Glasilo krajevne skupnosti Kog
TOua koufepmea	Ro& 20,2,97? ^
v >
SH©iiiCEži.9 ...
Sreče ueseljo i a
Radosti uaro žoliroo takrat za useloj oaj bo l^onet gorja
Clouel< čJoueku. oaj bo čJouek Mb pa uolR z gora Obilea plod noro polja bo rodilo
Nouo leto soqcqo ostajaj Omaeni qqšb sreč.e
Slažtlo feajconc ¿topnosti .ftog
..." i. .. .. a KMJfmE aamag« •KPC -
9r . 39	Krsjvif	Koi"
»run: 22.i. IS»
K. ¿A
iMA DCMe ¿i** tt**, M ks&U 1
I*
K' JE v S.T&KI.
St. 57
29.10.2003

^hm^o	/Ix^aÂcA. nioAozjO; ^a/yJLaj '
^ÍiCíL jj /v (^uutLu, djtc£synln.¿u jffiS je,	S2L.£)L	fe-itcL	/rf&vitk^ Norries.
^ /riZas ju? UOvvtus Afaa^u, (jvtj	j
WVidLaA/	(ZjXs (yicvó /kyic^	rvuibU
r/itxL'xrv'yyiouf frve^i.
OcV
AuXi^udct ¿>ÍtAÁlMy .	^t^aX att jí^	¿jJ&vv
djxJyjiou ¡lazctio-nay	jux^w
/	^ AT ^rX rna^frtdj
Ja
/yfOb^&^e, cZcwkjLs /V (X^oclM^ & ^^jy^tc nt cULu V fK<v>vr>i/ Myteo^ ■
Oí
¿U	itswm* • ly (wßw /r>nx> zJnajL
çJLo^JOL i toi' frLújajo	t^C fjjc^ cUjf Y1^
/>iVJÍÜfCe, ^ ^ Wfak- s^ó	/Ajiha^ cxxshx. /
^ (^aMa^J, . MjotLkxr^ /k ß Isl äabrj /Yyiaxs- crivKOAu^Li	cr^-Wco' f	^TT^
fuju:	^dp-^) ] artdnW ^ ^
Stfi/U	(is ¿u	ehsO^kj "
/xde^în^éîJ-ä
WoVc	<i _
¿XOA^v CO— rUjUKd £1__
H0VICE št. 1, 5. december 1978
Vodstvo Krajevne konference SZDL Kog ugotavlja, da kljub prizadevnosti odgovornih za posredovanje informacij, občani niso dovolj informirani.
Tudi resolucija 8. kongresa ZKS v svojem 54. delu ugotavlja, da je celovitost in kakovost obveščanja delovnih ljudi in občanov bistveni pogoj za njihovo ustvarjalno vključitev v samoupravno in družbenopolitično življenje.
Glede na to je bil sprejet 1. 12. 1978 predlog, da se pristopi k rednemu pismenemu obveščanju prebivalcev KS Kog. Krajevna konferenca SZDL Kog predlaga, da posreduje informacije na dveh tipkanih straneh, po potrebi pa tudi več, in to na naslov vsakega gospodinjstva mesečno vsaj enkrat.
Kakšno vsebino predvidevamo:
-	o delu vseh samoupravnih organov v krajevni skupnosti in občini,
-	posebej o delu občinske in republiške, pa tudi zvezne skupščine,
-	vprašanja, odgovori, predlogi in kritike občanov,
-	druge zanimivosti, humor, karikature.
Vse občane pozivamo, da izpolnijo priloženi vprašalnik in ga dostavijo predsedniku vaškega odbora SZDL ali pa v krajevno pisarno na Kogu.
Pismene informacije bomo izdajali le, če bo vaše večinsko mnenje »DA«.
1
NOVICE št» 2, 25. februar 1979
ŽALNA SEJA
mrt revolucionaija Edvarda Kardelja je globoko prizadela tudi Kogovčane.
Imeli smo žalno sejo na kateri je bilo okrog 60 predstavnikov političnih organizacij krajevne skupnosti in društev. Žalni govor je imela predsednica izvršilnega odbora KK SZDL Kog, tov. Anica Pevec.
Določili smo tudi delegacijo, ki seje dne 13. 2. 1979 udeležila pogreba v Ljubljani. Stroške delegacije je pokrila občinska konferenca SZDL.
Dne 24. 3. 1979 je bila na Kogu mladinska delovna akcija.
Čez 30 mladink in mladincev s Koga je popravljalo cesto po Vodranskem vrhu. Naredili so mnogo za izboljšanje ceste, zlasti pa je pohvalno že samo dejstvo, da je mladinska organizacija na Kogu tudi v tem pogledu zaživela.
NOVICE št» 3, 3. april 1979
RAZNO
Letos se bodo vsi, ki so rojeni leta 1929 srečali z Abrahamom.
Ob 50- letnici jim želimo vse najboljše.
Leta 1929 je bilo na Kogu rojenih 58 dečkov in deklic. Danes jih je na Kogu še 20.
2
NOVICE št. 4, S, maj 1979
Novice dobivajo počasi svojo želeno podobo. Dobili smo pismo krajana, ki ne želi biti imenovan. Piše pesmi in bodice. Imenujemo ga DOKTOR METLA.
O Kog, oj hrib moj ti
Gledam na hrib iz naše vasi, kjer šola in cerkev domača stoji, kjer med nove in lepe gorice zrasle so tudi velike cvetice, ki v aprilu belo, bahato cvetijo, v jeseni pa plavo nam sadje zorijo.
Ko gledam vse to na hrib, doli, iz naše vasi, veselje in sreča iz mene žari, ponosen in srečen sem iz vsega srca, da prav tu, tudi jaz sem doma.
Zelena sukja pa še takšne hlače, išjas v riti, na vrhi kapa, el pa če je vroče-gola glava, pecikl v roki, veka torba, to predsednika je našega postova.
El Smoleta Drago sije mislo, če bode samo brodo golo nosjo, da te ga namo več spoznali, el pa, da na totem mogo več sveti, brez mostočof nade mogo več živeti.
»Kak dugo bomo, kaj se zna!« pravi podpredsednik Bolfenka; s svojoj ženoj pa si nemre nikak dober biti, zato, ka Ivica nikdar, nikam, neče iti!
Borko Viktor- advokat jako rad oprovla, zato v Ormož štalo sobom nosi,
/r/7^» <-r /7i/</%tl/l t I /7/TM /IUU ¿. UUC.VU V Ulill,
tam naše zakone poprovla.
Borkof Jožek- njegov brat je predsednik-
»kaj gori« pa se zato nejte čuditi,
zake na Vitani pr štacuni, s pivom furt stoji.
Tov. Anica- pedagoški vodja šole, se je za obstanek te iste brigati, kejko le premore.
krojeui^a kQQfcrßQc.Q
S2SDL- Kog
K09,2.4.12.1900
W
UJ
l_J



WS.
Ol
röXÖXoXoXö^o'XoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXoXo.),-
ZiuC oey Ub! oprodi
ui'hrßDßüe doaoi^fauQ,
da Röder spacß O^i,
prßpir iz Süßfa bo pragpQQ,
da rojak
..... prost ho usqk -
Qß uro.a Iß ¿osžoi bo roßjak,!
Zdravij ice želimo vsem Kogovčanom srečno NOVO LETO 1981
Svet krajevne skupnosti Kog, vodstva družbeno političnih organizacij in društev ter uredniški odbor KOVIC
4
NOVICE št» 5, 2. julij 1979
.........i,,,/	rji	%ff
ZVEZNO PRIZNANJE
Keček Andrej in Mlinaric Franc z Vitana sta prva v ormoški občini in med prvimi v Sloveniji zgradila skupen hlev in silose ter tako ustanovila hlevsko skupnost. Formalno v tej skupnosti deluje tudi Kolarič Jože z Vitana.
