 0. Upravičen sloves jugoslovanskega nogometa je potrdil tudi reški Kvar. ner, ki je v soboto in v nedeljo odigral svoji prvi mednarodni tekmi z novim članom I. avstrijske lige Semmering Sport Clubom z Dunaja. Kvarner je zmagal v obeh tekmah. V prvi je dosegel rezultat 3 : 2, v drugi pa 3 : 0. Turneja jugoslovanskih nogometnih moštev v tujini se nadaljuje. Košarka v Nizzi V Nizzi je v teh dneh v teku izbirni turr.ir v košarki. Na njem bodo izbrana moštva, ki bodo sodelovala np svetovnem prvenstvu. Zaenkrat so glavni favoriti tega turnirja Italija, Jugoslavija, Belgija in Španija. Jugoslavija je dosedaj premagala v svoji grupi Holandsko z 58:20 in Švico z 39:27. Včeraj se je srečala z Belgijo. Ce Jugoslavija premaga tudi Belgijo, tedaj se bo morala srečati z zmagovalcem druge-grupe, ki bo verjctr.-o Italija. RAZNE VESTI ZA BISTRE GLAVE Križanka - voščilo Rešitve ugank iz novoletne številke Veriga i S I P o T I. NAKLODSEK R O D A V n o s o u H. ROKAVODAR N D O S K L O fl O R III. GOVNOBRI S V E D A V MENAR _ IV. P O S L I Z I D A G U M A J NAVPIČNO: 1. Tako so Nemci krstili Bled; 2. orodje; 3. francoska igr» na kane; 4. kmetski delavec, 5. revež; 6. instrument; 7. barvilo; 8. princip; 9. mesto na Poljskem; 10. mesto v Italiji, znano po zloglasnem inter- Črkovnica nacijskem taborišču; 11. goriška ulica; 12. domača žival; 13. gradbeno podjetje v coni B; 14. mesto v Italiji, L E S O D VESLOVIRA C E N E D VODORAVNO: v vrsti bereš voščilo. prvi tn zadnji s E c E S petjel ita S E M I R as — Mura — ruda; C. Tebe — rana — Ig; C. presečnica — uho; D. Rato — Neža — vran; E. Aba — do — uran; F. vi — Nin — Omar; G. Riko — pot — dr.; H. rokav — ar — pri; I. pesa — ogel — Oleg; J. Eva — slap — hrana; K. la — sled — Iran; L. prot — idol — ki; M., drobnogled —’ bor. Smreka Vodoravno: 2. dva; 4. rot; 4. malik; 7 omelo; 8. platane; 10. -f. N + 11 = Renzo; 12. zakrament; 14. stol; 16. vino; 19. zabavljanje. Navpično; 1. novoletna Jelka; 2. drama; 3. Atila; 5. molekula; 6. konserva; 8. pra; 9. eon; 12. Zita; 13. tinj; 14. SZ; 15. Ob; 17. in; 18. OE. Krog 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 4 5 1 7 2 3 4 10 4 6 10 12 6 13 4 13 5 3 14 6 10 6 10 8 15 V zadnjem stebriču navpično bereš ime slovenskega pesnika dober glas; užitki; panoga športa; kraj na Krasu; pripadnik velike narodne družine poslušaj; praznik; geslo; riba; moško ime; 1-18 Pod svobodnim soncem. Novoletna križanka J0*0™*0- *• ‘-«prava - pelod; 2. os rabi — reva; 3_ teta _ __ F0:rl4k meS° - Ni*=> ~ Srb; 5. Aubc — dika - slon; 6. Srečno novo leto!; 7. ta — ne — gad; 8. riž — ep — R-9. raca - opal - ide; to. kuna - umor — brod; 11. Ada — vrat — oral 12 na — urar — plan; 13. Ihan — dren — ko; 14. argon — brigadir. Navpično: A. rog — Asti — kanja; B 1 kolega; 2. pobuda; 3 Rahela, 4. Dolina; 5. N. Pašič; 6 naduha; 7. parada; 8. Nikita; 9. rošada; 10. Rađena; 11. Panama; 12. okoliš; 13. nevera, 14. Palada; 15. matica; 16. Koreja; 17. goveda; 18. salama; 19. mogota, BESEDNICA: o, on, nos, slon, salon, solina, solnica, slovnica, Slovani, Silvan, Visla, sila, sla, as, a. POSETNICA: sprevodnik, DOPOLNJEVALKA: stoletje, 'astronom, Potojna, prostost, minister, starosta, petnajst. Prvič v zgodovini bodo Danci sodelovali na svetovnem prvenstvu v telovadbi. Sedaj so se odločili, da bodo sodelovali na svetovnem prvenstvu v telovadbi, ki bo y Baziu. Robič, znameniti francoski kolesarski dirkač, sc je ponesrečil skupno z Brulejem pri neki avtomobil skl nezgodi. Jean Stock in Eandolph Turpin se bosta srečala v boksu 31. januarja. Rezultati italijanskega prvenstva ?o • bili to nedeljo naslednji: Atalanta-Venezia 3:1, Bani-Como 1:0, Inter-Bc-logna 2:1, Lucchese-Juventus 2:1, La-zio-Pro Patria 1:0, Roma-Novara 2:0r Padova-Genoa 