SODOBNI POGLED NA PREKOMEJNO SODELOVANJE NA OBMOČJU ITALJANSKO-AVSTRIJSKO-SLOVENSKE TROMEJE (1) Anton Gosar* Izvleček UDK 911.3:341.222(497.12:436:450) Proučevanje območij ob italjansko-avsirijsko-slovenski meji ima dolgoletno tradicijo. Načrte za poručevanje možnosti za komplementaren razvoj pokrajine ob Tromeji(l) so pred leti ustrezno zastavili geografi tržaške, videmske, celovške in ljubljanske univerze. V tem članku navajamo izsledke raziskave, ki obravnava etničnost in nanjo navezano vrednotenje kulture sosednjih narodov. Poleg tega analizira znanje italjanskcga in nemškega jezika v izbranih naseljih Doline in Zgornjega Posočja. Ključne besede: prekomejno sodelovanje, komplementaren razvoj. Tromeja - obmejno območje Avstrije, Italije in Slovenije, etnične značilnosti, vrednotenje kulturnih značilnosti, znanje nemščine & italjanščine. Zgornja Dolina, Zgornje Posočje. Abstract UDC 911.3:341.222(497.12:436:450) CONTEMPORARY STUDIES ON THE THREE-BORDER AREA OF SLOVENIA, ITALY AND AUSTRIA The area wher three-borders of A ustria, Italy and Sloveia meet was centuries long a transitional egion between the core areas of the Mediterranean and Alps. The under Austria unified area was divided among three states in 1918. Since than diverse systems in economy and politics have changed the once supportive economies. Tendencies to develop in each of the bordering states such economies which would support each other are becoming a reality. Studies, performed by universities of Ljubljana, Trieste, Udine and Klagenfurt should provide knowledge on the existing socio-geographic structure of the above named border regions. Key words: Transborder cooperation, language knowledge, the three-border area, Slovenia, Carinthia. Friuli-Venetia Giulia UVOD Slovenska geografija je že sredi 60. let posvetila precej pozornosti vprašanjem meja, manjšinam ob mejah in trgovskim in turističnim prekomejnim tokovom. Bila je med prvimi v Evropi, saj so se podobnih vprašanj takrat lotevali samo še na območju Regio Basiliensis, značilni obmejni pokrajini Francije, Nemčije in Švice. Med številnimi odmevnimi prireditvami, ki smo jih organizirali v želji promovirati naše takratne raziskovalne izsledke sodi nedvomno posvetovanje Turizem in meje, ki je potekalo pod pokroviteljstvom Mednarodnega združenja geografov leta 1978 v Ljubljani in Trstu (Gosar, 1979). Vzporedno z dozorevanjem predrevolucionarne kritične mase v osrednji in vzhodni Evropi in zavedanjem geografov o pomembnosti vedenj o funkcioniranju obmejnih regij, so podobne posvete kasneje organizirali na univerzah in raziskovalnih ustanovah tostran in onstran * Dr. izr. prof, Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva cesta 2, SLO Anton Gosar 84 Sodobni pogled na prekomejno... POMEMBNEJŠE SESTAVINE IN PROCESI PREOBLIKOVANJA V preteklosti slovenski geografi nismo preverjali možnosti za soskladen in usmerjen razvoj območij tostran z območji onstran meje. Najpoprej je bilo nestvarno razmišljati o planiranju komplementarnosti prostorskih struktur na območjih, ki jih je ločevala hermetično zaprta meja. Posebej je to veljalo za obmejne pokrajine, kjer so meje ločevale nadnacionalne družbene, ekonomske ali vojaške sisteme. Ob odprtju meja, predvsem na Zahod, smo bili geografi takoj pripravljeni registrirati spremembe, ki jih je v prostor in med ljudi zanesla politična otoplitev. Na vsklajeno delovanje pri oblikovanju enotne obmejne regije takrat še ni bilo mogoče misliti. V kolikor je do dopolnjevanja v trgovini, storitvah in drugih dejavnostih prišlo, je