PoStnina plačana v gotovlnl Izhaja rsak petok ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na5-50 Din.za iao;-.emstvo lODin Račun pri poStnem fekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Kednkcija In uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 14 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 3. Celje, petek 18. jannarja 1935. Leto XML Sokolsko delo v Celju Sokolsko tlruštvo v Celju jo imelo v p?tek 11. t. m. zvečer v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju pri Ce- Iju svoj 48. redni občni zbor ob lepi udeležbi. Društveni starosta br dr. Milko Hrašovec je ob otvoritvi občnega zbo- ra pozdravil vse navzoče, zlasti pa župnega starosto br. Smertnika kot zastopnika celjske sokobke župo. in se nato spomnil tragične smrti bla- gopokojnega kralja tor v preteklem letu umrlih pripadnikov društva. V svojem poročilu je onienil, da se je delo lani najživalmejše razvijalo v obeh telovadnicah, ki sta postali ie pretesni, zaradi Cesar se Sokol bavi •/ ustanovitvijo tretje. velike telovad- nke na letnem telovatlišču na Gia- ziji. Foleg drugih nastopov se je dru- štvo udeležilo lani tudi obeh velikih pokrajinskih zletov v Sarajevu in Zagrebu, kjer so celjski telovadci Jo- segli prav zadovoljive rezultate. Smučarstvo se je v itruštvu lani zelo živahno razvijalo. Bruštvu je lani pri-stopilo k ureditvi in sestavitvi zgrodovine Sokolskega društva v Ce- lju. To delo je prevzel in dovršil t>r. prof. J. Orožen. Lani je bila uvede- na široko zasnovana sokolska soci- alna akeija, in je biia iz fonda »so- kolskih sic« prirejena božičnica za revne sokolske pripadnike. Društvo je lani tudi priredilo veliko tombo- lo. Br. starosta je prečital novoletno poslanico Savtaa SKJ. nato pa je sle- dila svečan* zaobljuba clanstva, ki 1. decembra ni bilo zapriseženo. Žup- ni starosta br. Smertnik je v izbra- nih besedab pozdravil občni zbor. Tajnik bt. Novak 7s v izčrpnem poročilu navedel, da je društvo pri- redilo lani v oktobru veličastno ko- memoracijo za blagopokojnim kra- Ijem, 1. decembra pa sveeano prosla- vo sokolskega in narodnega prazni- ka. O izrednem napredku Sokolstva v Celju priča dejstvo. da je štelo So- kolsko društvo v Celju 1. 1890. 100 članov in clanic, v letih 1920. do 1925. žc 350 clanov in članic. 30 naraščaja in 20 dece, 1. 1928. 450 članov in cla- nic, 50 do 80 naraščaja in 30 do 50 dece, V letih 1930. do 1935. pa 700 cla- nov in članic, 150 naraščaja in 300 dece. Lani je otlšel iz Celja zaslužni načelnik br. Poljšak. Načrti za gar- derobo na letnem telovadišču na Gla- ziji so izgotovljeni. Vprašanje smuš- ke skakalnice je odloženo na poznej- ši čas. Letos naj bi društvo priredilo javni nastop v Celju. Drustvo potre- buje tudi lastno godbo. Gla^bena Ma- tica v Celju jo dala vsaki sokolski prireditvi svoj umetniäki povdarek. Smrt je lani iftrgala iz vrst članstva br. Jožeta Kanziana, Cvetka Kovača in Stanka Sovinka ter s. Gizelo Ogrizkovo. V decembru je bilo v oko- liški deški narodni šoli otvorjeno agil no sokolsko lutkovno gledališče pod vodstvom br. prof. Ščuke. Bla- gajnik br. Dolžan je v svojem poro- cilu onienil, da sta Sokolsko društvo in društvo Sokolski dom brez dolga. njuno premoženje pa znaša približuo tricetrt milijona dinarjev. Za nafcelniätvo je poročala s. M. Grudnova. DruStveni načelnik br. Poljšak je odSel lani iz Celja in je nato vodil posle načelnika podnačel- nik br. Tone Grobelnik. Ker so lani nekateri bratje izstopili iz prednjaS- kega zbora, ki so bili povečini dolgo- letni prednjaki in vaditelji, se prin- rip delitve dela v druätvu ni mogel uveljaviti. V društvu je telovadilo 19 CHldelkov. 12 moških in 7 ženskih. Ping-pong sekcija in miadinski pred- njaški zbor inoškega naraščaja sta bila lani razpušeena. Več članov in clank" se je lani v januarju udeležilo savpznega sBiuČ^arskega tečaja v Bo- liinju. v marcu ?a^ prednjaš- kega tečaja v Ljubi . članice, v juniju šesttedenskega save/.neera to- caja, v septembru društven« njaSkega tectija. v Celju, 1;, skega tečaja in v oktobru župnega ]>rosvetnega tečaja v Celju. Tekme, ki se jiii je udeležilo So- kolsko dsuštvo v Celju, so bile sicer številne, ni pa bilo zadovoljivo šte- vilo tekmovalcev in tekinovalk, še manj pa dosežeiii rezultati. Te tek- me so bile: lani v januarju župne smučarske tekme v Bohinju, v febru- arju društvene snmčarske tekme iie- «¦•/, v februarju izbirne tokme za Bu- tlimpesto v Ljubljani. v juniju žup- ne tekme naraščaja v Celju, v avgu- stu župne tekme v odbojki, v avgustu savezne lahkoacletske tekme v Za- grebu, v avgustu župne plavalne tek- me v Kimskih toplicah in okrožne tekme članstva v Žalcu. Društvo se je udeležilo naslednjih javnih nastopov: lani v maju pešiz- leta v Liboje, združenega 7. nasto- pom, v juniju župnega zleta v Celju, pokrajinskih zletov v Sarajevu in Zagrebu, okrožnili in društvenih na- stopov v ^oštanju, Trbovljali, Vele- nju, na Teharju. Vranskem, v Seno- vem, Vitanju, Mozirju, Laškem, Št. Juriju ob juž. žel., štorali, Žalcu in dr. Društvo je pi'iredilo majniške iz- lete za članstvo in mladinske oddel- ke. Poletno taborenje clanstva in na- raščaja ni uspelo. Prosvetar br. Cernigoj je poročal, da se je lani osnoval v Celju sokolski iutkovni oder pod vodstvom br. prof. Ščuke. Lani 0. septembra je bila pro- slava rojstnega dne Nj. Vis. prestoio- naslednika in spomina bazoviških žrtev, 13. oktobra je bila veličastna komemoracija za blagopokojnim kra- Ijem, 1. decembra svečana seja dru- štva in zaprisega clanstva, od avgu- sta do konca decembra pa je bilo 110 govorov pred vrstami. Prvega decem- bra so se v okviru sokolske socialne akcije prodajala »sokolska srca«, 17. decembra je bil sokolski post, pri so- kolski božičnici pa je bilo obdarova- nih 150 revnih sokolskih pripadni- kov. Knjižnica ima 509 knjig. Br. prof. Ščuka je poročal o sokoi- skem lutkovuem odru. Iz poročila matrikarja br. Kovačiča je razvidno, da je bilo lani črtanih 108 clanov, 37 članic in 65 naraščaja, na novo pa je pristopilo 76 clanov, 47 Članic in 124 naraščaja. Dne 31. decembra 193i. je ime!o društvo 1170 pripadnikov (na- sproti 1.111 dne 31. decembra 1933) in sicer 448 članov, 209 članic, 103 naraščajnike, 100 naraščajnic, 191 moške in 119 ženske dece. Po poroci- lu br. Grobelnika o fondu za letno telovadišče na Glaziji in poročilu re- vizor j a br. ini. Ozvalda je prejel od- bor razrešnico. Na predlog br. Cernigoja je bil iz- voljen nov odbor, ki ga tvorijo na- slednji bratje in sestre: starosta dr. M. Hrašovec, podstarosta sreski na- čelnik dr. Vidmar, tajnik A. Veble. prosvetar Černigoj, načelnik Burja. I. po'Inacelnik Sparhakl. II. podna- čeinik Prelog, načelnica Grudnova, podnačelnica Križmaničeva, blagaj- nik Dolžan, društveni zdravnik dr. FJajs. zastavonoža Goručan, namest- nik Vučko; člani uprave: Meštrov st., Roš, Pogačnik, Lesjak, prof. Sčuka, Pertot, Tkalčec, Kovačič ter prof. Mr- vofeeva in Kovačeva, namestniki Puš- nik, Irbančič. Božič, Cokan in Ga- berčeva; revizorji: inž. Ozvald, Sta- nič in Naprudnik, namestniki Sak- sida, Cerne in Baša; razsodište: dr, Dolnicar, dr. Požar, dr. Orožen, Ver- stovšek in prof. Ažman. namestniki Kresnik, Dečiuan in D. Kostanjšek .nil. , . Dani so vsi pogoji, .ctft.bo Söfcojfk-0 društvo ,y Celju letjo^ lab-ko ^egl^) s smotre^ini ir>-ptiarUovtUH^l|i.r^fq^ mnogo lepihf uspohov^ .-:. j- -:^-;5l Licitacija za regulacijo Savinje odobrena CELTE, 18. januarja. :-.rcuiii poslanec g. Ivan Prekor- šek nam poroča iz Beograda, da je finančni minister g. dr. Stojadinovic odobril licitacijo za regulacijska dela na Savinji pri tremerskem mosiu. Delo bo izvršila gradbena tvrdka inž. Gliga Taškovica iz Skoplja, ki je bil edini ponudnik. Prebivalstvo bo x^rfji'iu iu \t^i, gotovo z velikim zadoščenjem in ve- scljem. Poziv javnosti! CELJE, 18. januarja. Nabiralna akcija za postavitev spo- menika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Celju nikakor ni zastala. Banska uprava je nasvetovala pri- pravljalnemu odboru, naj se sporaz- unie 7. odboroma v Ljubljani in Ma- riboru. Spora/.um se je })oskusil. se pa ni dosegel. Odbor v Ljubljani hi našeinu od- boru samo dovolil, da smemo zbirati prispevke, kakor hitro bo dovršena nabiralp-1 -iL-cü:) ¦¦'¦.•> Tiuhii.-nio in \]p- ribor. Naš odbor namerava sauio nabi- rati v srezih, ki so nedvomno in od nekdaj navezani na svoje središce v Celju, namreč v srezih Celju, Gor- njem gradu. Slovenjgradcu, Konji- cah, Šmarju, La^kem in Brežicah. Ti Prof. S. BRODAR: srezi spadajo v področje okrožnega sodišča v Celju, istotako pod vojafi- ko okrožje v Celju. Mi hočemo nabirati, kakor je men- da edino pravilno, samo za spome- nik in nikakršen drug- namen, naj bi bil ta namen še tako lep in dober. Po svojem soglasnem sklepu na- svetujemo oblastim, občinam, župni- jam, šolam, sploh prebivalstvu v na- vedenih srezih, naj /birajo in nakio- nijo svoje f>ri?pevke eiltno le za na§ spomenik. Kdorkoli obeta kak piispevek ua nabiralni poli, naj to stori le z do- stavkom, da ga da za spomenik v Celju. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika bla- gopokojnemu Viteškemn kra- lju Aleksandrn I. Uedinitelju v Celju. Kam z novimi pridobitvami celjskega muzeja? CELJE, 18. januarja. Celjsko Muzejsko društvo je zad- nja leta posvetilo vso skrb in pozor- riost najstarejžim kuituram, ki so se razvijale in pustile sledove na na- šem ozemlju. Z ogromniini gmotni- mi žrtvami. predvsem s podporo dravske banovine in celjske mestne občine je vzdrževalo vsakoletna iz- kopavanja v 1700 m visoko ležeči Potocki zijalki na Olševi, v kateri je bila odkrita za znanstveni svet no- va, tekozvana »olževska kultura«. Blizu 3000 m3 zemeljskih plasti je bilo doslej prekopanih in raziska- nih; samo zadnji dve leti se je odvo- zilo 18.799 samokolnic, kar odgovar- ja 940 m* gradiva. Leto za letom so se pokazala nova ognjisča, kjer je kuril in živel borno lovsko življenje pred več desettisočletji naa daviii prednik. Ob izredno obsežnem og- njišču (nad 20 m»), pokritem s 3 do 0 metrov debelimi plastmi, se je na- šlo pri zadnjih raziskovanjih še prav posebno matno število kamenenih in koščenih izdelkov (artefaktov) nekdanjega človeka. Nikjer in niko- li se ni bilo odkritih doslej v taki viäini toliko in tako pomembnih sle- dov in ostankov kake kulture iz sta- re kamenene dobe. Še mnogo števil- nejši pa so ostanki tedanjega žival- stva, predvsem jamskega medveda. Saj je bilo samo v zadnjem poletju izkopanih 267 desnih spodnjih če- Ijusti te ogromne živali; v teku vseh dosedanjih raziskovanj pa je bilo odkritih do 1500 okoetij jamskih medvedov. .Tasno je, da že iz gmotnih ozirov ni bilo mogoče vsega tega gra- tliva prenesti v Celje, vendar obsega zbirka vseh posameznih kostnih de- lov tisoče komadov. Lansko odkrit- jo nove postaje iz stare kamenene dobe Njivice pri Radečah, kjer se je prav tako zadrževal pred več de- settisočletji Clovek in pustil v njej ostanke svoje kulture, je zbirko še pomnožilo. Vse te najdbe danes nimajo pra- vega prostora: so deloma v zaseb- uem stauovanju, kjer si jih sicer j.-1-1--- ileda strokovujak, a ne juo- A ¦ dostopa'do. njiJt.Siräe občin- stvq^^loma so sfirevljeup v zabojiii ^-Of^; r^alni gipn'a/Jji,.vr 'Zdravstve- wml^mu in iudi- 5e jia, Olöevi. So torej povsod, samo v celjskem muze- ju, katerega last so, jih ni! In ven- dar se zanima zanje razen strokov- njakov tudi širša javnost, ki bi ji morale biti v svrho pouka in izobraz- be ob vsaki priliki dostopne. Pomis- limo pa tudi na ekskurzije Solske mladine iz bližnjih in daljnih Sol! Od leta do leta so najdbe števil- uejše; dragoceno palearheološko in paleontološko gradivo se nabira in kopiči vedno bolj. Vedno bolj posta- ja pereče vprašanje. kako vse to ogromno gradivo obdelati in objavi- ti za široki znanstveni svet. Ali mo- re strokovnjak pri svojem prouče- vanju predelavati neurejeno gradivo: ali naj v vsakem posebnem slučaju. ki se tiče njegovega raziskovanja, premeče vse na raznih mestih sprav- Ijene in v številnih zabojih nakopi- cene predmete, da bo našel ono, kar ga zanima? Tak postopek bi moral kmalu ubiti vsako voljo do nadali- nega dela. Dosedanji prostori reljskega mu- zeja (lapidarij na prostem in ena sama soba) so še za zbirke iz pred- vojne dobe mnogo pretesni; kam to- rej z vsemi novimi pridobitvami? Vsak razmah in razvoj rnuzeja, ki bi odgovarjal današnjim kulturnim po- trebam, je nemogoč, dokler ne bo re- šeno vprašanje novih, dovolj velikih in v vsakem oziru pripravnih pro- storov. Samo za razstavo palearheo- loških predmetov je nujno potrebna vsaj ena večja soba, dalje soba, ki naj služi kot skladišče za te pred- mete, in večja delovna soba, ki bi omogočila široko kretanje pri pro- učevanju. Te zahteve so dovolj skromne glede na izredno pomemb- ne najdbe. za katere nas lahko za- vida vsak mnogo večji muzej. Za Za- grebom je Celje prvo in edino mesto v državi, ki se lahko ponaša z zbir- kami te vrste. Dvomljivo pa je, Öe jih bo moglo trajno obdržati, ako ne bo poskrbelo, da pridejo pod do- volj prostorno. javnosti pristopno streho. Dunajska vremenska napoved za soboto 19. januarja: PoveCini jas- no, mrzio vrem^, ^trog jutranji mraz. ¦ :-: > * "-¦ •'• J_________________________^v^___________________ Guvajmo Jugoslavijo! Stran 2 »Nova üoba« 18. 1. 1935. Štev. 3. Prof. Brodar predava o svojih novih odkritjih CELJE, 17. januarja. i Celjski znanstvenik g. prof. Srečko ; Brodar, ki se je s svojimi senza- | cionalnimi odkritji iz prazgodovin- j ske dobe v PotoČki zijalki na Olševi , proslavil v naši državi in tudi že v inozemstvu, je predaval v ponede- j ljek zvečer številnemu poslušalstvu ; na Ljudskem vseučilišču v Celju o ; svojih novih odkritjih v Potočki zi- j jalki in v jami v Njfvicah pri Rade- i čah. Iz njegovega zanimivega preda- : van.ia posnemamo: Potočka zijalka na Olševi leži 1700 : metrov nad morjem, je 115 m dolga [ in do 40 in široka, njena površina meri okrog 5.000 kvadratnili inetrov. ; Prof. Brodar je pri kopanju v jami prišel 10 in globoko, a še ni mogel ; priti do dna, do katerega je morda j äe 10, 20 ali pa celo 50 ni. Potočka zi- j jalka je najbrž tektonska jama in je očividno nastala v pliocenu ali zgod- njein dilluviju. V času predzadnje, riske Iedene dobe je nastal v jami velik udor in je padel strop na dno, kjer se je nakopičila ogromna mno- žina sige. Po maksimu Iedene dobe se pojavi v jami prvi jamski med- ved, do 3.20 m visok. ki je imel 48 do 49 cm dolgo lobanjo in truplo sil- no močno zlasti v gornjem delu. Jamski medved je bil v glavnem rastlinojedec. Takrat je živel v Ev- ropi človek Neandertalec. Jamski medved se je širil, naraščala pa je tudi njegova variabilnost. Število samcev in samic, ki je bilo prej v razmerju 1 : 1, se je začelo ob ugod- nejših življenjskih pogojih množiti, tako da je razmerje končno znašalo 3 : 1 v prid samcev. Nastopila je de- generacija, bolezni na zobovju in ko- steh. Prof. Brodar je izkopal v Po- točki zijalki številne patološke tvor- be. Pričela se je zadnja ledena doba. Preko Karpatov so prišli fosilni ljud- je Kromanjonci in izpodrinili Nean- dertalce. Kromanjonec je bil lovec in je prišel tudi do Potočke zijalke, kjer je lovil jamske medvede za hra- no in obleko. V jami je bilo nesnaž- no zaradi mnogih izbljunkov sov — perja in koščic živali, ki jih je bila sova požrla. Odtod izhajajo tisoči drobnih koščic malih živali, glodal- cev, krtov. kuščaric itd., ki jih je našel g. prof. Brodar v jami. V prvi plasti v jami je g. prof. Bro- dar našel okrogel, droben vodni pe- sek, povečini iz temnega, jami tuje- ga apnenca in zbrušenega kremen- ca, mnogo drobnih razbitih košcic terpaleocojskih silurskih škri- Ijevcev, ki jih je nanosil človek. V jami je izkopal tudi nad 100 školjk in terciarnih polžev petrefaktov, ki so jih Kromanjonci prinesli iz doli- ne. To so ostanki raztrganih ogrlic. Na prvi plasti se je v dobi že tež- jih življenjskih pogojev nabrala dru- ga plast, v kateri so našli močno pre- perele kosti jamskega medveda. Ogromno kosti je bilo pri vhodu v jamo: to so ostanki jamskih medve- dov, ki jih je usmrtil človek, ker medvedi gotovo niso hodili poginjat k vhodu, temveč v notranjost jame. Clovek je jamo najbrž sanio obisko- val, lovil je medvede, jih raztelesil in zopet odšel. V jami so našli doslej sedem ognjišč, med temi dve v zad- njih dveh letih: prvo manjše pri vhodu in drugo v velikosti nad 20 ¦ kvadratuih inetrov 20 do 30 inetrov ; od vhoda ob steni. Ob ill je bilo mnogo kulturnih v in približno dva kubična metra lesnega oglja. Analiza tega oglja je pokaza- i la, U;oni-(> -i^>.v;^ u<%on ! danes. Kromaniuner je imel že vUoko kul- j turo. Dočini je poznal Neaudertaiec ! samo orodje iz kamenja, docela prc- prosto, je izdeloval Kromanjonec manjše, finejše orodje iz kamenja in tudi iz kosti. Iz posebno goste črne kremenice je izdeloval finejše orod- je in sicer nožičke, praskalca, strgal- ca in puščice odnosno ročne konice, iz rogoličnika rezila, uporabljal pa je tudi eruptivne kamenine porfirje, porfirite in kremenaste sige. Iz ko- sti je izdeloval lična šila, na katerih se poznajo že prva umetniška strem- Ijenja — vrezane črtice in spirale. Ostanki izkopane šminke pričajo, da se je Kromanjonec tudi lepotiCil in barval lice. Podnebje postane mrzlejše. Človek, ki je bil pregnal medveda, zapusti Potočko zijalko in medved se zopet