2:2, Sampdoria Fiorentina 1:1, Palermo-Torino 2:1, Triesti-na-Milan 0:0. Največje presenečenje tega prvenstva je bilo doseženo v nedeljo, ko Je bil Juventus prvič premagan. To ni uspe’o dosedaj nobene-mo moštvu v vseh 1676 minutah igre z njim. Na lestvici vodi Juventus (33 točk), nato pa slede Milan (27). In-ter (25), Fiorentina, Padova in Ata-lanta (vsi 21), Como in Lazio (oba 20), ter Torino, Sampdoria, Triestina, Roma, Lucchese, Palermo, Genoa, Bari, Pro Patria, Novara, Bologna In Venezia. Joku Lovelock, bivši svetovni prvak v teku na 1.500 m se je smrtno ponesrečil v New Yorku. Omahnil je v trenutni slabosti na tračnice pod-zemeljske železnice, ko je na postajo privozil vlak. Star je bil 39 let in zapušča ženo in dva otroka. V St. Moritzu so bile v soboto skakalne tekme. Zmagal je Weiler (Nemčija) pred Kellerjem (Švica). Nastopali so nemški, švicarski, avstrijski (n italijanski skakalci, Avstralci nasprotujejo temu, da hi Japonci sodelovali na olimpiadi' leta 1956 v Melbournu. Odgovora) urednik KAVS FRANC Tiska z dovuUenje» AtS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl i Rokopisi se ne vračajo BREZUPEN PRIMER VIDAH: Gospod zdravnik, Poglejte, prosim, kaj je mojemu otroku. 2e eno leto je star, pa se kar nič ne razvija in kaže celo znake bebavosti ... ZRAVNIK: Tako, tako, vi ste njegov oče; kako se pa pišete? VIĐALI (se izprsi); Jaz, Viđali Vittorio, generalni itd . . . ZDRAVNIK. Hm, hm, razumem, toda ničesar ne morem storiti, pri vašem otroku gre za dedno bolezen ... Francija bo imela v letu 1950 samo 48 vladnih kriz. V ostalih štirih lednih bodo namreč počitnice. V Italiji se bodo slej ko prej zanimali za razne škandale, kakor je bil oni z grofico Bellenta-ni, z milijonarko Brusadelli, igrali bodo nadalje SISAL ter odkrivali razne čudeže. Za vse drugo bo skrbel stric iz Amerike. Proučevalo se bo vprašanje, ali r.e bi kazalo, da se bandit Giuliano sprejme v Atlantski pakt, ker je do sedaj pokazal mnogo smisla za uporabljanje orožja in bi utegnil postati dober odjemalec. Pogajanja pa v letu 1950 ne bodo dospela do zaključka, ker bo Giuliano stavil pretežke zahteve, ter se bodo nadaljevala v letu 1951. V letu 1950 bo več mednarodnih konferenc, na katerih bodo odposlanci dosegli zadovoljive uspehe iU-eno.gla3.ne sklepe.gle.de — dijet- Ker gnilega vremena tudi v letu 1950 ne bo manjkalo, bo kraška burja slej ko prej zdravo in sveže pihala. Drapa .luca! Najprey ti vse dobro voščim! Da bi dolg0 še živela in vsega, kar ti je drago, v obilici imela! Naj nam bo to novo leto, ki mu papež pravi «sneto», bolj naklonjeno- in dobro, manj politično napeto! Dve uradni listini Prošnja: Podpisani Benito Giuliano prosim, da se mi dovoli zamenjava priimka iz «Giuliano» v «Giuliani». Obrazložujem prošnjo s tem, da r.a Siciliji sedaj deluje bandit, ki ima isti priimek kot jaz. Ob vsaki priliki me ljudje izprašujejo, če sem v sorodu s slavnim banditom. Čeprav sem dor ber patriot in globoKO sposuijem vs.ako postopanje vlade, tudi če mi je nerazumljivo, mi je vendar to dejstvo skrajno neprijetno. Upam tedaj, da bo moji prošnji ugodeno. Rešitev: Prošnja se zavrne. Razlogi so ti-le: Priznano je dejstvo, da se zgodovina rada ponavlja. Nekoč, je živel drug slaven bandit po imenu Mussoli-no. In ko se je pojavil človek istega imena, samo s črko «i» r.a koncu, so nastale hude zmešnjave in neprijetnosti, iz katerih smo se komaj izmazali. Ce dovolimo, da se banditski «òs' sprémeni v «i», je nevarnost, da se omenjeni zgodovinski pojav ponovi. Pri prosilcu‘je še ta obtežilna okolnost, da ima krstno ime Benito. Svetoletni naj turizem verske temelje popravi, ker postali ponckodi kar preveč so že majavi. Da turisti bi se v Trstu kar najbolje počutili, specialni jih vodniki bodo tu okrog vozili. Ce