Vso svojo zemljo sta namenila za pridelovanje krme za živino. Nekaj zemlje sta vzela tudi v najem.
Za sedaj imata prostora za 105 govejih pitancev in toliko jih tudi redita z doma pridelano krmo. Z dograditvijo bosta nekaj prostora še pridobila.
Zadružna zveza Jugoslavije ju je na občnem zboru v Ohridu nagradila s posebno plaketo.
Čestitamo!
NOVICE št. 6, 12. avgust 1979
Cesta Središče - Lačaves je končana in sveta KS Kog in Središče sta se na skupni seji odločila, da za dne 19.8.1979 organizirata skupni miting.
Prvi datum - 12.8.1979 je odpadel, ker je istega dne bila v Središču tombola. Za miting, ki bo na Vitanu pri poslovalnici ob 14. uri je napovedan sledeči program:
-	povorka kočij, avtomobilistov, mopedistov in kolesarjev
-	otvoritev ceste
-	slavnostni govori (kratki)
-	godba na pihala Središče
-	moški pevski zbor Tomaž
-	dirka kolesaijev starih nad 75 let
-	dvoboj v streljanju na glinaste golobe LD Kog - LD Središče
-	veliki ognjemet
Želimo čimvečjo udeležbo kogovčanov. Povorka bo formirana v Središču - Grabe pri strem spomeniku. Vsi avtomobilisti, motoristi in kolesaiji: odidite v Središče in se ob 13. uri disciplinirano vključite v povorko. Na vaših vozilih ne sme manjkati cvetja in zastavic. Vsi prebivalci ob novi cesti naj se potrudijo, da ob cesti ne bo navlake. Lepo bi bilo, če bi svoje rože za to svečano popoldan izpostavili ob cesti. Vsi lastniki hiš ob novi cesti naj izobesijo zastave. Zastave si lahko kupite v Ormožu. Kdor si zastave ni mogel nabaviti, naj se v soboto oglasi v poslovalnici na Vitanu, dajo dobi
na posodo.
Prosimo, da na vseh področjih sodelujete s prirediteljem. Pričakujemo veliko število ljudi in zato ne smemo dovoliti nobenih pomanjkljivosti.
5
NOVICE št. 7, 18. september 1979
CESTA
ogleda, da smo imeli manj težav in skrbi, ko smo asfaltirali cesto, kot jih imamo s pripravo mitinga.
Vse smo imeli pripravljeno, pa je pokvaril dež.
KK SZDL in svet KS sta sklenila, da se miting in otvoritev asfaltne ceste opravita ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 23.9.1979 ob 11. uri na Vitanu.
Program:
1.	Povorka kočij, motornih vozil in kolesagev
2.	Dirka kolesaijev starih nad 75 let.
3.	Otvoritveni govor.
4.	Ljudsko rajanje.
Zato ponovno prosimo krajane, zlasti tiste ob novi cesti, da očistijo okolico ceste kot so to lepo opravili že zadnjič in da ob cesti izpostavijo rože. Tudi na zastave ne pozabite.
RAZNO
-	Vsi, ki odlagate odpadke v grabo pri Bukovcu v Gomili, pazite tudi tam na red.
-	Zakaj nekateri še niste izobesili novih hišnih tablic? Storite to takoj!
6
NOVICE Št« 8 . 23. oktober 1979
OTVORITEV CESTE
Cesto Vodranci - Lačaves smo svečano odprli 23.9.1979. Drugače je bilo, kot smo najprej dogovorili. Ni bilo Središčanov. Pa smo vseeno videli jezdeca na čelu kolone, videli smo okrašeno kočijo, povorko avtomobilov, mopedov in kolesaijev in kljub slabemu vremenu mnogo gledalcev.
Dirka kolesijev je 100 % uspela. Čurin Stanko, Munda Franc, Volaj Matija, Plohi Franc in Haložan Alojz so v rekordnem času prispeli na cilj skupno. Torej vsi so zmagali. Dobili so diplome, okrepčilo in po 50 din za štartnino.
Zanimivo: Skupno so tekmovalci stari 388 let. Najmlajši jih je imel " le " 76 in 10 mesecev, najstarejši pa " komaj " 81 let in 5 mesecev.
-	Predsednik SO Ormož, tov. Mirko Novak je v svojem govoru pohvalil Kogovčane in jim čestital k uspehu.
-	Dr. Metla je ob otvoritvi ceste zapisal:
Naj srečno -
varno po tej cesti hodi - vozi vsak, ki dal je kak denar; pa tudi tebi, ki te pot tod mimo vodi, naj bo trezna pamet, ne pijača - gospodar.
ALI STE VEDELI ?
V letih 1779 je bila v bližini župnišča postavljena skromna hišica v kateri je tedanji mežnar Ivan Šef stanoval in začel s poučevanjem otrok. Ko je bil imenovan za učitelja v Svetinjah je njegovo delo nadaljeval njegov brat Jožef Šef kot prvi stalni učitelj.
Tako letos poteka 200 leto od začetka oz. ustanovitve šole na Kogu.
- oOOOo -
Leta 1881. (pred 98. leti) je na območju sedanje krajevne skupnosti živelo 1552 prebivalcev,
761 moških in 789 žensk. Danes pa nas na istem območju živi 1089 prebivalcev, 518 moških in 571 žensk.
NOVICE št. 9, 20. december 1979
RESNICA V POEZIJI
Pri Novicah smo veseli prispevkov naših najmlajših. Spoznali bomo, koliko modrih in plemenitih misli se kuje v glavah naših otrok - naše bodočnosti.
Ob dnevu varčevanja, 31. oktobru so v šoli naročili učencem, naj pišejo.
Pa glejmo, kaj je napisala Marija Pokrivač iz Lačavesi 33, učenka 7.a razreda osnovne šole.
VARČEVANJE Z ZDRAVJEM
Gostilne in vse mogoče zabave kvarijo naše zdravje. Z vsem tem vstran, saj v takem okolju postaneš bolan.
Tam se pije, tam se kadi. Vsakomur,
ki se zabava do trde noči, hitro njegovo zdravje splahni.
Pozabimo na alkohol, na cigarete,
ob njih so naše ure štete.
31. oktober ni dan varčevanja
le z denarjem,
ampak velja tudi za vas -
mestni in vaški možje,
ki vas gostilne vesele!
Torej varčujmo
in si bolezni ne kupujmo!

8
NOVICE št. 10, 6. februar 1980
SLADKORNA PESA
Želeli smo, da bi v ormoški občini, kije pretežno kmetijska (toda gospodarsko nerazvita - v pogledu kmetijstva in industrije), razvili predelovalno industrijo kmetijskih proizvodov. Po velikem prizadevanju kmetijcev, uporabnikov sladkorja in vzporednih proizvodov iz sladkorne pese je uspelo zgraditi veliko, lepo in sodobno tovarno v Ormožu, ki je ob novem letu 1980 začela dajati prve kilograme slovenskega sladkoija.
Tovarno torej imamo, imeti moramo še sladkorno peso, da bi tovarna imela zadosti potrebnih surovin za predelavo v sladkor.
Problema pridelovanja sladkorne pese pa ne moremo prevaliti na nikogar izven kmetijstva. Sami - v zasebnem in družbenem sektoiju kmetijstva moramo skrbeti, da bo tovarna 100 % izkoriščena. Res je, da tega ne bomo zmogli mi, iz ormoške občine, sami, toda ravno mi moramo pokazati in realizirati maksimalna prizadevanja pri pridelovanju sladkorne pese.
Pa zakaj pravzaprav sploh govorimo o problemu v zvezi s sladkorno peso. Vsi na svetu, ki pridelujejo sladkorno peso, kot rastlino za pridelovanje sladkoija, so dobro stoječi, da ne rečemo naravnost bogati. To resnico je potrebno spoznati in ji slediti.