vseli v njo. Nastane nova plast, v I kateri so našli mnogo razbitih kosti in odkruškov jami tujih kamnov, do- kaz, da je hodil takrat človek sem na lov. Sledi plast okroglega peska, na- to plast s kostmi jamskega medve- da, V zadnji plasti so našli samo še skromen ostanek šila. Nastopi višek Iedene dobe. Jamski medved izumre, človek ne prihaja več v jamo. Potoč- ka zijalka ostane prazna. Vsled pa- davin se nabere v jami siga, v kate- ri ni več ostankov, potem pa se zač- ne gromaditi grušč. Gosp. prof. Brodar je izkopal pri vseh dosedanjih ekspedicijah v Po- točki zijalki kosti približno 1.500 jamskih medvedov, dočim so v jami kosti nad 10.000 jamskih medvedov. NaŠel je tudi veliko množino arte- faktov. V jami v soteski ob potoku Sopoti v bližini Piatnikove tovarne v Njivi- cah pri Radečah so pri gradnji bano- vinske ceste Radeče—Litija odkrili tektonsko jamo. Gosp. prof. Brodar je našel že na površju blizu vhoda kosti jamskega medveda v kupih in koščen artefakt. S pomočjo g. inž. Finka, ki je vodil gradnjo ceste, so povečali vhod v jamo in jo razširili od 20 na 40 kvadratnih metrov. G. prof. Brodar je našel v jami kosti 12 do 15 jamskih medvedov, 12 artefak- tov iz eruptivnih kamenin, več pri- mitivnih koščenih artefaktov ter ostanke glodalcev in diluvialne ovce. Gosp. prof, je predvajal številnim poslušalcem več skioptičnih slik Po- točke zijalke in njene okolice ter ja- me v Njivicah in pokazal večje šte- vilo zanimivih kamenitih in košče- nih artefaktov. Poslušalci so z veliko pozomostjo sledili izvajanjem pre- davatelja in se mu ob koncu z živah- nim aplavzom oddolžili za lepo pre- davanje. Obrtna razstava v Celju Dosedanje delo za obrtno razstavo napreduje zelo povoljno. Pokrovitelj- stvo je blagovolil prevzeti g. mini- ster dr. Drago Marušič, prejšnji ban dravske banovine, kar bo obrtništvo gotovo z zadovoljstvom vzelo na 7.na- nje. Razposlane so povečini že vse pri- javnice in okrožnice ter je prispelo že precej prijav iz bližnjih in tudi iz oddaljenih krajev. Prijave in povpra- äevanja smo prejeli celo iz južnih delov države, tako da bo po doseda- njih prilikah sodeč še primanjkova- lo prostora na razstavišču. Zaradi tega pozivamo vse, ki imajo namen razstaviti, predvsem domače obrtni- ke, ki čakajo na zadnji čas s prija- vami, da z njimi pohitijo, da ne bo- do ostali brez prostora. Pooblaščene so tudi podružnice DJO in obrtniška društva ter zdru- ženja po večjih krajih, da sprejema- jo prijave ter dajejo vsa potrebna pojasnila, ki se tičejo razstave. Zaprošeno je tudi že za znižano vožnjo tako za osebni promet, kakor tudi za prevoz razstavnih predmetov iz oddaljenejših krajev. Zaradi po- mena razstave upamo, da bo prošnja ugodno rešena. Seje posameznih odsekov in ožje- ga ter širšega odbora bodo v najkraj- šem času, da se lahko pokrene vse potrebno za nadaljno uspešno delo. Kdor ima veselje do dela in interes za izboljšanje položaja obrtništva in gospodarstva sploh, naj ]»ripoinui\' k temu s pozitivniini dejanji, komur pa do tega ni, naj stoji molče ob | st rani in ne dela protiagitacije ozir j razširja neresnične vesti o razstavi, ker bomo primorani na^topiti dru- gafe proti vsem, ki bodo razSirjaü ^o nadalje take vesti. Odbor obrtne razstave v Celju. Political pregled p Velika nemška zmaga v Posaar- ju. Posaar^ki plebiscit je dal nasled- nji re/.ultat: Vseh volilnih upravi- cencev je bilo 039.541. Veljavnih gla- sov je bilo cddanih: 525.747, neve- ljavnih glasov je bilo 2.224. Glasova- lo je .torej 97.9% vseh glasovalcev. Za priključitev k Nemčiji je glasovalo 477.119 volilcev ali 90.08%, za status quo je glasovalo 46.512 volilcev ali 8.87?4 in za priključitev k Franciji je glasovalo 2.124 glasov ali 0.4%. Svet Društva narodov se je sestal v Četr- tek popoldne. Ob 19. je bil med nem- Škimi in francoskimi organi Društva narodov dosežen sporazum o Posaar- ju, ki določa. da bo Posaarje 1. mar- ca izročeno NemČiji. Plebiscit v Po- saarju je odstranil zadnjo oviro za zbližanje med Francijo in Nemčijo ter pomeni novo, veliko garancijo za utrditev svetovnega miru. Zato je ves svet z zadovoljstvom sprejel izid ple- biscita v Posaarju. p O konferenci Male antante v Ljubljani je bil izdan naslednji ko- rnunike: »Stalni svet Male antante se je sestal v Ljubljani 11. januarja 1935 pd predsedstvom g. Titulesca. Glavni predmet diskusije sveta Male antante sta bili ocenitev sporazumov, sklenjenih v Rimu med Francijo in Italijo, ter določitev enotnega zadr- žanja Mal« antante v tern pogledu. Zunanji ministri Male antante so \7- razili svoje zadovoljstvo z rezultati, doseženimi v razgovorih, ki sta jih imela gg. Mussolini in Laval. Sina- tra joČ, da ti razgovori morejo v znat- ni meri okrepiti ohranitev in orga- nizacijo miru, so sklenili sodelovati v najiskrenejšem duhu z vsemi za- interesiranimi silami za praktično izvedbo načel rimskih sporazumov, ob istem času pa mislijo tudi na za- varovanje svojih nacionalnih intere- sov in splošnih interesov, katerih zvesta braniteljica je bila Mala an- tanta pri vsaki priliki.« p Oficielna kandidatna lista JNS za senatorske volitve v dravski ha- novini. V ponedeljek je bila v Ljub- ljani bano\inska konferenca Jugo- slovenske nacionalne stranke, da sklepa o kandidaturah za senator- ske volitve in jih predloži glavnemu vodstvu stranke v odobritev. Konfe- renci je predsedoval glavni tajnik stranke minister dr. Kramer. Bano- vinski svetnik Zadravec je med ži- vahnim odobravanjem predlagal na- slednjo kandidatno listo: kandidati dr. Marušič, dr. Kramer in Pucelj, namestniki Janžekovič, dr. Kalan in dr. Gorišek. Predlagana pa je bila še ena lista^ ki je sestavljena takole: kandidati dr. Marušič, Janžekovič, dr. Dinko Puc, namestniki Ivan Pu- celj, dr. Režek in notar Jereb. Prva lista je dobila 37, druga pa 43 gla- sov. Obe listi sta bili predloženi pred- sedstvu glavnega odbora JNS, ki je proglasilo kot oficielno listo stran- ke naslednjo kandidatno listo: Kan- didati: 1. dr. Drago MarušiC. mini- ster za socialno politiko in narodno zdravje; 2. dr. Albert Kramer, na- rodni poslanec in generalni tajnik JNS ter minister n. r.; 3. Ivan Pucelj, narodni poslanec in minister n. r. •Namestniki: 1. dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu v Slov. gori- cah; 2. Fran Janžekovič, župan v Ko- šakih pri Mariboru; 3. dr. Dinko Puc, župan ljubljanski. p Predsednik JNS Nikola Uzuno- vlč je imel na konferenci JNS v Ni- šu velik govor. v katerem je med drugim dejal, da demantira vesti, ko da bi se nameravala vlada ločiti j od JNS. Govori se, je nadalje dejal g. Uzunovič, da se namerava ustano- viti iz ostankov bivše radikal ne, SLS in muslimanske stranke Jugoslovan- ska narodna zajednica, ki bi pri pri- hodnjih voliivali tudi uastopila na podlagi določil sedanjega volilneg-a >;akona. Njega to le veseli, ker bo ta- ko dobila JNS teknuna, s katerim se bo pomerila na volitvah. Domače vesti d Nj. VeL kraljica-mati Marija je prevzela pokroviteljstvo nad jugoslo- venskim društvom za proučevanje in pobijanje raka. d Enclno vodstvo državnih denar- nili ustanov. Ministrski svet je 15. t. in. sklenil, ila se Narodna banka, Drž. hipotekania banka, Poštna hra- nilnica in Pj-iv. agrarna banka odslej podredijo finančnemu ministrstvu. d Gradnja ceste Črna—Luce. V sredo je bil v Kamniku vitžen zbor interesentov in zastopnikov iz kam- niškega in gornjegrajskega sreza in Ljubljane, ki je obravnaval pol sto- letja staro zahtevo po zgraditvi iz- redno važne ceste čez Volovljek do Luč. Po poročilih in debati je bila sogla^no sprejeta naslednja resolu- cija: »Interesenti za zgradbo ceste Crna — Volovijek — Luče, zbrani na poziv isreskega cestnega odbora kam- niškega dne Iß. januai*ja 1935 v Ga- silskem domu v Kamniku, ugotav- Ijajo kot pooblaščeni tolmači in za- stopniki želja in zahtev vsega pre- bivalstva v prizadetih krajih, da je nujno in neodložljivo potrebno, da se takoj in brez odlaganja spomladi 1935 prične graditi cesta Črna —Vo- lovljek - Luče s kasnejšim podalj- Jkom v Mežiško dolino in odcepom na Veliko Pianino, ker to nujno za- htevajo predvsem eminentno gospo- darski, nič manj pa tudi tujsko-pro- metni, narodni in v največji meri tudi di*žavni interesi. Glede na to predlagajo, da kr. banska uprava že to pomlad prične graditi to cesto in jo financira, v kolikor je to mogoče. iz banovinskih in državnih sredstev, — interesiranim korporacijam, v ko- likor bi se morale pritegniti k pri- spevanju, pa omogoči, da naj am e jo potrebna dolgoročna posojila v krit- je t«h prispevkov pri Državni hipo- tekarni banki ali kakšnem drugem domačem zavodu, da bi tako ne bilo treba bremen za to gradbo nositi sa- mo sedanji generaciji.