to potekalo ponavadi anarhično, saj je temeljilo izključno na zasebnem ali družbenem profitu. Zaslužek ob meji je bil možen oziroma je izhajal iz različne pravne regulative oziroma ekonomije dežel, ki so mejile druga na drugo. Osrednje institucije države so ponekod obmejni razvoj podpirale - vsaka v lastno korist. Območje Tromeje je v obdobju Habsburške monarhije pripadalo notranjeavstrijskim pokrajinam Kranjski, Primorski (Goriški) in Koroški. Italjansko mejo so po I. sv. vojni "železne zavese". Organizatorji so upoštevali slovenske izkušnje in jih vgradili v svoja razmišljanja. Vabljeni na te prireditve, smo imeli slovenski geografi na njih praviloma vidno mesto (Gosar, 1984). Ožje območje Tromeje zajema 740 km2 alpskega gorskega (Julijske/Karnijske Alpe/Karavanke) in dolinskega sveta ob rekah Savi, Zilji in Beli. Sestavljajo ga katasterske občine Rateče, Podkoren, Kranjska gora in Gozd (147 km2 ali 20% ozemlja) v Sloveniji;občine Tarvisio, Malborghetto-Valbruna in Pontebba (425 km2 ali 57% ozemlja) v Italiji; ter občini Amoldstein in Finkenstein (169 km2 ali 23% ozemlja) v Avstriji. V širšo obravnavo smo vključili Dolino in Zgornje Posočje! Vsebinsko kulminacijo so raziskave te vrste dosegle, ko so pri terenskem proučevanju pričeli sodelovati strokovnjaki iz obeh strani meje. Eno prvih evropskih institucij tripartitnega, meduniverzitetnega in mednarodnega, terenskega geografskega proučevanja obmejne pokrajine so vzpostavile univerze v Ljubljani, Celovcu, Vidmu in Trstu. Slovenski, avstrijski in italjanski geografi so se dogovorili, da bodo večletno raziskovalno pozornost namenili območju ob stičišču treh meja. Podporo zamisli so v verbalni obliki dale deželne vlade, obmejne občine in delovna skupnost evropskih regij Alpe-Adria. Izsledke uvodnega, dveletnega skupinskega dela so leta 1990 trojezično objavili v reviji Oddelka za geografijo DELA - "Tromeja - Obmejna regija Jugoslavije, Avstrije in Italije" (Pak, 1990). V njej so ovrednotili pokrajinsko podobo ob Tromeji, prvenstveno iz historičnogeografskega vidika. Raziskava seje poslej usmerila v proučevanje prostorskih struktur, ki bi naj v sedanji obliki ali ob ustrezni preobrazbi pripomogle k skladnejšemu razvoju sosednjih regij treh držav. Izbranevsebine predstavljamo na tem mestu. Anton Gosar 85 Sodobni pogled na prekomejno... premaknili na Zahod in poprek čez poprejšnje notranjeavstrijske deželne meje: med obema vojnama je posoški del za obdobje 25 let pripadel Italiji. Meja med Slovenijo in Italijo šele v zadnjih štirih desetletjih razmejuje povodja mediteranskega in panonskega oziroma čmomorskega porečja. Slovensko-avstrijska in avstrijsko-italjanska meja potekata vse od dvajsetih let dalje na Karnijskih Alpah oziroma Karavankah. Meja je najprej ločevala kraljevino Jugoslavijo, fašistično Italijo in republiko Avstrijo oziroma nacistični Reich ter kasneje socialistično Jugoslavijo, nevtralno Avstrijo in članico Severno-atlantske zveze, Italijo. Obenem je bila to politična, pravna in gospodarska ločnica med neuvrščeno Jugoslavijo, članico EFTE Avstrijo in članico EGS Italijo. Omenjena politično-geografska dejstva izpostavljamo, saj strukturne spremembe, ki so jih sem zanesli različni, sicer oddaljeni centri moči, idej in kulture, niso preoblikovali le fizične podobe pokrajine (italjanske kasarne, staroavstrijski promemi sistem, slovensko-jugoslovanski policentrični koncept razmeščanja industrije,... v Sloveniji), temveč so pustili brazgotine tudi v ljudeh. Posredno vplivajo na videnja bodočega razvoja. Bistvene spremembe so