bo jcak turist povprašal za slovensko gledališče, bo vodnik mu odgovoril, naj kar sam si ga Poišče. Ce bo kak turist vodnika vpraša! po slovenski šoli, mu takole bo povedal; «Tu jih m bilo nikoli; Trst je italijansko mesto, tu Slovenec doma nima, in vseh prebivalcev želja je, da smo pod vodstvom Rima!» Vedeževalec Kraške barje za leto 1950 , Navada je bila nekoč, da so sl ljudje ob prehodu iz starega v novo leto preganjali čas s tem, da so vlivali raztopljen svinec ali gosto črno kavo ter jz slik in oblik, ki jih je zavzela tvarina, ugibali in prerokovali o bodočnosti. Danes, v dobi tiska, se je prerokova-1 nje moderniziralo. Na vseh koncih sveta se ob novem letu oglašajo vedeži in astrologi, ki po časopisih napovedujejo, kaj bo prineslo novo leto. Kraška Burja ne more zaostati za časom ter si je zaradi tega nabavila lastnega zvezoeznanca, ki napoveduje za leto 1950 te le dogodke: Bodoči tržaški guverner bo letos začel obiskovati prvi razred ljudske šole General Airey bo v mesecu marcu izdal svoje deseto poročilo, ki se bo končalo s tem-le stav- . kom; Treba je priključiti Trst. k. Italiji. V juniju bo izdal enajsto poročilo, ki se bo končalo tako-le: Nujr.a je priključitev k Italiji. — V septembru bo prišlo dvanajsto poročilo s koncem:. Priključitev je neizogibna. — V decembru pa se 'bo trinajsto poročilo končalo: Ne preostaja drugega, kakor da se Trst priključi k Italiji. Ta priključitev se bo nadaljevala v letu 1951. Dvatisočletna kultura se ho letos imenovala dvatisočenoletna. Škof Santin, ki je lani Radiča, blagohotno tapljal po rami, bo letos, zaradi posebnih zaslug nadaljeval svoje «ramotapljanje» pri samem Vidaliju. trije kralji Moderni Trije kralji Ker na Krasu tudi poleti včasih zapiha burja, bo Riko z Opčin nosil plašč tudi v poletni vročini. V omari ga namreč ne more o-bračati po vetru. Justo Košuta bo med svetokri-, škimi ribiči organizira! posebne tečaje, da jih nauči, kako se v — kalnem ribari,— Vidah bo otvoril posebno delavnico za izdelovanje «manganelov». Dr. Vesel bo menjal svoje ime v «Allegretto», da tako dokaže, kako lepo se ujemata on in Agne-letto. Radiopostaja v Trstu bo skušala še nadalje kolikor mogoče ustreči svojim poslušalcem ter bo vpeljala dvakrat na teden novo programsko točko: Molk po željah. - Tržaški župan bo svečano izjavil, da ni treba biti v skrbeh glede stanovanjske krize, ker bo čila * in zdrava, gladko preživela leto 1950 ter svoje življenje nadaljevala tudi v letu 1951. Ameriški' boksarski nastopi po .tržaških ulicah bodo v prvih mesecih leta 1950 nekoliko ponehali. To pa je pripisati le neugodnim vremenskim prilikam. V poletnih mesecih bo to boksarsko udejstvovanje zavzelo spet svojo staro živahnost. - Na Kitajskem bo Cangkajšek z velikimi koraki napredoval v smeri, ki jo drži že od začetka leta 1949. Mihec in Jakec Mihec: Pravijo, da bo v novem letu na svetu mnogo bolje. Ali misliš, da je kaj resnice r.a tem? Jakec: Na tem je toliko resnice, kakor če bolniku menjaš srajco in ga tolažiš, da bo s tem ozdra- j vel. I Naši drag, otročiči Dedka Mraza so čakali, od veselja, zadovoljstva, so obrazi jim sijali. Dedek Mraz celo izkazal se je s svojimi darovi, marsikak otrok že danes kaže se v obleka novi. Jabolka in pomaranče, (cnjige, zvezke in pisala ■ Dedkova je dobra roka brez razlike vsem dajala. Dosti dobrega storjeno bilo je z obdarovanjem, Dedek Mraz pošteno stopil je na prst b.efanovanjem, Z Dedkom Mrazom otročiči so se hitro sprijaznili, Novoletne jelke nikdar več ne bodo pozabili. P svetem letu naše mesto bi se rado izkazalo in turiste iz vseh krajev rado sem bi pripeljalo. Vse naj bo po rimskem vzorčili Kakor tam, tako naj tu bo! Pa četudi pol milijarde bi vsled tega šlo v izgubo! Cisto lepa propaganda bo postalo Sve