Sama od sebe nam sladkorna pesa res ne bo prinašala denarja. Potrebno bo delati -predvsem UMNO delati. Potrebno se bo izobraževati in povezovati v okvirju kooperacije.
Sladkorna pesa danes doživlja enako usodo, kot jo je pred leti doživljala hibridna koruza, visokorodna pšenica, vzreja pincgavske pasme govedi v boljšo simentalsko pasmo in uvedba intezivne proizvodnje v svinjerejstvu in kuijerejstvu.
Nobena teh novosti ni v samem začetku prinašala posebnih dohodkov. Pa se danes vprašajmo, kdo je pripravljen sejati staro sorto pšenice in koruze; kdo je pripravljen ponovno rediti stare goveje pasme; kdo bi se odrekel umetnim gnojilom itd. ? NIHČE!!!!
Čimprej spoznajmo to resnico, da se čez leta ne bi čudili svoji zaostalosti.
Izvršilni odbor KK SZDL Kog je na sestanku, dne 29.1.1980 razpravljal tudi o problemu pridelovanja sladkorne pese. Ugotovil je, da so posamezni kmetovalci že v prvem in drugem letu pridelovanja dosegli lepe finančne uspehe. Istočasno je bilo ugotovljeno, da nepripravljena zemlja in nespoštovanje proizvodnih navodil ne dajeta željenih rezultatov.
V krajevni skupnosti Kog res ni mnogo površin, ki bi bile sposobne za pridelovanje sladkorne pese. Skupno s strokovno službo kooperacijske enote na Kogu, je bilo na seji 10 KK SZDL ugotovljeno, da v krajevni skupnosti Kog lahko zasejemo letno od 22 do 25 ha površin s sladkorno peso. Pri tem je upoštevana že dosedanja usmeritev posameznih kmetij in dejstvo, da bi morali vse njive, ki so sposobne za pridelovanje sladkorne pese pa jih lastniki dajejo v najem, nameniti za sladkorno peso.
Menimo, da bi letos lahko sejali in pridelovali sladkorno peso naslednji kmetovalci:
9
ap. Priimek in ime
Bivališče
Primerne Plan za površine leto 1980
	BORKO Jožef	Vitan 6	1 ha	0,25 ha
1.	PLOHE Stanko	Vitan 14	1 ha	0,25 ha
3.	ZORJAN Stanko	Vitan 24	0,50 ha	0,15 ha
4.	ČURIN Jožko	Vitan 2	2 ha	0,50 ha
5.	ŠTAMPAR Janez	Vitan 8	3 ha	0,75 ha
6.	MAVRIČ Janez	Vitan 11	1 ha	0,25 ha
7.	ZADRAVEC Franc	Vitan 23	1 ha	0,25 ha
8.	BORKO Marija	Vitan 9	1 ha	0,25 ha
9.	KEČEK Andrej	Vitan 12	2,50 ha	0,60 ha
10.	MLINARIC Franc	Vitan 13	2 ha	0,50 ha
11.	VOLAJ Ivan	Vitan 15	5 ha	1,25 ha
12.	TOMAŽIČ Jožef	Vitan 1	6 ha (najem)	1,50 ha
13.	KOLARIČ Ivan	Vodranci 1	1 ha	0,25 ha
14.	RITLOP Jožef	Vodranci 2	1 ha	0,25 ha
15.	LUCI Anton	Vodranci 5	1 ha	0,25 ha
16.	KLANJČAR Ivan	Vodranci 9	4 ha	1 ha
17.	SEVER Štefan	Vodranci 11	2 ha	0,50 ha
18.	ČURIN Ivan	Vodranci 14	2 ha	0,50 ha
19.	NOVAK Štefan	Vodranci 15	1 ha	0,25 ha
20.	LUKMAN Franc	Vodranci 16	1 ha	0,25 ha
21.	PLOHL Drago	Vodranci 21	2 ha	0,50 ha
22.	LUKMAN Anton	Vodranci 22	4 ha	1 ha
23.	MAJER Minka	Vodranci 23	2 ha	0,50 ha
24.	PERC Janez	Vodranci 27	2 ha	0,50 ha
25.	LAŠIČ Ciril	Vodranci 30	2 ha	0,50 ha
26.	ČURIN Jožef	Vodranci 31	3 ha	0,75 ha
27.	ZABAVNIK Ciril	Vodranci 33	2 ha	0,50 ha
28.	MUNDA Viktor	Vodranci 34	4 ha	1 . ha
29.	LUCI Franc	Vodranci 35	2 ha	0,50 ha
30.	DOLINŠEK Marija	Vodranci 36	1 ha	0,25 ha
31.	ROTAR Stanko	Vodranci 42	1 ha	0,25 ha
32.	HANŽELIČ Vinko	Vodranci 41	1 ha	0,25 ha
33.	BORKO Viktor	Vodranci 44	1 ha	0,25 ha
34.	VNUK Milan	Vodranci 48	1 ha	0,25 ha
35.	ŠTAMPAR Franc	Jastrebci 5	3 ha	0,75 ha
36.	KERENČIČ Ciril	Jastrebci 8	3 ha	0,75 ha
37.	MEŠKO Maks	Jastrebci 10	3 ha	0,75 ha
38.	FERGOLA Franc	Jastrebci 14	1 ha	0,25 ha
39.	LUCI Jožefa	Jastrebci 15	1 ha	0,25 ha
40.	TROP Franc	Jastrebci 18	2 ha.	0,50 ha
41.	VNUK Peter	Jastrebci 19	1 ha	0,25 ha
42.	VNUK Franc	Jastrebci 20	0,60 ha	0,15 ha
43.	KOLARIČ Peter	Jastrebci 24	2 ha	0,50 ha
44.	OREŠNIK Peter	Jastrebci 64	0,60 ha	0,15 ha
45.	PLOHL Vlado	Jastrebci 71	1,50 ha	0,40 ha
46.	LAH Janez	Lacaves 1	1 ha	0,25 ha
47.	OLETIČ Franc	Lacaves 2	1 ha	0,25 ha
48.	ŠNAJDER Franc	Lacaves 61	0,50	0,15 ha
Zraven teh površin moramo računati še s tistimi, ki so izpuščene iz plana in s tistimi, ki jih dajejo lastniki v najem.
Podrobnejša splošna in strokovna navodila daje interesentom strokovna služba na ■odežu kooperacij ske enote Kog na Vitanu.
10
AKCIJA
ŠOLSKE ZADRUGE
Šola na Kogu je ena izmed redkih šol, ki ima v svoji okolici tudi kmetijske površine. Tako se je do lani na južni strani šole raztezal sadovnjak hrušk, zasajen nekaj let za tem, ko je bila zgrajena šola. Drevesa so odslužila in dajala žalostno sliko okolice šole. Tako smo se odločili, da uredimo nov sodoben sadovnjak. Seveda akcije ne bi zmogli izpeljati, če ne bi naleteli na finančno podporo krajevne skupnosti Kog, zadružne enote Vitan s kooperacijo, izobraževalne skupnosti Orinož in pa v veliki meri naših krajanov in staršev naših učencev, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da smo podrli stara drevesa, jih spravili iz zemljišča, zemljo preorali in spla-nirali, navozili hlevski gnoj, postavili ograjo in spomladi posadili mlada drevesa - 190 jablan in 15 hrušk. Sedaj nas še čaka napeljava žice, ki bo opora mladim drevesom in pa seveda redno vzdrževanje sadovnjaka. Vse to delo je bilo opravljeno pod strokovnim vodstvom dipl. ing. Zadravec Stankom iz Jastrebec, ki je žrtvoval ogromno prostega časa, nas vzpodbujal in dajal moč, da smo vztrajali pri delu. Beseda HVALA je premalo za vse, ki so nam pomagali. Morda bo ta HVALA pomenil več takrat, ko bodo dozorela prva jabolka in jih bodo otroci s Koga lahko z veseljem jedli, ta sadovnjak pa bo v ponos naše šole in kraja.