torej zajele kulturno-pokrajino na območju Tromeje v 20. stoletju. V vsaki od treh regij seje nacionalni karakter države kateremu je območje pripadlo okrepil. Migracijski in asimilizacijski procesi so preoblikovali prebivalstveno strukturo; vsedržavni razvojni načrti so bili večidel naravnani tako, da so podpirali nacionalno ekonomijo! Romanski značaj je povsem prevladal nad nemškim in slovenskim v Kanalski dolini v Italiji (Steinecke, 1991/a), Slovanski seje utrdil v Sloveniji (Gosar, 1991), interesi nemškega prebivalstva v Avstriji so postopoma pridobivali prioriteto na Koroškem (Zupančič, 1993). Posočje, kije v tem stoletju zamenjalo že štiri lastnike je demografsko in ekonomsko najbolj trpelo (Kunaver, 1989). Terenske raziskave opravljene v poletju 1993, o katerih poročamo v naslednjem poglavju, so pokazale, da kljub dokajšnji etnični homogenosti prebivalstvo ni pretirano patriotsko naravnano: staroselci Kanalske doline se radi identificirajo z Avstrijci, prebivalci Posočja pogosto omenjajo prednosti, ki so jih imeli v času pod Italijo, Slovenci v Dolini povdaijajo svoj regionalni, Gorenjski značaj. Razloge za opisano družbeno-politično klimo gre prednostno iskati v dveh dejavnikih: -v vsesplošni gospodarski krizi, kije zajela pokrajino ob Tromeji v vseh treh deželah in za katero domačini krivijo matične države oziroma Center; in - v prebivalstvenih gibanjih, v katerih prevladujejo migracije, ki spreminjajo etnično, demografsko in poselitveno strukturo. Stanje, ki smo mu danes priča, je rezultat pol- do tričetrt-stoletnega razvoja pokiajine v okrilju obstoječih držav (z izjemo Slovenije). S potegnitvijo meje po I. sv. vojni je poleg tranzitnega in gorskega značaja območje dobilo še obmejni značaj! Zaradi tega so se prilike napram prejšnjim obdobjem bistveno spremenile. Transporma oziroma tranzitna funkcija seje okrepila, vendar ne izključno v tradicionalno prevladujoči smeri vzhod - zahod (Dunaj - Benetke), temveč tudi v smeri sever-jug. Korensko sedlo je bilo svojčas z več kot 250.000 prehodi oseb na dan v sezoni med najbolj obremenjenimi v Alpah (Gosar, 1979). Po številu osebnega prometa je ta mejni prehod obdobno rkašal dolinskega pri Megvarjih, kjer je imel tovorni promet tradicionalno prednost. Z odprtjem meja Vzhodne Evrope in z vojno Anton Gosar 86 Sodobni pogled na prekomejno... na Balkanu seje obremenitev obeh močno spremenila. Na avtocestnem in cestnem mejnem prehodu Megvarje-Vrata dnevno odpravijo več sto avtobusov ter več desettisoč osebnih vozil, vsaj 165.000 oseb in 55.000 ton blaga (Bufon, 1993). V skladu z nacionalnimi interesi so v Italiji in Avstriji prometno okrepili predvsem smer, ki povezuje Panonsko nižino z Zahodno Evropo. Ranžimo postajo na Brnici so dokončali sredi osemdesetih let, avtocesto po Ziljski in Kanalski dolini so v celoti izgotovili tudi takrat, "avtoporto" pri Trbižu so odprli že nekaj let prej... Mnogo kasneje, ali pa sploh ne, so se lotili podobnega opremljanja smeri, ki vodijo proti jugu, v Slovenijo. V Italiji smeri v Posočje iso obnavljali. Železniško povezavo s Trbižem so na Slovenskem opustili takoj po vojni, dokončno pa so progo po Dolini demontirali leta 1964. Cestni promet se je čez Korensko sedlo v sedemdesetih letih izrazito povečeval, vendar seje cestna infrastruktura le postopoma in z zamudo izboljševala. Slovenski del Tromeje je, še posebej po otvoritvi Karavanškega predora(Podrožca - Hrušica, 1992) ostal prometno izoliran otok. Nekatere tradicionalne gospodarske panoge iz primarnega in sekundarnega sektorja dejavnosti so