« d Res lepo presenečenje je piipra vila svojim čitateljem revija »Naša pota«, ki je na 48 straneh izdala 3vo- jo januarsko številko. Kakor nam dokazuje vsebina prve letošnje Šte- vilke, bo uredništvo skrbelo, da po- leg pestrega in zanimivega potopis- nega štiva nudi svojim čitateljem tudi več beletristike, kar bo revijo nedvomno še bolj uveljavilo v vseh naših slojih. Zadnji del revije poživ- ljajo skrbno urejene rubrike za foto- amaterje, modo, statistiko, knjige in revije, film, uganjkarje in smeh, a zaključuje jo rubrika s turističnimi informacijami. Kakor vse dosedanje številke, tako krasi tudi to zadnjo mnogo res lepih slik naših krajev, a čitateljem so predstavljeni tudi av- torji posameznih člankov oziroma prispevkov. Gotovo bosta maribor- ska Tujsko-prometna zveza in ljub- ljanska Zveza za tujski promet z re- vijo v novi magacinski obliki še bolj prodrli med naše najširše sloje in tako vzbujali zanimanje za na5e le- pe jugoslovenske kraje, a obenein nam nudili prvi in edini res sloven- ski magacin, ki bo gotovo našel mno- go prijateljev in naročnikov, dočim bo skrbni revijin urednik Vladimir Regally prav gotovo tudi v novem letu skrbel za lepo vsebino in pestrost revije, kakor je to storil v prvem letu. Novo naslovno stran, ki predstavlja poleg jugoslovenske bož- je poti Oplenca še mohamedanski motiv 17, naših južnih mest in Tri- glav pod snegom, je izdelal res po- srečeno J. Trpin, ki se je šele nedav- no obogaten z novimi izkušnjami vr- nil iz Berlina- Hevija »Naša pota« iz- haja mesečno in se naroča pri upra- vi v Ljubljani, poštni preclal 114. Ali ste že poravnali f naročnino • Stev. 3. »Nova Doba« 18. I. 1935. Stran 1 Celje in okolica c Uradno popravljanje volilnih imenikov v leta 1935. Mestno pogla- varstvo v Colju razglaša: Po § 5. za- kona o volilnili imenikih, Sl. 1. cxl 12. IX. 1931, ätev. 34754 mora mestno načelstvo v dobi od 1. do vštetega 31. januarja izvršiti uradne poprav- ke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpiže v volilnc imenike s svo- jim sklepom vse osebe, ki imajo vo- lilno pravico, pa še niso vpisane, ter izpusti na isti način one, ki so izgu- bili to pravico. Vojaki, ki so odslu- žili, odn. ki v letu 1935. odslužijo svoj rok, se vpišejo uradno. Volilno pra- vico za volitve v Narodno skupščino imajo vsi moški državljani kraljevi- ne Jugoslavijo po rojstvu ali natvi- ralizaciji, če so dovršili 21. leto sta- rosti in vsaj že leto clin redno biva- jo v mestni občini celjski. Državni in javni samoupravni usluzbenci sc vpi- šejo v volilne imenike mesta Celja, ako imajo v njem svoj službeni se- dež. Za državne uslužbence se eno- letno bivanje ne zaliteva. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v ime- nikih še niso vpisane, naj se zgla- sijo v času od 14. do vključno 25. ja- nuarja med ü. in 12. dopoldne v sobi št. 2 na mestnem poglavarstvu. S so- boj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uraduo potrdilo o predpisanem bivanju v mestu Celju. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih zgia- sijo tudi oni. katerih imena, poklic, službeni in drugi nazivi ter bivališ- ča niso vpisana. c 70-letnica g. Aleksandra Kandu- šerja. Mornariški tehnični poslovod- ja v p. in hišni posestnik g. Aleksan- der KanduŠer v Celju je v torek 15. t. m. mladeniško krepak in čil do- polnil 70. leto svojega življenja. Sta- ri istrski narodni delavci imajo g. Kandušerja v najlepšem spominu. Kot zaveden narodnjak in navdušen Slovan je 1. 1S97. z veliko vnemo so- deloval pri ustanovitvi »Prvega istar- skega Sokola« v Pulju. Tarn je celih 18 let zvečer po službi delal pri po- kojnem velikem narodnem borcu dr. Matku Laginji. Opravljal je tudi po- sle tajnika nacionalne delavske or- ganižacije v Pulju. Ko se je l. 1902. s sokolsko deputacijo poklonil škoiu dr. Strossmayerju v Osijeku in niu hotel poljubiti roko, mu je škof de- jal: »Ti si moje istarsko dete, Ti me poljubi na lice.'« Ko je prispela po- zimi 1. 19Ö6. skupina Crnogorcev v Pulj in jih avstrijska mornarica ni hotela sprejeti v službo, so jim na- rodnjaki preskrbeli prenočišče v So- kolskem domu, g. Kandušer pa je z drugimi nabiral med narodnjaki hrano za Črnogorce, nato pa jim je omogočil povratek. Po prevratu je dobil g. Kandušer nalogo, da pripe- lje med vojno v Alturi internirani hrvatski bataljon 53. pehotnega pol- ka v Pulj do ladje, kjer je govoril ctr. Tresič-PaviČič ob svečanem iz- obešanju jugoslovenskih zastav na avstrijskih ladjah. Stopal je na Čelu bataljona s hrvatsko zastavo, s ka- tero se je bataljon med vojno pri uporu boril proti Madžarom, zaradi česar je bil ves bataljon interniran. 'Gosp. Kandušer je živel in deloval v Pulju nad pol stoletja, pri vojni mor- narici, kjer so mu zaradi njegovega nacionalnega prepričanja in udej- stvovanja delali mnogo neprilik, pa je služboval z vojnimi leti vied 43 let. L. 1923. se je preselil v Celje, kjer si je kmalu pridobil mnogo pri- jateljev. Gosp. Kandušerju iskreno čestitamo k jubileju in mu želimo zdravje in zadovoljstvo do skrajnih mej človeškega življenja! c Maks Janič f. Po daljšem bole- hanju je umrl v četrtek ob 17. na svojem posestvu na Babneni pri Ce- lju v starosti 53 let veleposestnik, pe- kovski mojster in gostilničar g. Maks Janič. Pokojnik je izhajal iz ugledne celjske rodbine. Bil je soustanovitelj, ilolgoletni načelnik in sedaj pod- načelnik Združenja pekovskih mojstrov v Celju, vnet podpornik celjske in babenske gasilske čete ter ča.stui član gasilske tete na Babnem, preglodnik Združenja gostilničarjev v Celju, cerkveui ključar in do leta 1930 ..iir-itwki 'i'Tr.iM-nik v Celju. Po- kojnik je bil ugleden mož in agilen gospodarski delavec. Zapušča mater, ženo in tri otročičko. Pogreb bo v so- boto ob 15. iz hiše žalosti na Babnem skoxi mesto na mestno pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen časten spo- min, težko prizadetim svojeem naše iskreno sožalje! r Mihael Kus f. V Cetrtek ob 20.30 jo umrl na Glavnem trgü v Celju po kratkem trpljenju znani restavrater in posestnik g. Mihael Kus v starosti 00 let. Pokojnik je bil splošuo znana in priljubljena celjska osebnost, Clo- vek, ki je združeval v sebi značaj- nost, dobrotljivost in zdravo šega- vost. Pred leti je bil lastnik nekda- nje Mayerjeve izdelovalnice sodavo- de. Težko ga bodo pogrešali tudi nje- govi lovski tovariši. Pogreb bo v ne- deljo ob 15. iz hiše žalosti na mest- no pokopališče. Pokojniku bodi ohra- njen blag spomin, težko prizadeti rodbini naše gioboko sožalje! c Amnestija v Celju. Na podlagi amnestije je biio 12. t. m. izpuščenih i/. jetnišnice okrožnega sodišča v Cclju 62 jetnikov. Ötevilo vseh am- nestiranih bo ugotovljeno po?-neii\ znašalo pa bo okrog 200. c Odpovedano predavanje. Za po- nedeljek 21. t. in. napovedano pre- davanje honor, univ. prof. g. dr. Lj. Böhma o »Jadranskem vprašanju v mednarodni politiki« je zaradi obo- lelosti predavatoija preloženo. c Gledaiiška preüstava v okoliški šolL Društvo kmetskih fantov in de- klet na Zg. Hudmji bo uprizorilo v nedeljo 20. t. m. ob 15.30 igro v treh dejanjih »Vrnitev iz ruskega ujet- ništva čez 10 let« v telovadnici oko- iiške deške narodne sole v Celju. K obilni udeležbi vabi odbor. c Opoioriio obrinikoml Do konca januarja morajo vsi obrtniki pred- ložiti davčne prijave za pridobnino. Obenem se opozarja na vložitev ev. pritožb proti odmeri pridobnine na reklamacijski odbor, ki morajo biti vložene najkasneje 30. dan po preje- inu uradnega obvestila. Brezplačne informacije daje pisarna Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju. c Obrtniški pies priredi Slov. obrt- no društvo v Celju 1. februarja v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. c Gasilska župa za srez Celje bo imela redni občni zbor v nedeljo 10. februarja v mali dvorani Celjskega doma. Ob 8. zjutraj bo strokovno pre- davanje inspektorja Gasilske zajed- nice 7B. dravtško banovino g. inž. Do- lenca, ob 10. pa se bo pričel obcni zbor. c Celjska podružnica Slov. lovske- ga društva bo priredila v nedeljo 20. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Hu- bertusu« zanimivo nagradno tekmo- vanje lovskih paznikov. ki so pri po- končevanju ptic roparic v preteklem letu posebno sodelovali. Iz vsega okoliša podružnice bodo prinesli lov- ci k tekmovanju kremplje ujed — skobcev in kraguljev — ter vran in šoj in njihova jajca. Podružnica je ra/pisala 14 nagrad in bo razdelila za današnje razmere lepo vsoto 3.000 dinarjev. c Podružnica Sadjarskega in vrt- narskega društva v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob 9. dopoldne v občinski posvetovalnici na Bregu. K obilni udeležbi va.bi odbor. c Godbeno društvo železničarjev v Celja bo imelo v nedeljo 27. t. m. ob 19. svoj XIII. redni lotni obcni zbor. c Krajevna protituberkulozna liga v Celja bo imela v cetrtek 24. t. in. ob 20. redni letni občni zbor v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. c Združenje klobučarjev v Celja bo imelo redni letni obcni zbor v sobo- to 2. februarja ob 8. zjutraj v hotelu »Pošti«, c Dmštvo »Soča« ne bo priredilo, dokler traja splošna narodna žalost, nobene zabavne prireditve in tako odpade tudi vsakoletna predpustna veselica. Apelira pa tudi na svoje Clanstvo, da se ne udeleži nobenih arupnega veseljačenja. c Mnogo društev je v Celja. Po po- iicijski statistiki jc sedaj v Celju nič niaiij kakor 99 drustev. To število i'a se bo še povečalo, ker bo v krat- iveni osnovanih pet novih drustev J in sicer Jugoslovensko-bolgarska li- i ga. >^Živalca«, društvo izložbenih aranžerjev, Društvo prijateljev pri- rode in natakarska organizacija. c 478 prireditev je bilo lani v Celju in sicer 132 obCnih zborov, 109 se- stankov, 55 nogometnih tekem, 47 gledaliških predstav, 19 zborovanj, 17 predavanj, 11 plesov in 88 drugih prireditev. c V javni bolnišnici v Celju je bilo lani 1.168 operacij, v porodnišnici pa 307 porodov in 420 operacij. c Celjski šahovski klnb je imel v sredo zvečer dobro obiskau redni let- ni občni zbor v dvorani Mestue hra- nilnice. Izvoljen je bil nov odbor, ki ga tvorijo naslednji gg.: predsednik mag. pharm. Audro Posavec, pod- predsednik nastavnik risanja Josip Grašer, gospodar učitelj Ivo Petrak, tajnik abs. iur. Vladko Diehl, knjiž- ničar inž. Stanko Sajovic, odbornik inž. Iskren Pipuš, reditelj zasebni uradnik Emil Csörgö, revizorja dr. Josip Čerin in Karol Florjančič. Sprememba v predsedništvu se je iz- vršila, ker klubu ni uspelo ohraniti si svojega dolgoletnega zaslužnega predsednika, ustanovitelja in castne- ga flana kluba, višjega zdravstvene- ga svetnika. in komponista dr. Anto- na Schwaba. Občni zbor je izvolil g. dr. Schwaba za dosmrtnega Castno- ga predsednika kluba in se mu klub iskreno zahvaljuje za njegovo dolgo- letno požrtvovalnost in naklonjenost. Na predlog predsednika se prva vlo- ga vladnega svetnika g. E. Lileka vzame kot temeljni kamen za fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi- nitelja ?a podpore ubogim celjskim dijakom-šahistom. Poslana je bila tudi pozdravna brzojavka g. mini- stru prosvete, upoštevajoč njegove zaskige na šahovskem področju. c Brezplačne popoldanske smačar- ske tečaje počenši 22. t. m. organizi- ra tv. Kramar & Mislej v Celju. Zbi- rališče v torek 22. t. m. ob 13.45 pri kapucinskem mostu. Vabljeni vsi ljubitelji belega sporta. Podrobnejše informacije v trgovini Kramar & Mislej. sportni oddelek. c Oddaja plemenskih merjašckov po znižani ceni. Sreski kmetijski od- bor v Celju bo. posredoval nakup ple- menskih merjaščkov nemške žlahtne pasme po znižani ceni. Interesenti naj se javijo do 22. t. m. v pisarni obcinskega urada na Bregu pri Celju, kjer dobe tudi natančnejša pojas- nila. c Snbvencijski merjasci po polo- vični ceni. Kr. banska uprava bo tu- di v letošnjem poletju dodeljevala plemenske merjaščke po poloviCni ce- ni. Interesenti naj se javijo do 25. fe- bruarja v pisarni obcinskega urada na Bregu pri Celju. c Vložite davčne prijave! Davčna uprava v Celju opozarja davčne za- vezance, da morajo do konca januar- ja vložiti prijave za odmero davka na poslovni promet in luksuznega davka za 1. 1935.. prijave dohodkov iz podjetij, trgovin in samostojnih poklicev za 1. 1935., ter prijave do- hodka, ki je zavezan davku na ren- te za 1. 1935. Prijav dohodkov iz pod- jetij, trgovin in samostojnih pokli- cev ni treba vlagati pavšaliranim davčnim zavezancem, malim obrtni- kom na deželi. fijakarjem odn. iz- voščkom. postreščkom in agentom zavarovalnih družb. c Vsi lasiniki živine in prevoznih sredstev (dvokoles'» v Celju se pozi- vajo, da oddajo najkasneje do 20. t. m. v smislu naredbe poveljstva celjskega vojaškega okrožja št. 6üO z dne 11. t. m. »komorske liste«, ki so jih svoječasno prejeli na mestnem poglavarstvu v Celju. cVse lastnike motornih vozil, fija- karskih voz in biciklov, ki še niso prijavili svojih vozil za 1. 1935.. po- ziva sresko načelstvo v Celju. da ta- koj dvignejo pri svojih obeinah pred- pisane formularje in jih čimprej predložijo v odobritev, ker bo rok kmalu potekel. c ženska podražnica Drnžbe sv. Ci- rila in Metoda v Celja bo priredila v soboto 2. marca družabni večer v Celjskem donui in prosi vsa dmštva, da bi upoštevala ta datum. <¦ Vpisovanje v nižji in viSji samar- janski tečaj se vrši še dalje vsak dan Človek lahko podivja če neprestano sliši škripanje vrat, ki niso naoljena. Tudi Vaš kašelj škripa prav tako neprijetno 3ejte i%ßk@ZmM Mm pa ne boste kašljali. Kaielj manjSi ali weCji 0: " uspešno prepreči Proizvod »UNION«, Zagreb od 8. do 12. ter od 16. do 18. v Zdrav- stvenem domu, I. nadstr. Vsi obis- kovalci zadnjega nižjega tečaja naj po priglase za nadaljevalni, t. j. višii tecaj. K obilni priglasitvi vabi sres- ki odbor ilruštva Rdočega križa v Celju. c Kapetan v p. Lazar Bogdanovio, Gaberje. vila Livada, slavi slavo sv. J ova na 20. t. m. v krogu svoje rotl- l.ine. c Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih mar- kicah, naj predložijo davčni upravi v Celju vse uslužbenske knjižicc svojih namešeencev v kontrolo do konca meseca januarja. Proti delo- dajalcem, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bo davčna uprava postopa- la po Ci. 138. zakona o neposrednih davkih. Nadalje poziva davčna upra- va vse delodajalec. ki zaposlujejo hišno služabništvo, da si za to naba- vijo do konca januarja uslužbenske davčne karte po 52 Din. Te karte imajo v zalogi maloprodajalci mono- polskih predmetov (tobaeni trafi- kanti). Delodajalce, ki se temu pozi- vu ne odzovejo, zadene petkratna kazen za vsako nenabavljeno davčno karto. c Tujsko-proniatna zveza zastop- ?tvo »Putnik« v Mariboru, ki ima tudi svojo podružnico v Celju v pa- viljonu na Krekovem trgu, je ta pa- viljon opremila z moderno svetlobno feklamo. S^,to najnovejšo reklamo je hotela »Zveza« opozoriti vse potujoče obeinstvo na to, da posreduje v vseh v to stroko špadajočih zadevah, ka- kor nabave tuje v a 1 u t e , preskrba inozemskih vizumov, izdaja v o z- n i h kart za tu- in inozemstvo ter da daje zadevne informacije brez- plačno. c Nabavite pasje znamke! Mestno poglavarstvo v Celju opozarja last- nike psov na svoj razglas štev. 694S- 1930 z dne 25. junija 1931, točka 24. glede občinske takse na pse. Last- niki psov morajo čimprej, najkas- neje pa do konca meseca februarja nabaviti pasje znamke proti predpi- sani letni taksi 100 Din, prištevši 4 Din za znamko, skupaj 104 Din. Strankam, ki se ne bi držale pred- pisanega roka. se bo na podlagi § 4. uredbe o pobiranju občinskih taks v obmoeju mariborske oblasti z dne <>. septembra 1929 (Samouprava št. 31/9 ex 1929) predpisala taksa v dvojnem iznosu. c Smačarske čevlje v prvovrstni izdclavi kupite ugodno pri tv. Kra- mar & Mislej, Celje. c Za spomenik blagopok. Viteške- mu kralja Aleksandra I. Uedinitelju v Celju je daroval g. kapetan v pok. Lazar Bogdanovič o priliki svoje »slave« 50 Din, šamotna tovarna v Štorah pa je naklonila v isti namen 5000 Din. c Dijaški kohinji v Celja je daro- vala rodbina g. Gustava Grobelnika, mestnega računskega svetnika v Ce- lju, 150 Din namesto venca na krsto g. Mak«a Janiča v Celju. c Nnjemninski vinar je treba pla- čati. Mestno poglavarstvo v Cclju opozarja hišne posestnike, da je 1. januarja zapadel v plačilo najem- ninski vinar (gostaščina) za l. tro- mesečjt 1935. Stranke se pozivajo, da zapadle zneske plačajo pri n\estni blagajni celjski zanesljivo do 30. t ni Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale zakonite 7ctp.nidne obresti. Plačila. ki bodo po preteku i> tednov od dneva dospelosti izosta- la. se bodo izterjala izvršilnim po- tom. Stran 4. »Nova Doha« 18. I. 1935. štev. a c Teika nesreča pri sankanju. \ četrtek se je "21-letna brezposelna ¦ tkalka Marija Bednarskova iz. Celja j pri sankanju na Reiterjevem hribu i zaletela z vso silo v neko drevo in dobila težke poškodbe na desni nogi. Prepeljali so jo v bolnišnico. c Dijaška družina »Sloga« v Celja bo imela rediii občni zbor v soboto 19. t. m. ob 14. v poslopju drž. realne gimnazije. c Smnčarske obleke v vseh veli- kostih v rjavi in temnomodri barvi v veliki izbiri in po nizki ceni nudi tv Krajnar & Mislej, Celje. c Izgnbil se je vložek železniške le- gitimacije. Pošten najditelj se prosi, iia ga odda v upravi »Nove Dobe«. c Temelj vsakega podjetja je dobro knjigovodstvol Zato si pravočasno nabavite trg. knjige, rednike in osta- le pisarniške potrebščine, katere do- bite po ugodni ceni v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdvM Celje, Kralja Pe- tra cesta 7, knjigarna in veletrgovi- na s papirjem. c Nočno lekarniško slnžbo inia od 19. do 25. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«, Glavni trg. c Gasilska in reSevalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 20. do 26. t. m. IV. vod, reševalno II. skupina, inspekcijsko predsedliik c. Teilen/. Vojnik. Dne G. t. m. je uprizo- rila gospodinjska nadaljevalna sola v Vojniku Zakrajškovo igro »Pri kapelici«. Snov igre je vzeta iz kmeč- kega življenja, zato so kmečka de- kleta prav dobro in naravno podala svoje uloge kot žanjice in perice. Največ aplavza pa je bil deležen JurČek (Valdi Gorenšek) v smeha polni ulogi vaškega črednika. Gost- je so se vabilu gospodinjske Sole od- zvali v lepem številu ter z vstopni- no omogočili gospodinjski soli nakup nekaterih prepotrebnih reči. Vsem prav lepa hvala, posebno še g. uči- telju Zorku, ki je režiral igro. — Vo- diteljica. Dobrna. Xarodni poslanec g. Ivan Prekoršek je izposloval za božičnico večjo količino blaga 7a revne šolar- je, za kar se lau šolsko vodstvo na Dobrni najprisrčnejše zahvaljuje. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 20. januarja ob 19.: »Gospoda Glembajevi«. Gostovanje ljubljan- ske drame. Abonrna. Miroslav Krleža (K nprizoritvi njegove drame »Go- spoda Glembajevi« v Celja) Krleža je Zagrebcan. Rojen je bil v Khuenovein Zagrebu devetdesetih let v uradniški okolici. Rodil se je v eni izmed tistih his, ki so bile po- stavljene s krajcarji, katerim se je posrečilo, da so zlezli skozi gosto si- to »kr. hrv. slav. dalmatinskega pro- računa«, v eni geometerskih ulic, ki so brezmiselno začele rasti od Ilice proti jugu, od nikoder prihajajoče in nikamor vodeče, noseče imena slavnih mož, katerih slavo so pozna- li samo gospodje profesorji. Krleževo življenje zagrebškega otroka se je gibalo na pločniku nied Ilico in Kukovidevo ulico, na lepih fakinskih poljih okrog Ciglane, na Ribnjaku, izza »Sokola« itd. Zato je povsem naravno, da doživ- lja Krleža ta svoj takratni Zagreb tudi v vseh svojih delih. In doživlja ga tako, kakor doživlja in živi člo- vek svoje lastno življenje. Ko gleda Zagreb, je to gledanje ta- ko notranje, da je enako obračuna- vanju s samim seboj. In v fern je bila skrivnostna bit tega nesrečnega Zagreba? Stalno nasprotje med tern, kar :/.a- res je. nedaleč od nas, nekaj kilome- trov, za nekaj gorami in rekami — vse tako blizu ali spet nedosegljivo daleč. Cutili smo, da *bi moralo biti vse to naše in da je naše. a kadarkoli smo konkretno zagrabili, nam je ostal v roki tipično z&grebški manco. Vse smo žrtvovali temu snu, a real- no življenje, ekonomsko življenje je šlo mhno nas. Vse to se vleče skozi Krleževo liri- ko kot njena tipična nota. V tej li- riki vlada prepričanje, da vse to no bi ftmelo biti tako bedno in neui>s- no, nekje nekaj jasnega in svetlega. Kontrast maske onega, kar smo že- leli, in malomeščanske malenkosti je zostrilo v njem doživljanje za ta tra- gikomični konflikt. Skozi vsa njegova dramska dela se vleče rdeča »nit borbe proti lali in maski«. Tako že v »Golgati«, »Vuč- jaku«. Borba proti laži se nadaljuje kot vodilni motiv v seriji »Glemba- jevih dram«: »Agonija«, »Gospoda Glembajevi« in »Seda«. V dranii »Go- spoda Glembajevi« je usmerjena bor- ba proti neiskrenosti, maskam in la- žern, ki so osnova večini hrvatskega meščanstva. V njej so prikazane vso drobne sile egoizma, intrige in pod- losti, družinski spopadi, nečistost različnih razbitih eksistenc in raz- očaranja — vse, kar daje pojm Glem- bajevščine. Vsaka najmanjša podrob- nost v Glembajevih je zvezana s ka- terokoli palidarno žilico hrvatsko stvarnosti in prav to daje dranii ma- sivnost, njeno specifično težo. ' »Gospoda Glembajevi« v celjskem gledališča. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 20. t. m. ob 19. v Mestneni gledališču slovito drama Miroslava Krleže »Gospoda Glemba- jevi«. Snov je vzeta iz življenja za- grebške patricijske rodbine. Ta dra- ma je po sodbi kritike eno najmoč- nejših odrskih del in je že nekaj let na repertoarju ljubljanske in zagreb- ške drame. Režira g. dr. Gavella, so- delujejo dame in gg. Nabloeka, Sari- čeva, Lovar, Kralj, Danes, Železnik, M. Skrbinšek, Jerman in Sancin. Opozarjamo, da se bo predstava pri- čela že ob 19., ker traja igra aad 4 ure. Po začetku predstave vstop v gledališče ne bo dovoljen in bodo morali zamudniki vse prvo dejanje, ki traja nad eno uro, Cakati zuna.'. Ker vlada za predstavo veliko zani- manje, svetujemo neabonentom, da si vstopnice takoj nabavijo v pred- prodaji v knjigarni »Domovini«. Zopet yam *e nudi izr>edno lahek b e n c i n po znatno znižani ceni, edin iizvenkartelni, pri Crpalkah pred veletrgovino Iv. Ravnikar-, Celje, Kralja Petra o, in Jos. Delakorda, Gabcrje Sokolstvo x Smačarske teknie celjske sokol- ske župe v Zagorju. Zagorje bo sla- vilo v nedeljo 20. t. m. praznik dela in požrtvovalnosti. Qtvorilo bo so- kolsko smučarsko skakalnica, ki si jo je zgradilo članstvo z lastninii sredstvi in drugimi podporami. Xai- več zaslug za skakalnico ima tamoš- nji agilni naCelnik br. Klun, ki ni miroval, dokler se niso uresničile njegove želje. Tega, kai* Celje ne zmo- re, zmore majhno in revno Zagorje. Skakalnico je zgradil znani strokov- njak, inž. Rožman. Skoki so mogooi preko 40 m. Clanstvo je z združeni- mi močmi šlo na delo in v kratkem Času postavilo skakalnico, ki je lah- ko Zagorjanom v ponos, ustvarite- Ijem pa v zadoščenje. Zatorej ceni mo delo agilnih Sokolov v Zagorju ter jim pohitimo čestitat k otvoritvi ska- kalnice. Ob 10. dopoldne bodo tekme Članstva in naraščaja na daljavo, ob 14. bo otvoritev skakalnice; nato pa tekme v skokih in drugo. Priliod vseh smučarjev v nedeljo z jutranji- mi vlaki, odhod zvečer. Celjani so vabljeni, da tudi pohitijo v nedeljo v Zagorje. Odhod iz Celja z jutra- njim vlakom. Voznina polovična na podlagi sokolske objave. Vzemite smuči s seboj. V soboto in nedeljo bodo v Zagorju tudi izbirne tekme Saveza SKJ za CeŠkoslovaško. Pridi- tc vsi. ki znate cenito to plemenito in lepo delo sokolskega Zagorja! Sport Medmestna slalom tekma Zagreb: Celje V nedeljo 20. t. m. dopoldne bo na Velikem dolu pod Oštrcem pri Sa- moboru prva medmestna slalom tek- ii - i in sioer bo priredil za. tiski klub tekmo med Zagrebom in Celjem. Dejstvo, da so Zagrebčani povabili na prvo med- mestuo slalom tekmo Celjaue, ki jih po poročilih zagrebških listov sma- trajo po pravici za izvr»tne smufar- je, je veliko počaščenje za Celje. V zagrebski in ci-ljski ekipi bo nasto- pilo po 15 smticaijev. Zagrebtani pridno trenirajo. Celjani pa hočejo nadoknaditi zaradi pozne zime i/- gubljeni trening z nočniin trenin- gom ob luninem svitu. Za celjsko ekipo, ki jo organizira SPD v Celju in vodi g. Andrino Kopinšek. bodo startali člani SPD v Celju, SK Celja, Smucarskega kluha in SK Olimpa. Celjanom želimo v nedeljo niongo uspehov v tc-žk! borbi! Smučarski klub in sportni teden v Celju Smučarski klub Celje stopa v peto leto svojega dela. Zdi se, da nikakor ne bo odveč, če ob tej priliki sprego- vorirno nekoliko bcsed o tern agU- nem klubu. Prvi predsednik kluba, znani smu- car tr. Henrik Kodola, ki jo pri Sta- nifevi koči na Triglavu mnogo let voi "z1 dose^el Stevilko sto. V drugem in tretjem poslovnem letu se je Smučarskemu klubu pod vodstvom dr. Alfreda Juharta posre- čilo pridobiti za predavanje v Celju kralja Julijskih Alp« dr. Julija Ivu- gyja, 7nanega po njegovih pred ne- davnim izdanih delih. v katerih nam nepozabno opeva krasote naših pla- nin in prelesti našega Triglava. V tern času je bil tudi nastop svetovne prvakinje v drsanju mlade Hilde IIo- lovske, ki je kakor znano pozneje ta- ko tragično umrla, velik sportni do- godek. Že takrat je klub pričel z gradnjo smucarske skakalnice v bii- žini letoviščarske restavracije gosp Ervina Petrička v Liscah. Da ta ska- kalnica v celjskem sportnem življe- nju, kakor tudi za pospeševanje tuj- skega prometa zelo mnogo pomeni. nam dokazuje že dejstvo, da so sio- vesni blagoslovitvi po celjskem opa- tu gospodu Petru Juraku prisostvo- vaii poleg nepregledne množice občinstva tudi zastopniki oblasti in najvišji oficirji celjskega pešpolka. Na stotine in stotine ljudstva iz Ce- lja in bližnje ter daljne okolice je vrelo takrat k skakalnici, saj so ve- deli, da bodo tarn imeli priliko vi- deti poleg najbolj znanih inozemskih smučarjev še mojstra v skakanju NorveŽana Arna Guttormsna. V pomladi po tej tekmi je smučar- ski klub osnoval še teniško sekcijo, ki jo je potem registriral pri teniš- kem