Predsednik šolske zadruge: Denis Miklin
Anica Pevec
Skopali ste mi jamo, grob, širok, globok kakor, da ne smel bi z vami več domov.
ZAHVALA
Poletje se z avgustom povesi v zgodnjo jesen. Naznanja najlepši letni čas, za naš s trto posajeni Kog. Našemu dedku ni bilo dano, da bi užil še to jesen. Z odhajajočim poletjem se je iztekla njegova življenjska pot.
Vsem Kogovčanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Hvala govornikom, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Beseda hvala naj poplača trud za pomoč družini Gavezo-vi, družini Lukman Franca in Bolfenka, družini Pukšič, Kolarič, Lahovim in članom Lovske družine Kog.
Vsi njegovi
DRAGI BRALCI
UREDNIŠTVO VABI K SODELOVANJU KRAJANE, KI BI ŽELELI BITI STALNI ALI OBČASNI SODELAVCI "NOVIC". PIŠITE NAM O DELU IN DOŽIVETJIH V SVOJEM BLIŽNJEM IN ŠIRŠEM OKOLJU, TER PREDLAGAJTE KAKŠNE "NOVICE" SI ŽELITE.
V SPOMIN
Ta številka NOVIC je jubilejna -10 let je že minilo, od kar je izšla prva številka NOVIC. Pobudnik za izdajo tega našega krajevnega glasila in njen prvi odgovorni urednik je bil Drago ZABAVNIK iz Jastrebec, ki se je letošnjega februarja za vedno poslovil od svojih domačih, prijateljev in sodelavcev našega glasila. Pri urejanju NOVIC je sodeloval še pri zadnji številki, ko je že zelo bolan ležal v bolnišnici. Vedno je iskal novih idej, novih virov informiranja, širil krog novih sodelavcev, tako da so NOVICE postale res pravi informator našega kraja. To je vzpodbudilo tudi druge krajevne skupnosti, da so začeli izdajati svoja glasila.
Ko listam po starih številkah NOVIC, se srečujem z njegovimi članki o naravi, čuvanju kulturne in narodne dediščine, napisani s posluhom in prizadetostjo, ki je bila njemu posebej dana. Svoje izkušnje je prenašal na nas mlajše, kjer je z njegovim odhodom nastala velika praznina. Še danes ga vidim, kako je vsako številko posebej sprejel v svoje roke, s posebnim vznemirjenjem in če je bil zadovoljen, je navadno dejal: "Dobro je tako, ampak iščimo še boljših idej."
NOVICE bodo verjetno še izhajale naprej, le da jih naš Drago ne bo nikoli več jemal v svoje roke.
Slava njegovemu spominu in delu!
Milan Pevec
11
MOVICE št. 11. 24. april 1980
IZ DOMAČIH LOGOV
AK SMO SVIJO KLALI
Stara mama je podkrmila veko svijo. V tiinki smo že dugo meli nasajeno kvočko, te pa no rekli, da bi toto svijo zaklali.
Bijo je megleni den, pa se je mesar ne preveč dopaščjo. "Dober den, pa celi den!" je . ko. Malo je gutno, te pa smo spistili svijo viin. Bilo nas je čuda takših, ki bi radi vidli, kak de opala.
Mesar je streljo, šus je šo v srdino keblače, svija pa je ne opala. Pod en kraj se je zarežala, te pa začela hoditi po dvori okrog kak ringlšpil.
"Kaj pa de ze!?" smo se strašili. Dedi so začeli čuda povedati, kak bi jo keri zgrabjo, samo nibeden je ne viipo. Nazadjo je svija hejala hoditi vokrog. Zasiiknola je po štengah, tan pa smo bili mi deca. Dobro ka so štenge visoke,pa je ne mogla gor, drgači bi venda bijo keri poscani. S šteng seje napotila nazaj v hlev. Mesar jo je še enkrat streljo, te pa je le opala. Zabo jo je glih v srce.
Večer smo meli že puno čurk, klobas pa mesa.
"Tote koline bomo dugo punili, "je reko mesar. "Zaj ki ga svije več nega, si lahko kume odehnemo."
Irena Kos, 6.b
VODRENSKI VRH
Tudi v našoj vaškoj skupnosti se nedamo driigin krajon pri napredki. Negda je bijo skoz našo ves globok pa blaten klajec. Če so si lidje šteli spraviti z jiv, so kola mogle po blatnen klajnci vleči štiri krave, kak seje reklo na forajt, al pa so si vse zanosili domu v koših.
Na bregi je tudi nigdar ne bilo vode. Vso smo mogli nositi z grabe, s Tumpovčaka. Te pa 30 se le enkrat lidje vkup seli pa se dospominali, ka bodo napravili vodovod.
Odkraja so vodovod delali samo štiije, gda pa so drugi vidli, da ga nade heca, so še uni topili kcoj. Zrihtali so mlako v Tumpovčaki, ki je mela močno zviroko. Tak so na tisten mesti leta 1970 napravili velko vodno zajetje. Te je v tisten leti vsaka družina v našem kraji iobila vodo.
Gda smo rešili problem z vodoj, so se odmah hapili drugo ga. Začeli so popravlati cesto, je bila v deži kak hudournik, puna kolomijavk. Dopelo se je buldožer, ki je klajec razšiijo. ije so skopali jarke, te pa je že Čurinov Ivek začejo navažati šoder. Zaj pa se naši dedi že ominajo, kak bi se hapili asfalta.
t-
12
Negda so se vsi zogibali Vodrenskega vrha, zaj pa so v toten vrJii zrasli vikendi kak globaje po deži. Čuda so jih prinas zazidali Hrvati. Dojšli pa so trije čista lučki lidje: Švicarka, Taljan pa Indijec. Vsi trije so jako vludni in se privajajo na živleje v toten kraji. Deca jih radi polušamo, kak gučijo al pa gledimo jihove šege. Taljan ma jako mlado ženo, zato hodi cele dneve s puškoj pa s psom okoli hiže. Mož od Švicarke se jako rad pobaha s svojim mercedeson, pa tudi z lepoj hižoj. Z Indiijcon Džingindron se jako dobro razmima. Un ma svoje šege; neče jesti govedine pa je hud na nas, zato ka mamo krave privezane. Pri jih duma so krave svete živali. Gda je jako mrzlo al pa ide dež, si na glavo zveže nekši sivi robec, ki zgledne kak kakše gate. Drgači pa je fajn človik. Vsakomo gre rad pomagat.
Valerija Kolarič, 5.b
DR. METLA
Sodelovanje med sosednjimi krajevnimi skupnostmi se doseže na različne načine: s skupno gospodarsko akcijo (asfalt, vodovod itd.) ali pa tudi kako drugače. Sodelavec Novic, dr. Metla je za sodelovanje s krajevno skupnostjo Središče izbral tisto " kako drugače ". Tam si je izbral mamico svoji hčerkici in tako ustvari! najbolj pristno zvezo med krajevno skupnostjo Središče in Kog, še posebaj pa med kmetijskim in vzgojno izobraževalnim poklicem. Kakšne bodo posledice te zveze ko bodo nosilci " zvezani ", tega še ne vemo. Pričakujemo, da bo Janja rekla svoje.
Vse to pa je glasu o dr. Metli.
ft«no«ui< itutsuac«» «{«Mik» i. X »M.fesc jo: Fantek :**. t«! T<<i»d;. KUisC« VMfefe tai. d Mimiki. Raiii MimSa, RM«i'Dauei & fttmeok lil
- : ^ / t.-.^: ■ -'r	v ■ .;; ; : 1 ;
SLOVtN KKETL/SKI KOMIBCNAT JERUZALEM ORMG2
STATISTIKA
Letos je bHo njenih na Kogu 9 ottok, umrlo pa je 16 krajanov.