morale odstopiti mesto novim funkcijam povezanim s prometom, turizmom in obmejnim značajem regije. Iz Kanalske doline, kjer pravkar dokončujejo traso super-hitre železniške proge, je izginilo poljedeljstvo, le životarijo pa nekdaj cvetoče panoge: živinoreja in gozdarstvo z žagarstvom. Podobno velja za rudarstvo in spremljajočo industrijo. Tradicionalno fijžinarstvo se je bilo primorano specializirati ali zapreti vrata. Dobro se prodajajo kvalitetne verige izdelane v obratu Weissenfels v Fužinah (Valussi, 1990), predimenzionirana jeseniška železarna pa životari. Prenehali so s kopanjem svinčeve rude v Rajblju (in s tem prenehali onesnaževati Ziljico in Koritnico), obsežen kompleks industrije predelave svinca, BBU v Podkloštru so zaprli. V javnost so prodrle alarmantne vesti o posledičnem onesnaženju prsti v Ziljski dolini. Gorski kmetijski obrati na Karavankah so demografsko ogroženi, dolinski ob Zilji pa kljub komasacijam, oziroma združitvam parcel, ne morejo pridelati cenene hrane. Industrijski obrati ob sotočju Zilje in Drave so v navezavi na beljaški prometni vozel in les edina novejša in vsaj za zdaj uspešna tovrstna investicija. Mednje sodi tudi obrat begunjskega Elana. V Beljaku seje uveljavila novodobna industrija: sem gre šteti tudi edino tovarno računalniških čipov v Srednji Evropi. Slovenski koncept policentričnega industrijskega razvoja ni zanesel večjih obratov v Zgornje Posočje ali Dolino. Družba je podpirala razvoj turizma. Taje v Dolini cvetel predvsem na račun tranzitnega prometa in v navezavi na jugoslovanski trg. Na Bovškem se kljub fmačnim injekcijam ni mogel pošteno vsidrati. Triglavski narodni park je zato leta 1982 brez pretiranega nasprotovanja zaobjel zaledje Tromeje na slovenski strani. Turistični razvoj so v navezavi na druge prostočasne dejavnosti oziroma prometne tokove podpirali v vseh treh regijah ob Tromeji. Izpostavljali so prednostno gorsko pokrajino, vključno z njeno pleistocensko preteklostjo, ter obmejni značaj obravnavane regije. Ledeniška jezera Baško, Belo in Rabeljsko, divje vode Soče, Koritnice in Zilje so ob alpskih vršacih in panoramah (Trenta, Planica, Reklanska dolina,...) in smučiščih na Peči, na Sv. Lušarjih, v Kranjski gori in na Kaninu pomembnejši turistično atraktivni ambienti. Anton Gosar_87_Sodobni pogled na prekomejno... Ob njih ima pomembno vlogo tudi gostinska in trgovska infrastruktura, kije nastala predvsem zaradi tovorjenja, denimo v Podkloštru in Trbižu oziroma na osnovi posebnosti, ki jih je nudilo stičišče treh kultur in držav (Steinecke, 1991/b). Obdobno so se množile (in kasneje propadale) bencinske črpalke, zdaj na tej zdaj na oni strani meje. V vsem obdobju je cvetela trgovina. Najprej samo preko odprte meje med Italijo in Avstrijo. Pri tem seje okrepila predvsem funkcija Trbiža. V sedemdesetih letih se je tej izmenjavi dobrin in storitev pridružil še Beljak in drugi kraji v Avstriji (Wastl-Walter, Krutner, 1991). Po osamosvojitvi Slovenije seje igralništvo (Kranjska gora) uvrstilo med izrazite pritegovalne dejavnike tega območja. Še prej je na podobno intenzivno preobrazbo prometnih tokov vplivalo odprtje carine prostih trgovin (duty free) na slovenski strani mejnih prehodov. Oboje je na nek način kamen spora med državami in gospodarskimi subjekti tega prostora. Največji turistični promet ustvarijo ob Baškem jezeru (preko 500.000 nočitev letno) in v Kranjski gori (okrog 300.000), manj pa v Trbižu in Bovcu (pod 200.000). Zaradi številnih počitniških hišic in apartmajev, predvsem na italjanski strani Tromeje (Sella