združenju v Zagrebu. Ko je klu- bu naceloval v četrtem letu Edvard Pajdaš, se je nioraJ odbor boriti z notranjimi in zunanjimi težkočami, vendar se urn je posrečilo vse zgla- diti in urediti. In zopet so pričeli z delom. Izgradili so skakalnico, in drugo tekmovanje v skakanju na njej *:koroda ni zaostajalo za prvim. tako široko zamisljenim in izpelja- niin. V tern delovnem letu so pričeli tudi s prirejanjem smuških tečajev na Snirekovcu in Mozirski planini. Te tečaje, katerim se je po/neje v aprilu priključil še tečaj na Okreš- lju v Savinjskih plauinah, sta vodila gg. Franc Zagger in Ervin Gradier, ki sta si bila med tem tudi pridobi- la diplomo učiteljev smučanja, izd-i- iio od Jugoslovenske zimsko-sportne zveze. Clani kluba so sodelovali in se uveljavljali pri vseh zimsko-sport- nih prireditvali. Najbolj častno izmed iijili je reSil svojo nalogo Clan Frido- rik Joleu, ki si je dvakrat zaporodo- ma pridobil pri slalomskih tekmali naslov smucarskega prvaka v slalo- mu, pri lanskem tekmovanju za dr- žavno prvenstvo pa je dosegel četrto mesto. Mnogo so storili tudi za otro- ke in doraščajočo mladino. Sedaj. ko obstoji že peto leto iu mu načeluje g. Franc Zangger, hoče klub dokazati upravicenost svojega obsto- ja, svoj namen in pomen s sportnim tednom v dneh od 2. do 10. februar- ja. Naj omenimo posebej datume 3., 7., 8. in 10. februarja. Dne 3. februar- ja bo prvenstveno tekmovanje 7a Slovenijo v damskem slalomu. Za 7. februar jim bo najbrž uspelo prido- Liti za sport no predavanje znanega hribolazca Ertla iz Monakovega, ki je oblazil že vrsto vrhov na Himala- ji. Naslednji dan bodo gledalci lah- ko prvic v Jugoslav!ji videli izvaja- nja smuških skokov v nočnem času, 10. februarja pa bo veliko mednarod- no tekmovanje v skokih. Klub je pred nedavnim zaprosil prometno ministrstvo, da dovoli obiakovalcem sportnega tedna, ki bodo potovali z viaki, 50% popusta na vozne cene. Združenjo gostilničarjev je sklenilo dati gostom popolno oskrbo po izred- no znižanih cenali. Zato klub upia- vičeno pričakuje, da bodo od vse- povsod v tem tednu obiskali Celje, saj jim njegova okolica, bogata na idoalnih smuških in drugih sportnih terenih, nudi toliko pristnega sport- nega razvedrila in celo sama klubo- va skakalnica bo gostom na razpola- go. Vsi, kdorkoli bo prišel, naj bo začetnik, naj bo razvajen smuCar, bodo odhajali zadovoljni in polni naj- lepših spominov. t Vremensko poročilo. Mozirska koča, 17. Jan.: 60 cm suhega snega, smuka zelo ugodna. Izgledi za nede- ljo najlepši. — Celjska koča, 18. ja- nuarja: 30 cm snega, Smuka izvrst- na. — Koča na Pesku, 17. Jan.: 60 cm za smuko izvrstnega snega. Kino Kino Union Celje. Petek 18. janu- arja: »Črna krila«. Letalski velefilm, posnet v spomin zračnih herojev. Po- skusi letanja po noči. Polet čez An- de. Iskanje izgubljenega letala v vi- harni noči. V glavnih ulogah John Barrymore, Clark Gable, Myrna Loy, Lionel Barrymore, Helen Hayes. Ro- bert Montgomery. Glasba: R. Stot- hart. Dve zvočni predigri. — Sobota 19., nedelja 20. in onedeljek 21. janu- arja: »Igln« (»Večni molk«). Velefilm s skrajnega severa Aljaske. Težka borba Eskimov za obstanek. V glav- nih ulogah nastopajo sami Eskimi. Pred igra: zvočni tednik. Gospodarstvo Rjavi letnik 1934 Porjavenje vina je ena izmed naj- grših vinskih napak, ki se osobito letos moeno pojavlja — pri nekako 90% novine. Prav za prav se ne mo- res pri nobenem so^du zanesti, da bi ti vino prej ali slej ne porjavelo, ko ga pretočiš ali imaš bolj dolgo na pipi, odnosno v načeti ali odprti po sodi. Lahko porjavi celo v slabo za— maSeni steklenici. Tako \ino je tudi ogabnega okusa in po vinskem zako- nu ne sme v promet, dokler ga nismo ozdi*avili z dovoljenimi sredstvi. Tu ne moremo podrobno razprav- ljati o tem pojavu in vseh vzrokih porjavenja, marveč ugotavljamo sa- mo dvoje: 1. Pri vsakem vinu, ki še ni po- rjavelo, lahko vnaprej določimo, da li nam bo ob nekih pogojih pozneje porjavelo ali ne; v prvem primeru porjavenje preprečimo na zelo eno- staven način. 2. Že v sodu porjavelo vino mora- nio najprej ozdraviti in ga tako dol- go ne smemo prodajati ali točiti; vinski obrtnik ga mora dotlej ozna- Čiti na posodi z napisom: »Pokvar- jeno — ni za prodajo kot pijača.« Zdravljenje porjavelega vina je vča- si prav tako enostavno ko prepreče- nje, včasi pa bolj zamotano za tiste- ga, ki ne pozna kletarstva. »Nova Doba- 18. 1. 1935. Stran 5. Kako določimo porjavenje vnaprej iO kako ga prepredimo? — Vino v i;*>l»okriti faši — zadostujc polovič- opazuj on ali dva dneva! Ako . > loin času nagibn ua riavo na- vadno z vrha navzdol , je to opozo- '>: ila bo to vino po/nejo porja- !tk;atu pa opomin. iln naj ta- ' ivbno ukrenemo • \ ma. ki še kipi a! ;•¦ m^mh..,. i»yr!jikovim dvokis« ^: u)gljikovo no) od iieilav!i'\ira vietja, pa po- < iom lahko zatnji; kajti nevidni üljikov dvokis tako rekoč pla- : vinu, ko oljo na \txli. in one- ;! kisiku zraka pristop: zato vino lie porjavi. I/, takega vina je tre- ba najprej iztirati ogljikov dvokis. V • dosežemo, ako vino nekoliko sc- t,j>'.jf>njo, bolj enostavno pa je, da jra Vvkrat prelijomo iz case v čašo v dolgein curku, pri reiner ogljik«««- dvokiV izpuhteva. Vino, ki pokaže tieljubo svojstvo na zraku, jo treba na vsak način še pivd pretokom zmerno žveplati na uovi nae.in. ki niu pravinio »zveplanje brez pretakanja«, to je s kalijevim inoTabiMilfitom (ne z natrijevim bi- sulfitom, ki je prepovedan!). Ta, soli podobni pripravek (K»S*Os) imajo naše boljše drogerije in Kmetijska družba tudi v tabletah (okroglih ta- blic.ah) po 10 gramov. ki morajo biti neoporečne, kemično čiste. Priznano dpber izdelek je od tvrdke Merck v Darmstadtu, ponujajo pa tudi druge izdelke, ki često ne ustrezajo ne za- konu r -».»«">n. -••*- biti. Za pre.preeitev porjavenju zado»tu- je v splosnem *> do 7 gramov kalije- t vega metabisulfita na 100 litrov. to je 2 tableti na polovnjak vina. Kak- šen gram več ali manj je bre/ več- jega pomena. Odmerek kalijevega niet&bisulfita zavijemo v čedno piat- neno krpico in to vrečico potem na j niti, ki smo jo z njo zavezaii. obesi- . nio v vino pri vrhu. Že čez kak dan J se kalijev metabisulfit popolnoma raztopi, nakar vino premesamo z lo- seno mešalnico. Kalijev metabisulfit razvije pod vplivom kislin v vinu prav naglo žveplov dvokis, ki ostane dooela v pijači in uniči povzročitelje porja- veuja. Cez teden dni napravimo spet poekus v čaši (na zraku). Ako vino ! ne porjavi več, je uspeh popoln, sicer bi bilo treba še kako malenkost ka- lijevega metabisulfita dodati. Cim manj ga zadostuje za odpravo napa- ke, tern boljše je za kakovost vina; zato priporo^amo čim večjo stednjo pri tern novodobnem načinu žvepla- nja (bisulfitiranju), kakor pri doslej najbolj obifajnem, starem načinu žveplanja s sežiganjem žveplenih az- bestnih tre^čic tudi za druge kletar- ske svrhc. Kajti vsakršno pretirano zveplanje se lahko silno maščuje nad zdravjem izmučenega vina in raz- očaranega pivca. Kako zdravimo že v soda porj a ve- to vino? — Enostavno: žveplamo ga s kalijevim metabisulfitom. kakor smo prej povedali (bisulfitiranje). Morda se vino zdaj polagoma samo Jepo izčisti. Ce ni tega najugodnejše- ga učinka, je treba porjavelo vino nato še uinetno čistiti. O čišcenju ali bistrenju vina in o čistilih pa te po- uči dobra novejša knjiga o kletar- stvu. ki bi jo naj imel vsak napredni vinar vedno pri roki. Laliko je preprecenje. težje pa je 7.dravljenje porjavenja vina. Kar smo povedali o porjavenju vina, velja prav tako o porjavenju sadjevca. To Meer ni edini način odprave porja- venja. a je najbolj pripraven, zato pa priporočamo. Ozdravljena pijača pa je Sele čez nekaj tednov za potrošek brez kvare za zdravje použitnika. Andrej Žmavc. | g Hmelj. Nemäka sekcija Zveza hnaeljarjev v Žatcu CSH porofa z dne 10. t. m.: Ob trajnem povpraSe- v,injn in Cvrstem razpoloženju jo pro- mot le neznaten, ker hmeljarji ne silijo k prodaji. Cene se gibajo v okviru 2150—2*250 Kf za 50 kg in so izboij-MJe.i^ *-'': •¦¦i ¦•—'•-¦- '^^^ »^:J- g Lovsko - prodajna organizacija »Divja koža« Ljubljana — veiese- jem priredi 28. t. m. draibo kožulio- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,ooo ooo*— K.