Krajevna skupnost imat 996 prebivalcev, Naj«arejii krsjtn je Vnuk Franc iz Jajtrtbec 20, roj. 26 3. »901, najstarejša kr^anka je \1čar Justina i* Jatficbec 3. rojena 293-1899
Gasilsko društvo Kog
obveiia vse krajane, da bo leto» po dolgetn Času r.a Kogu poskrbelo zx veseli v«op <r Novo leto. SILVESTROVANJE bo v soboto. 3J. 12. 1988 v dvoiaru na Kopi. Vabimo *as. d» pridete viinv večjem številu. tiso zaslužek bo namenjen. z* ureditev gasilskega doim, Mlo bost/, s svojo udeležbo pripomogli, da bo gMiWa dum Cunprej kunčan ier bo služil »vojemu imnasu. Vabimo vat ter obenem želimo zdravja in sreče v novem fetu 1929. '
menda tudi razlog, da ni izšla fašenska številka Novic in da v tej številki ni
IZ NAŠIH ALBUMOV
13
:qg
GLASILO KRAJEVNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IN
KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
ŠT.: 29
DATUM: 1. 7. 1986
Narodni heroj in organizator upora v 1941. letu, profesor Jože Kerenčič — Janko
OB DNEVU BORCA - 4. JULIJA
BOMO ODKRILI SPOMINSKO FLOSCO JOŽETU SEEEMČICU
j variš Drago Košmrlj, upofcnjani novinar in jnan slovi politik trs revolucionar, je ob krajsvrem prezni-ms Kosa leta 1S8i chujai spamlne r.a Jožeta Kara-
Ko odkrivamo spominsko pcloščo na Ksrenčičevi cio-raačiji, objavljamo Košstrfjevo pradavcnjs, povzeto po
m".gnstofonskorrt rf z že'jo, da o; mladina spoznala torbo takratno -¿ensracije £8 svo-bs Ja in socializem.
Draco Zabavnik
14
NOVICE št. 12, 17. september 1980
O TITU
UMRL NAM JE TITO
Najbolj sem se bal tega dne, zato meje novica v nedeljo zvečer, 4.5.1980 zelo prizadela. Med nami ni več Tita, kije tako rad imel nas pioniije. Ko smo v ponedeljek zjutraj prihajali v šolo, smo bili tihi in žalostni. Še vreme je kazalo svojo žalost, rahlo je rosilo, zastave na pol droga pa so oznanjale, daje naš kraj in vsa domovina odeta v žalost.
V šoli smo veliko govorili o Titu, tudi televizijo smo gledali. V ponedeljek smo tudi v šoli imeli žalno sejo, katere seje udeleži1 liko ljudi. Ko smo tiho zapeli Titovo najlj.V-j pesem meje stiskalo v grlu, da nisem imej. t tsu.
Ko smo ga pospremili v njegov, zadnji dom, hišo cvetja smo nemo stali ob televizoijih. Šele sedaj sem doumel, koliko državnikov sveta je spoštovalo našega Tita. In vsak državnik je prinesel s seboj tudi žalostne misli svojih ljudi iz svoje domovine.
Pionirji smo si obljubili, da se bomo še naprej pridno učili, tokrat brez Tita, a pod Titovo zastavo.
Teodor Pevec 4. b razred Kog
SPOMENIK
Zadana naloga za postavitev spomenika partizanskim kuriijem na Kogu se uresničuje.
Spomenik je izdelal kipar Peter Černe in čaka samo še na postavitev.
Dne 27. septembra 1980 pričakujemo obisk mnogih preživelih kuriijev TV postaj in aktivistov, ki so vzdrževali javke in nudili zatočišče kuriijem.
Postregli jim bomo s pristnim partizanskim golažem in domačim kruhom. Tudi dobrega vina
ne bo manjkalo.
Slavnostni govornik bo komisar TV linije tov. Zoran. Sodelovala bo tudi ormoška godba in
kogovski kulturniki.
Tega dne se moramo izkazati Kogovčani. Skoraj vsi moramo priti pred šolo, da bi s svojo
prisotnostjo počastili to veliko slavnost.
Prijazni bomo do gostov in jim povsod dajali prednost.
Izobesili bomo zastave in očistili okolje zlasti ob cesti.
15
200 LET ŠOLE
Z odkritjem spomenika bo združena tudi proslava 200 letnice delovanja šole na Kogu.
Glavna slovesnost bo v soboto, 27. septembra 1980 ob 9. uri.
V zvezi s tem dogodkom bo na Kogu več kulturnih prireditev.
22.9. ob 17. uri bo v šoli otvoritev razstave slik slikarke Rozike Borko-ŠebetiČ (naše domačinke) ter zanimivosti preteklih časov iz Koga.
24.9. ob 18. uri bo literarni večer, kjer bodo predstavljena dela pesnikov in pisateljev -Kogovčanov. Osebno se nam bosta predstavila Božidar Borko - pisatelj in Jože Puklavec -
pesnik.
Pripravljena pa bo predstavitev del Božidarja Flegariča in profesoija Jožeta Kerenčiča.
26.9. ob 19. uri bo kogovska dramska skupina uprizorila komedijo Tolmun in kamen.
27.9. ob 9. uri bo začetek zaključnih proslav.
Slavnostni govornik bo prof. dr. Miroslav Bračič, podeljene bodo plakete zaslužnim delavcem
na polju izobraževanja ter kulture.
Povabljeni so vsi živeči učitelji, ki so kdajkoli učili na Kogu (brez tistih iz časa okupacije).
Prireditveni odbor prosi, da se udeležite tudi tistih prireditev, ki bodo čez teden.
POSOJILO
Na prošnjo KS Središče ob Dravi je svet KS Kog sklenil posoditi Središčanom 500.000 din za asfaltiranje ceste skozi Šalovce. Ta sklep je povzročil različne polemike. Nekateri Kogovčani so ogorčeni, češ, zakaj s tem denarjem ne asfaltiramo ceste na Kogu, drugi spet tak sklep odobravajo.
Slovenska javnost pa je bila s to medsebojno pomočjo med Kogom in Središčem prijetno presenečena. O tem so pisali časopisi in objava je bila na televiziji v osrednji dnevni oddaji.
Svet KS Kog je ravnal kot dober gospodar. Denar, ki smo ga posodili Središču se steka po samoprispevku za mrliško vežo na Kogu. Ker do gradnje še ni prišlo (ni načrtov, lastninski odnosi parcele niso urejeni) leži denar brezobrestno na računu. Središčani bodo plačali 10 % »bresti. Tega denarja na Kogu ni mogoče rabiti za nič drugega kot za mrliško vežo ( ne za asfalt in ne za vodovod).
Denar posodimo Središču pod pogoji, ki jih zahteva banka: kreditna sposobnost, mstvo, obresti itd.
16
NOVICE št. 13» 24. december 1980
SPOMENIK KURIRJEM
Kot smo objavili v Novicah št. 12 je bila na Kogu 27.9.1980 velika slovesnost ob odkritju spomenika partizanskim kurirjem in proslavi 200 letnice delovanja osnovne šole na Kogu.
Že prej, v ponedeljek, 22, septembra, je bila odprta razstava slik Rozine Borko-Šebetič. V tem delu razstave sta sodelovala tudi Miran Kolarič in Danilo Hlebec - vsi domačini naše krajevne skupnosti.
Pravo presenečenje pa je bila razstava fotografij in predmetov iz kogovske preteklosti. Videli smo, koliko zgodovinske, kulturne in etične dragocenosti je še na Kogu, kljub temu, da je tu vojna 1941-1945 mnogo' uničila in da so divji zbiralci teh predmetov, mnogo tega odnesli s Koga.
V knjigi vtisov z razstave ;so same pohvalne besede.
Za tako lep uspeh razstave imajo največ zaslug: Rozina Borko-Šebetič, Viktor Munda, Milan Hlebec, Janko Klanjčat in Mirko Kuharic.
Razstavo je pomagala urediti dr. Štefka Cobelj iz Ptuja.