Nevea), pa tudi v Dolini in Zg. Posočju, zgornje število ni realen odsev obiska. Ta je mnogo večji, tudi zaradi dnevnih in konectedenskih obiskov (Gosar, 1992). Širše zaledje Tromeje razpolaga z dodatnimi turističnimi kapacitetami in atrakcijami. Ne gre namreč pozabiti na kongresno in topliško mesto Beljak, smučišča na Mokrinah, stoleten "kinč nebeški" - Bled in fradicionalno središče novodobnega poletnega turizma v tem območju - Koroško riviero oziroma Vrbsko jezero. Prekomejnih selitev je bilo v obdobju dolgotrajnega miru malo. Drugače pa je bilo v vojnih in povojnih časih. Po prvi svetovni vojni se je nekaj sto družin preselilo v Avstrijo in Jugoslavijo, pred drugo, 1939 se je okrog 5000 optantov odselilo v nemške dežele. Neposredno po drugi svetovni vojni so se na Koroškem naselili iz Vzhodne Evrope pregnani Nemci. V koroški turistični industriji je na območju Tromeje (Bača, Podklošter) zaposleno samo 175 zdomcev; v Italiji dela le nekaj deset Slovencev v fužinski železarni, pred zaprtjem se jih je nekajkrat več dnevno vozilo na delo v rudnik. Nasprotno pa so bile notranje migracije izrazito intenzivne! Z izjemo Posočja, kjer je upadanje števila prebivalstva rezultat obeh demografskih dejavnikov: (iz)selitev in (nizkega) naravnega prirastka, inje število prebivalstva v 30. letih upadlo za tretjino, je povsod drugod prihajalo do obdobnih valov pri- in odselitev, ki so v končni fazi stabilizirali prebivalstveno sliko in ojačali državotvorni, nacionalni značaj regije. Danes živi na območju Tromeje okrog 27.000 ljudi: 12% na ozemlju Slovenije - brez Bovškega, 36% v Italiji in 52% v Avsfriji. Priselitve vojakov, carinikov in policajev so utrdile položaj italjanske narodnosti v Italij i in večnacionalne, slovanske v Sloveniji; doselitve Podonavskih Nemcev so porušile etnično podobo na Koroškem. V Kanalski dolini je bilo leta 1910 razmerje med Italjani in drugimi Anton Gosar 88 Sodobni pogled na prekomejno... PLANIRANJE ZA BODOČNOST Pokrajine ob meji so že ob koncu šestdesetih let vsklajevale naravovarstvene, vodnogospodarske in turistično-rekreacijske (planinarjenje) interese preko bilateralnih dogovorov zainteresiranih strani (občine, gostinska podjetja, društva) in načrtovale prihodnji razvoj s sodelovanjem v delovni skupnosti Alpe - Jadran. Skupaj so že v sedemdesetih letih organizirali športne prireditve: denimo skoke treh dežel in tradicionalni smučarski tek od Kranjske gore v Sloveniji preko Fužin v Italiji do Podkloštra v Avstriji. Navdušenje domačinov, predvsem Slovencev za športne prireditve ter interesi industrije v Sloveniji, trgovine v Furlaniji-Julijski krajini ter turistične industrije na širšem območju Koroške so v obdobju "hladne vojne" (odsotnost športnikov iz "kapitalističnih" držav na olimpijskih igrah v Moskvi ter omejena prisotnost športnikov iz "socialističnih" dežel na olimpijadi v Los Angelesu) ideji o organiziranju večje mednarodne športne prireditve na območju treh dežel dale krila. Čeprav statut Mednarodnega olimpijskega komiteja (lOC) ni predvideval oziroma dovoljeval organizacijo iger v dveh ali večih deželah so se na deželni ravni odločili za večkratno tovrmeje. Nekatere rešitve so se oblikovale kar same od sebe oziroma anarhično. Druge bi bilo potrebno načrtovati in udejaniti ob upoštevanju lokalnih naravnih in družbenih resursov (Podlipnig, 1991). Dosedanji, bolj ali manj anarhični kooperacijski odnosi so vsaj doslej presegli planirane. Mednje gre konstantno šteti trgovino z gorivom. Zaradi preusmeritve na avtocesto in nekonkurenčne cene zapirajo črpalke (in gostilne) na koroškem delu Tromeje medtem, ko se naval na iste v Sloveniji stopnjuje. Genska nesorazmerja so primorala celo vlade k ukrepanju (cenejši bencin za domačine v Italiji). Sporna za trgovce v obeh sosednjih deželah je bila postavitev carine prostih trgovin, ki so odtegnile trafikam in nekaterim obratom tudi narodnostmi 14 : 86 v korist slednjih; popis leta 1990 je na istem območju zajel 81% Italjanov, 10% Slovencev in 9% Nemcev. V Sloveniji je po številu in deležu (7010 preb., 37%) priseljenih občanov, neslovenskih državljanov bivše jugoslovanske federacije, jeseniška občina v vrhu. Sem gre uvrstiti tudi turistično območje slovenskega dela Tromeje. V KS Kranjska gora je, ob popisu 1991, 21% prebivalstva navedlo narodnost, ki na tem območju ni avtohtona (Gosar, 1993). Turizem v Avstriji in Sloveniji ter trgovina v Italiji sta pritegnila delavce in njih družine iz zaledja. Okrepili so se predvsem centralni kraji, vasi izkazujejo stagnacijo ali depopulacijo. Mnogim je življenje in delo na državni periferiji breme, ki ga sprejmejo na svoja pleča le zaradi zaslužka oziroma državne prisile. Zaradi tega se mnogi po doseženem cilju (minilo je obvezno obdobje služenja, dosegli so zastavljen finančni cilj) odselijo nazaj, v notranjost države. Ponavadi ne domov, temveč v tukajšnji regionalni center (n.pr: Videm, Beljak,...). Prihaja tudi do prepletanja dnevnih migracij (cariniki, policaji). Beljak izstopa po številu delovnih mest. Anton Gosar 89 Sodobni pogled na prekomejno... do 3/4 dohodka. Svojčas je slovenski zaslužek potoval v Avstrijo in Italijo. Profiti ustvarjeni v špecerijskih trgovinah v Avstriji in tekstilnih ter galanterijskih v Italiji so dodobra oplemenitili obmejno pokrajino (Wastl-Walter, Krutner, 1991). Raziskava opravljena poleti leta 1993 med 127. gospodinjstvi je pokazala, da so se tovrstni prekomejni nakupovalni tokovi, vsaj na slovenski strani, umirili. Redno, torej vsaj enkrat na mesec se na območju Tromeje odpravlja po nakupih v tujino le četrtina povprašanih gospodinjstev. Obisk italjanskih trgovin je trikrat bolj privlačen kot obisk avstrijskih. Vzi'oke gre najbrž iskati v na pomlad devalvirani liri oziroma trdni navezanosti avstrijskega šilinga na nemško marko. Indikativno za sedanji gospodarski položaj je, da preko polovice vprašanih ne vidi potrebe po nakupih v tujini. Vzroki so: večja izbira doma, nižji življenski standard kot pred leti in ostarelost oziroma nezaposlenost prebivalstva. Na območju Trente kar tričetrt povprašanih gospodinjstev zagotavlja, da sploh ne hodi (več) v tujino. V Dolini se intenziteta obiskov tujine z oddaljenostjo od Tromeje zmanjšuje. Avstrija, kateri dajajo načeloma prednost, je postala draga, v Italijo hodijo le iz krajev tik ob meji. Zaradi dvolastništva in Tab. 1: Tromeja - obiski zamejskih krajev v Italiji in Avstriji Visits of the neighbouring area in Austria and Italy Naselje (št.resp.) Pogostost potovanj v Italijo v Avstrijo I 2 3 4 I 2 3 4 (v %) (v %) Rateče (12) 58 17 25 0 17 33 25 25 Podkoren (13) 54 15 23 0 15 31 23 23 Kr. gora (12) 33 25 33 8 33 17 33 17 Gozd Maruljek. (12) 17 25 50 8 17 33 25 25 Dovje (8) 0 25 50 25 0 25 63 12 Mojstran. (10) 0 0 60 40 0 25 63 12 Trenta (12) 0 8 58 33 0 0 25 75 Soča (11) 18 18 64 0 0 0 27 73 Bovec (11) 0 27 73 0 0 0 64 36 Čezsoča (15) 47 27 27 0 7 20 33 40 Žaga (11) 45 18 36 0 0 0 45 55 DOLINA (67) 24 25 37 13 16 28 34 21 ZG.POSOČ. (60) 23 20 50 7 2 5 38 55 TROMEJA (127) 24 23 43 10 9 17 36 37 1 = pogosto, vsaj enkrat na mesec / oft, wenigstens Ix im Monat 2 = redno, nekaji