\ipuije inpro- fiiöj a devize In valuie izdaja nverenje za izvoz biaga Sprejema hraniloe vloge na knjižice in tekoči račun ter nndi za nje popolno var- nost in ngodno obrestovanje Podružnid: Maribor, Šoštanj vine vseh vrst ilivjadi. Dražl)e so i)o j udeležilo dosti kupeev, med katerimi bo tudi precej inozemcev. Zato bo kožuhovina na tej dražbi dosegla svetovne cene, seveda pa niora biti zbranega dovolj dobrega blaga, kei1 sicer zaniinanje inozemskih odjo- malcev za biago takoj popusti. Vsi naši lovci naj poverijo svoj lo\ski plen »Divji koži« v prodajo in kožn- hovino takoj odpošljejo. g Subvencijski merjaščki in pie- menice. Sreski kmetijski odbor v Celju bo v dveh ali treh tednih po- sredoval nakup in dodelitev 3 do 5 mesecev starih merjašfkov in pleme- tiic nemške žlahtne pasme, ki je po- .sebno prikladna za proizvajanje per- Sutnikov (prolikov). Sreski kmetijski cdbor bo prispeval k nakupu vsake- ga kg živali do 4 Din. Mesto Celje sa- mo rabi v poletni dobi do 'iOOO proli- kov, ki so jib doslej mesarji kupo- vali povečini v južnejših krajib. Pri nas baje ni bilo dobiti primerne pas- me. V* zarodu omenjenih merjaščkov in plemenic se nam nudi pasraa in blago, ki mora ob primeraem krm- ljenjn in pitanju zadovoljiti tudi na- še inesarje. Zanimanci za merjaščke in plemenice, katerih nakup subven- oijonira sreski kmetijski odbor, naj se čimprej zglasijo pri pristojnih ob- činah. Po svetu s Svileni podplati in volnene ceste. Na Japonskem izdelujejo toliko svi- le, da je ne morejo več prodati. Zato so se japonski strokovnjaki začeli pečati z mislijo, kako bi svilo korist- no mogli porabiti v kake druge na- mene. Zdaj so izumili. da bi se iz svile lahko delali trpežni podplati ;a čevlje. Dognali so, da so svileni pod- plati na tlakovanih cestah prav do- bri in trpežni. V Avstraliji pa imajo druge težave. Avstralija je dežela, kjer izdelujejo svetovnoznano volno. Toda tudi za volno so prišli slabi ča- si. Zaradi splošne gospodarske stis- ke po vsem svetu zaloge avstralske volne ostajajo v skladiščih, ki so pol- na že do streh. Bistroumni Avstralci so iznasli, da bi bila volna, pomeša- na s peskom, dobro sredstvo za tla- kovanje cest. Ce se bo to obneslo, bo- mo morda ceste kmalu tlakovali z volno, namesto da bi jib tlakovali / asfaltom. Avstralskim poizkusom so je pridružila tudi Nova Zelandija. Zdaj že tudi na Angleškem poizku- šajo, kako bi odpadke od volne po- rabili za tlakovanje ceet. V mestu Lancashirejn na primer so že tlako- vali nekaj cest z volno. seveda sanu> za poizkušnjo. s I.nžni kardinaL V Rimu ^e je pred dnevi pred palačo Colonno usta- vila pred zlatarno, kamor zahajajo rimski odličniki, lepo okrašena štiri- vprežna papeška kočija. iz katere- je i7^topil kardinal v spremstvu župni- ka. Kardinal, ki so ga sprejeli z vse- mi častmi, je stopil v trgovino. Žup- nik je pojasnil namen visokega ob- iska. da bi Njegova Eminenca rad kupil dragoceno darilo in ga poklo- uil nekemu knezoškofu v latinski Ameriki, ki bo v kratkem imenovan za kardinala. Dolgo in prav strokov- njaško so izbirali. Župnik se je po- govarjal s kardinaloni latinsko. na- posled pa se je sivolasi kardinal od- ločil xa dragocen. z raznobarvnimi biseri posut križ. Cena je bila viso- ka, saj je zahteval trgovec 60.000 lir. in zai'adi tega je bil kardinal tudi v zadregi. Bil je mncnja. da mora da- rilo najprej predložiti državnemu tajniku v Vatikanu. To nalogo je pre- vzel župnik, kai-dinal pa bi nanj ča- kal v trgovini. Prošnjo župnika, naj ga spremi, je trgovec vljudno odklo- nil. Tako je župnik sam sedel v pa- peško kočijo in se odpeljal. Minilo je več ur. Trgovec se je večkrat sku šal zaplesti s kardinaloni v pogovor, ta pa se je samo smehljal in se igral s slušalko, kakršuo rabijo glušci. Tr- govec je postal siten, saj se je kar- dinal samo smehljal. Naposled je po- slal posebnega sla v državno tajni- štvo, naj povpraša, kako je s kupči- jo. Tarn so bili seveda zelo presene- čeni, kajti nihče ni ničesar vedel o kardinalu. ne o župniku. Res je taj- ništvo dalo na razpolago neki filmski družbi na njeno prošnjo papeško ko- Cijo in tudi lakaje, ker so dejali, da gre za filmske posnetke, več pa tarn niso vedeli. »Kardinala« je filmska družba sama pripeljala s seboj. Po- Hcija je ugotovila, da gre za 71-1 et- nega gluhonemega krovca Giuseppa Sabbija, ki si ga je neka filmska družba izposodila proti plačilu 10 lir. da glumi nekaj ur kardinala. Žup- nik. ki se je bil s papeško kočijo od- peljal, je seveda Vatikan zapustil, s seboj pa ni pozabil vzeti dragocene- ga križa. Doslej sleparja še niso iz- sledili. s Zaradi clgaret je zapusti! zaro- eenko. Uradnik A'b^n Z.prer v Bu- dimpe5ri je hoc?1! več let z L'.J'zo Kor- vinovo. Že pred desetimi It-ti sta se znročiia in prisfgai ji je. da jo povede pred oirar. Naenkrat si ie pa premislil, čeprav sta ga Luiza in njena mati vsa leta podpirah in Čepr3v je bil pn niima često na hrani. Kar na tihem io ]e no- te! zap.,stiti in misiii je, da bo s tem reč odsravljena. Fant pa ni poznal Luize in njene materp. Zapuščena ne- vesta je tako« viožiia tožbo in zahte- vala veiiko odškodnino. Ooto*enec pa je povedal, da je zato zapustil zaro- Čenko, ker je niena mati strastna ka- dilk». Vedno je pris!u$kova!a niegovim pogo-orcm z zaročenko in zatrjevala je, da se po poroki ne ho iočila od svoje hčere. Zavoljo te^a se je uradnik bal. da bi porabila tašča najmanj po- lovico njegove skromne place. Smešnica Sodnik (obtožencu): »Ali lahko na- vedete nekaj, kar bi omililo Vašo kazen?« — Obtoženčev obraz se raz- jasni: »Ce nimate nič proti ¦ temu, gospod predsednik, bi želel divan v svojo celico!« PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAKILNIU DRAVSKE BANOVINE C E I J E prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo ZVEZNfl IN KfUIQOVCZNICfl CELJE 3TRO55nflTERJEV<» I izvršuje vsa v stroko spadajoča dela Stran 6. »Nova Doba« 18. I. 1935. Stev. :i Združenje pekovskih mojstrov v Celju javlja tužno vest, da je gospod Maks Janič pekovski mojster v Celju ter soustanovitelj, dolgolctni nsčelnik In sedanii podnačelnik Združenja v četrtck 17. t. m. preminul. Združenje poziva vse člane, da se udclcžijo pogrcba, ki bo v soboto 19. t. m. ob 15. \z hiše žalosti na Babnem na mestno pokopališče. Načelstvo. Franjo Dolžan «L»»; kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pnvztma ts« i zgorej undtM strokt ipadajoia dtli io popratili — Can mum — Postriibi tola» ia solidaa Potrti v neizmerni žalosti javljamo tužno vest, da je naš najboljši mož, oče, tast, svak, stric, gospod MIHAEL KUS HIŠNI POSESTNIK, RESTAVRATER IN KAVARNAR danes, 17. januerja 1935 ob 7221. uri previden s tolažili svefe vere po kratki bolezni v 60. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 20. janu- arja 1935 ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Glavni trg na mestno pokopališče, kjer se bodo zemeljski ostanki po- ložili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 21. ja- nuarja 1935 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela. Prosimo za tiho sožalje! CELjE, dne 17. januarja 1935. Žalujoča soproga Kristina KliS in ostalo sorodstvo Jkupuj\ fbOMACE] 1 BLÄGO 3\v - - _ ' Vstopite kot član v »Jadransko j stražo«, ki je edina pomorska organizacija v državi. Javite svoj pristop z dopisnico! Oakrbnika iščemo za Mozirsko kočo. Ponudbe Sa- vinjski podružnici SPD v Celju. Neblovana ali prazna soba s posebnim vhodom v mestu se išče. Po- nudbe na poštni predal 123 v Celju. Sianovaitje spba ir\ kuhinja v mestu Celju išče mirna stranka za 1. marec. Naslov v upravi lista. Ljudske posoiilnice v Celju bi potrebovali 100.000 —. V zameno tudi čisto male knjižice. Ponudbe upravi pod »Pogoj«. Šolske potrebacine y veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki «Franc LeskovšeK Celje, Olavnl trg 16 Petsobno stanovonje s kopalnico itd. ter z vrtom se odda na Cankarjevi cesti št. 10. — Celjska mestna hranilnica Brez poscbnega obvestila. Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo žalostno vest, da je najboljši mož, oče, sin, zet, svak, stric, gospod Maks )anič pekovski mojster^ gostilničar in veleposestnik danes ob 17. uri po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb našega dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. januarja ob 15. (ob 3.) uri iz hiše žalosti na Babnem na mestno pokopališče, kjer bo položen v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 21. januarja ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Daniela. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. CELJE—BABNO, dne 17. januarja 1935. Marija Janič, sogroga; Vincenc, Marija, Maksimilijana, otročiči; Amalija Janič, mati; Oto Janič, brat, in ostalo sorodstvo. Ustanovljena lela 1804. Pod stalnlm driawnlm nadiontvon Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kulodworu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- možcnja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnira vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakcrn primeru zajamčcna Urcjuje Rado Pečni^— Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. — Obav Celju.