24.9.1980 je bil dobro obiskan in skrbno pripravljen literarni večer.
Čeprav pisatelj Božidar Borko in pesnik Jože Puklavec nista osebno sodelovala, je tov. Anica Pevec ob pomoči članov KUD Kog lepo predstavila Borka, Puklavca, Flegariča in Kerenčiča. To so imena Kogovčanov, ki so ponesli glas o Kogu in Kogovčanih v svet.
SPRAVILO SLADKORNE PESE IN GROZDJA
Sladkorne pese so kmetje zasejali 15 ha, kar je 72 % od postavljenega načrta. To je dokajšen uspeh.
Posevek je bil povsod (lober in tudi dobro negovan.
Vse do jeseni smo ga bili veseli. Toda le redkim je uspelo, da so ga brez težav pospravili. Drugega novembra je zapadel sneg, pred tem pa je bila druga polovica oktobra zelo mokra. Nad 5 ha pese je ostalo v snegu in blatu.
Pridelek je rešila široka družbena akcija, saj je sodelovalo pri spravilu nad 350 delavcev, šolarjev in drugih. V dveh dneh so obrali vse.
- o O O O o -
17
2i v družbenih vinogradih je sneg pokril nad polovico pridelka. P? tudi tu je družbena ;ja rešila poslednji grozd.
lavci iz Velenja, vojaki, šolarji, kogovski člani ZB in drugi so po/ izjemno težkimi pogoji lali, da ne bi propadel pridelek. Računamo, da je v vinogradih u Kogu delalo okrog 380 Javcev, ki so pomagali požrtvovalnemu kogovskemu kolektivu.
b taki družbeni akciji nam ne more nihče " do živega " - tudi predčsni sneg ne.
ŽELJE NAJMLAJŠIH OB NOVEM LSTU
Bližajo se novoletni prazniki. Vprašal sem nekaj svojih sošolcev n sošolk, kaj si želijo v novem letu.
Mihaela Prapotnik - 2. razred: Želim si dobrih šolskih uspehov, ziravja, da bi bil zdrav tudi brat Borut, mama in ata.
Meiita čurin - 2. razred: Želim si, da bi bil mir, da bi se v šoli priaio učila, da bi bilo veliko snega, da ne bi bilo prometnih nesreč.
Darja Pukšič - 3. razred: Želim si mnogo lepih šolskih dni, da bi se srečala s svojimi bratranci in sestričnami, da bi videla Titov grob.
Simona Pukšič - 3. razred: Želim si lepe in srečne šolske dni, da bi nla odlična, da bi imela mnogo uspeha v šoli.
Zoran Kos - 4. razred: Želim si odličen uspeh v šoli, da bi šel med pčitnicami v Ljubljano, da bi jih veliko prišlo k meni na rojstni dan.
Bojana Pukšič - 4. razred: Želim si mnogo lepih šolskih dni, dabi se srečala z vsemi prijatelji.
Marjan Horvat -1. razred: Želim si smuči.
Nataša Kolarič -1. razred: Želim si odličen uspeh za sebe in sestro Helen..
18
NOVICE št. 30, 22. december 1986
SLADKORNA PESA
Na zboru kooperantov - zadružnikov na Kogu, pa tudi na zadnji seji občinske skupčine v Ormožu je bilo ugotovljeno, da kmetje kooperanti namenjajo premalo površin za sladkorno
pjso.
Letos, ko smo si že pridobili izskušnje glede pridelovanja sladkorne pese in ko se je cena primerno dvignila, se kmetje v manjši meri odločajo za setev pese kot lani.
Ko pišemo to, je sklenjenih pogodb za komaj slabih 8 ha.
Vemo, da bi morali v naši krajevni skupnosti letno nameniti za sladkorno peso najmanj 25 ha njiv. Vemo tudi, da imamo v občini tovarno sladkorja, kjer so zaposleni tudi Kogovčani. Znano je, da si prizadeva naša družba, da bi uvažali čim manj hrane za drage devize.
Torej ni razloga, da pese ne sejemo. Nasprotno! V imenu napredka in ekonomske neodvisnosti naše domovine je dolžan vsak, ki ima primerno zemljo, zasejati sladkorno peso po planu, kije bil sprejet na zboru pridelovalcev pese, dne 10. februarja 1981.
NOVICE št. 15, 16. junij 1981
NIČ NAS NE SEM PRESENETITI 80/81
Kaj moramo storiti, da ne bomo presenečeni?
1.	Pripravljeno moramo imeti primemo zalogo hrane.
2.	Stanovanjsko in gospodarsko poslopje mora biti urejeno tako, da ne pride do požara oz. da se požar lahko takoj pogasi.
3.	Usposobiti moramo orodje in opremo, da bi lahko obdelovali zemljo s vprežno živino, če bi zmanjkalo nafte.
4.	Sodelovati moramo pri urejanju okolja, popravilu cest, izkopih vodnih zajetij in vzdrževanju studencev.
5.	Pazili bomo na vse in vsakogar, ki bi delal proti naši enotnosti, proti demokraciji in socializmu.
Sami bomo preprečili tako delovanje ali pa bomo prijavili pristojnim organom.
19
:amo. Prepričan senu ka ke nemo. Kogofčani metali ■jot po noge eden drugamo. pa či bomo tisto ke smo ; nekda, ka smo še sploh sposobni napraviti čuda. pa ne z Ichka. Pravzaprav pa. kuo pa je že ke tistemu.
ki živijo v KS na robi občine, se p rovi kre od kopaje, pa sn večinoma kmečki lidje, kdo kej kdo do. Še bog je tam rad mahno s proznoj vrečoj!
DR. METLA
Tekma koscev lera 195] - nadaljujmo tradicijo
Novice" so bile ustanovljene na skupni seji K K SZDL Kog in KS Kogdne 1. 12. 1978. Prva številka je izšla 5. 12. 1978. Odgovorni ure r,ik: Milan Pevec; uredniški odbor: Drago Zabavnik, Janko Klanjčar, Branko Zadravec, Valerija Koiarič in Vera Zabavnik. Naklada 20 izvodov. Izhaja priložnostno. Oblikovano in razmnoženo: Černel — Rogina, Radizei 21. Po mnenju republiškega sekretariata zs
informacije je glasilo oproščeno temeljnega davka.
20
NOVICE št. 16, 17» december 1981
OSNOVNA ORGANIZACIJA Z K S
V	četrtek, 26.11.1981 se je sestala osnovna organizacija ZKS Kog na redni volilno -programski konferenci. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar občinske konference ZKS Ormož - tov. Tone Luskovič.
Poročilo o dveletnem delu osnovne organizacije ZKS Kog je podal tov. sekretar Vinko Ratek.
V razpravi smo se dotaknili sledečih problemov:
-	aktivnost članov ZK, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela,
-	pomoč mladinski organizaciji,
-	politična aktivnost seje nekoliko zmanjšala, kar seje pokazalo na referendumu (Vitan, Vodranci),
-	zakaj valimo gospodarsko situacijo na samoupravljanje?
-	krajevne organizacije ZK se naj vključijo v delo svetov kooperantov,
-	disciplinsko izvajanje politike na vseh nivojih.
Zavzeto je bilo tudi stališče, da smo sedanje gospodarske situacije krivi prav vsi, ko smo se zadolževali čez naše sposobnosti odplačevanja dolgov, ko smo na vsakem koraku iskali korist s strani družbe. Premalo pa smo delali in tako še marsikje nadaljujemo. Boj za stabilizacijo pa bijemo prav vsi tudi s tem, če dosežemo člane setev za prihodnjo leto in tu so naši kmetje - kooperanti dosegli lepe uspehe.
Izvolili smo tudi novo vodstvo naše osnovne organizacije v sledeči sestavi za naslednje 2 letno obdobje:
1.	Anica Pevec, Kog 6 - sekretar osnovne organizacije ZKS Kog,
2.	Vinko Ratek, Kog 95 - namestnik sekretarja,
3.	Mirko Kuharic, Jastrebci 58 - blagajnik, evidentičar,
4.	Matija Luskovič, Lačaves 17 - član,
5.	Drago Zabavnik, Jastrebci 39 - skrbi za idejno izobraževanje članov ZK
6.	Janez Lah, Lačaves 1 - član
V	Kogovske vrste članov ZK seje priključil tudi mladinec Zvonko Kosič iz Gomile pri Kogu 19, sprejet v ZK na odsluženju vojnega roka.
MRLIŠKA VEŽICA
V novembru smo pričeli z gradnjo mrliške vežice. Nadaljna dela je zaustavilo slabo vreme. Gradbeni material razen strešne opeke je nabavljen.
Manjkajoča strešna opeka pa bo v kratkem.
Obširneje bomo o gradnji poročali v prihodnji številki Novic.
21
STATISTIKA
Letos je bilo na Kogu rojenih 13 otrok, umrlo pa je 23 krajanov.
Za primerjavo izpred 50 let: 1931. leta je bilo rojenih 63, umrlih pa 38 Kogovčanov.
Sedanje število prebivalcev v naše krajevne skupnosti je 1048, od teh je 509 moških in 539
žensk.
NOVICE št. 17, 3. februar 1982
Po sklepu sveta skupščine Krajevne skupnosti Kog z dne 26. januarja 1982 sklicujem
ZBOR VOLILCEV za nedeljo, dne 7. februarja 1982 ob 14. uri v dvorani na Kogu. Za zbor predlagam naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovateljev zapisnika.
2.	Razprava o kanditatih za delegate v razne delegacije.
3.	Razprava o sklepu sveta skupščine krajevne skupnosti o uvedbi krajevnega samoprispevka.
4.	Razprava o višini in načinu obdavčevanja kmetov.
5.	Razno.
Pridite vsi!
» ' .

.... «.
«pr* mm
>¡#£#13
'trnih
Predsednik sveta skupščine KS Kog: Matija LUSKOVIČ
22
NOVICE it. 18, 23. november 1982
NAŠI KRAJI
Ko sonce že na Kogu sije in dela lep se dan, se v sivi megli koplje še Lačaves zaspan. In polja ravna iz Vodranee te spremljajo še kar naprej, dokler te Vitan ne ustavi, za pot naporno te pripravi. Prečuden ti zagledaš svet, ko v Jastrebcih ustavi se pogled, ker veš da zdaj bo spet lepo, prijetno dobro in krasno. Le Gomila tam prekrita
s trto in gozdovi, v rahlo meglo je zavita. Čudovito je pri nas pa naj bo letni, zimski Čas.
Branko ZADRAVEC
OB UKREPIH
Ukrepi, ki jih je objavil ZIS so naleteli na različno odmevnost tudi v naši KS. Ne hvalimo jih preveč, vendar se jih zavedamo, da so bili potrebni. Ukrepi se nanašajo predvsem na varčevanje z vsemi vrstami energije. Tudi široka varčevalna akcija med krajani lahko prihrani veliko dragocene energije vseh vrst. Vsak izmed nas naj si izdela svoj varčevalni načrt. Če doma ugasnemo dve izmed desetih žarnic, če uporabljamo bojler in štedilnik smotrno, poglejmo, če ni vključen kak motor brez potrebe. To so stvari, ki jih moremo in moramo storiti že danes. Če si bomo pomanjkanje solidarno porazdelili in bo vsak zmanjšal porabo kolikor največ more, potem bo manj družin, ki bodo večere preživljale v temi.
TEMA DNEVA - PRESKRBA
Preskrba je še vedno ali čedalje bolj med krajani tema dnevnih pogovorov. Krajani so nejevoljni, poleg tega pa še povzročajo dodatno zmedo z dodatnimi nakupi. Apeliramo na kupce, da bi kupovanje kritičnih artiklov potekalo bolj pošteno, bolj človeško. V tem obdobju vsak gleda samo nase in se ne briga ali bo njegov sosed dobil blago, ki ga nima in ga nujno potrebuje, on sam pa si doma ustvaija malo "trgovinico". Potrošniški sveti bi morali vplivati in pomagati, da dosežemo enakomerno porazdelitev kritičnih artiklov. Tudi Kogovčani imamo potrošniški svet, ki pa na žalost še ni začel delovati. Le-ta bi se moral nemudoma povezati s trgovino in se dogovoriti o pogojih in načinu prodaje, naloga takega sveta bi bila
23
ostalim, da bi na potrošnike delovala s čimbolj objektivno informacijo in da bi vplivali ihovo zavest, obnašanje pri nakupih.
Kogovčani smo trenutno lahko popolnoma zadovoljni s preskrbo v primeijavi z drugimi Nejevoljo in nestrpnost ustvaijajo predvsem krajani, ki si želijo ustvariti "veliko ainico" na račun tistih občanov, ki nimajo časa in denarja hoditi od trgovine do trgovine.
OB PRAVIČNI RAZDELITVI NE BO PRIŠLO DO POMANJKANJA V PRESKRBI!
DA BOSTE VEDELI...
Naša OOZSMS je sodelovala na kvizu "Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki je bil v etek, 19.11.1982 v Središču ob Dravi. Našo organizacijo so zastopali: Ceh Jožica, Keček mdreja in Munda Miro. Na kvizu je sodelovalo devet ekip. Vsebina kviza je bila posvečena limi "Socializem in vojna" avtoija E. Kardelja. Naša ekipa je dosegla drugo mesto, zmagali ja so domačini, ki se bodo udeležili regijskega kviza. Čestitamo naši ekipi! Posebej pa se zahvaljujemo GD Vitan, ki so omogočili navijalcem in tekmovalcem prevoz na kviz in nazaj.
ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV
Ker se naši krajani ukvaijajo predvsem s kmetijsko proizvodnjo, smo vsi veseli, ko je letina obilna. Letos seje to zgodilo in res lahko govorimo o letini desetletja. Predvsem se to lanaša na pridelek in odkup 105 vagovov grozdja, ki je bilo odkupljeno preko odkupne postaje Vitan. Po zaslugi podjetnega vodja odkupa Jožeta Kolariča, smo Kogovčani uspeli letos prodati tudi 120 ton industrijskega sadja, ki je v preteklih letih večinoma zgnilil v sadovnjakih. Poleg tega je bilo odkupljeno 130 ton rdeče pese, 170 ton pšenice in 550 ton krompirja (slednji tudi z drugih področij).
V	današnji bitki za hrano nedvomno lep uspeh!
Dokončnih podatkov o odkupu sladkorne pese še nimamo, prav tako o sklenitvi pogodb za setev sladkorne pese. Upajmo, da jih bo še več!
AKCIJA ŠOLSKE MLADINE
t
Tudi učenci šole na Kogu so pomagali pri spravilu grozdja v kombinatovih goricah, abrali so ga 16 ton. Drobne ročice - a velik rezultat!
NABIRALNA AKCIJA ZA ŠOLSKO KUHINJO
V	prejšnjih Novicah smo pozvali Kogovčane, da bi priskočili na pomoč s prostovoljnimi pevki živil za šolsko kuhinjo. Težko smo napisali to prošnjo, ker nismo vedeli, kakšen bo Iv. Danes si ne moremo oprostiti, da smo sploh lahko dvomili o vaši solidarnosti. Kako se
* valiti za to radodarnost? Vsem tistim v vseh posameznih vaseh, ki so prispevali krompir, 1, čebulo, česen, zelje, moko, jajca, bučno olje, piščance, jabolke - HVALA! Seznam
•ionskih darovalcev bi bil zelo dolg, pa tudi tega nekateri darovalci niso želeli. Zelje smo
-------
*--------------------------------- --... .i---------'----------------------------- - ...-- ..........- - .........=---«.
24
naribali, krompir in jabolka ustrezno vskladiščili. Pri nabiralni akciji so pomagali aktivisti RK. Tudi njim HVALA! Vsem se bodo oddolžili šolski otroci s svojim uspehom v šoli in s kulturnimi prireditvami skozi vse šolsko leto.
IZ,GRAjl>NJA MRi VAŠNiCE
Izgradnja mrtvašnice je v sklepni fazi. Potrebna so še nekatera drobna dela in ureditev okolja, kar sc bo opravilo v spomladanskem času. Stroški gradnje so pokriti iz krajevnega samoprispevka. Torej so neutemeljene govorice, ki krožijo, daje bilo premalo sredstev ter da bo potrebno dodatno zbirati sredstva za ta objekt.
TELEFON NA KOGU BO!
- Več kot dve leti si Kogovčani aktivno prizadevamo, da bi dobili avtomatsko telefonsko povezavo. Manjkalo je materiala, denarja, in volje na strani Kogovčanov in na drugi strani (PTT).
Če smo lani v NOVICAH napisali, da si bomo voščili Novo leto 1982 po telefonu, se vam odbor za "telefoniado" opravičuje,ker smo zamudili le za 365 dni.
"Telefon" že delajo. PTT montira telefonski kabel od Miklavža do pošte Kog. Na pošti Kog bo že letos 80 prostih priključkov. Res je, da se letos vsi ne bomo mogli priključiti. Obstoječi naročniki telefona in tisti, ki so blizu glavnemu vodu, bodo že letos priključeni (cca 20 priključkov).
Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo iz sredstev KS poravnal priključek od pošte Miklavž do pošte Kog in da ostali stroški bremenijo posamezne naročnike. (Teh je do danes 62). Naročniki so do sedaj plačali akontacijo v znesku 20.000 din. Računamo, da bo treba dati še 20.000 din, če bomo hkrati opravili mnogo dela in če bomo poskrbeli za dovoz akacijevih in kostanjevih drogov.
Pozivamo vse krajane, da sodelujejo pri napeljavi telefona na Kog! Telefon bo koristil vsem - tudi tistim, ki trenutno niso naročniki.
Zaradi veliko drugih prispevkov, je tokrat izpadla stran za razvedrilo. Danes preberite nekaj "ta resnih" varčevalnih nasvetov.
VARČUJEMO LAHKO:
Z DENARJEM: Z denarjem najlepše varčujejo tisti, ga nimajo... Z OBLEKO: Najboljši način varčevanja z obleko je zelo preprost: hodite goli! Z BENCINOM: Začnimo hoditi peš ali pa se voziti s kolesom... S KAVO: Namesto kave, začnimo piti čaj z "žganico"... Z OBUTVIJO: Čevlje nosimo od deset do petnajst let...
25
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL X O G
Bi" 28
}ž/9?oTN/e rt,
L lo 4. MAREC 1986
KOGOVČANI!
HiSD NAMI SO TOLITVE VEL' GilCIJ IN IEIEGATOV. URESNIČIMO SVOJO PRAVICO IN INTERES KR.-.JANA IN SAMOUPRAVLJALO A i POTRDIMO PRIPADNOST NEODVISNI, SOCIALISTIČNI, SAMOUPRAVNI IN NEUVRŠČENI JUC-OSLA VI JI ■
Z MNOŽIČNO UDELEBO NA VOLI,:VAH IZFAZIMO IN POTRDIMO DEMOKRATI JNO IN SAMOUPRAVNO BISTVO DELEGATSKEGA SISTEMA i
NAJ TUDI TOKRATNA VOLITV/ DOKAŽEJO NAŠO NEOMAJANOST V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE!
VOLITVE BODO V NEDELJO 16. MARCA 1986
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL KOG KRAJEVNA SKUPNOST KOG
26
NOVICE št. 30, 22. december 1986
MLADI V KS KOG - TOKRAT MALO DRUGAČE
Zahvaljujoč NOVICAM nam je nudena možnost, da lahko večkrat javno in odkrito povemo kaj o sebi, o svojih razmišljanjih, o mladinskem življenju na Kogu.
Večkrat slišimo opazke, da se veliko bolj kot kaj delamo "hvalimo" in v prazno bobnamo svojo aktivnost. Najbrž to niso le prazne besede, a vsak list ima dve strani. Tudi marsikateri človek, ki ga družba noče opaziti, veliko bolj razpihuje stvari, ki jih naredi. Takšna je najbrž tudi naša druga plat. Vendar pa smo veseli, ker se zahvaljujoč ostalim DPO stanju napram prejšnjim letom izboljšuje. Veliko je že to, da so na programski konferenci SZDL spregovori tudi o problemih mladih.
V primeijavi z ostalimi OOZSMS imamo mi na Kogu veliko. Imamo svoj prostor, ki je samo naš, imamo vso pravico povedati to, kar nas teži. Zato smo KS zelo hvaležni. Pogrešamo pa nekaj: tisti vzgojni mentorski način dela. Nobeden od nas si ne želi nekoga pokroviteljskega odnosa, le včasih se znajdemo v temi in pojavi se potreba po svetovalcu.
Želimo si ustanoviti športni krožek na nek organiziran način se sami ne znajdemo. In na koga naj se obrnemo? Ne, nočem kritizirati, da dajemo kumunalnim in drugim praktičnim zadevam prevelik poudarek, ob tem pa nevede pozabljamo na vzgojo ljudi in mladih v vsestranske osebnosti. Kaj nam pomaga asfaltna cesta in lepa mrtvašnica, ko je naša notranjost enostranska? Mogoče nimam prav, a zdi se mi , da moralne vzgoje nismo potrebni le mi. Všeč mi je bilo, ko sem na enem od sestankov slišala besede "mladi so ogledalo starejših"!
Vsekakor pa je biti mladinec v takšni KS kot je naša vseeno boljše, kot pa biti mladinec v "mestni KS" Ormož. To pa je že tudi nekaj, kajne?
Melita Mesaric
NOVOLETNO OBVESTILO VSEM MLADIM KOGOVČANOM
Ako si star od 15 do 27 let, preberi tole: če želiš pričakati začetek leta 1983 v mladinskem duhu, pridi v petek, 31.12.1982 ob 19. uri ali tam "nekje" v mladinsko sobo. Odbor za pripravo Novega leta je poizkušal pripraviti lepo, kulturno zabavo. Drugo naj ostane za presenečenje. Če boš prinesel s seboj vso dobro voljo, ki jo imaš pri sebi, bo novoletno rajanje lepo in nepozabno.
... SAJ PO NOVEM LETU BOLJŠE BO!
ŠE DRUGA OBVESTILA
Prodaja plina -vsak torek in petek lahko dobite na krajevnem uradu na Kogu potrdilo, s katerim lahko dvignete - kupite plin. Plin se kupuje iste dneve v Ormožu od 13. do 16.30 ure.
27
KOŠ NOVOLETNIH ŽELJA
Zagotovo ima vsak izmed nas cel koš želja za leto, ki trka na vrata. Nekatere se nam .odo uresničile, druge spet ne, odvisno kakšne so. Nekaj svojih želja so nam zaupali naši rajani.
;ANDI VOGRINEC, vrtec - želim si, da bi mi dedek Mraz prinesel vlak, ki dela "či-či-phu n "cukre".
.30RUT PRAPOTNIK, vrtec - dedek Mraz mi bo prinesel velik kamion - cisterno.
FRANCI PANIČ, 4. razred - dedek Mraz mi je že prinesel sanke, drugo mislim, da mi ne
bo.
IRENA KOS, mladinka - v novem letu si želim, da bi čim bolje izdelala prvi letnik usmerjenega izobraževanja. Želim pa si tudi, da bi se naša mladinska organizacija v prihodnjem letu še bolj in odločneje povezala z ostalimi družbeno političnimi organizacijami.
JANEZ LUKMAN, 63 let - želim si, da ne bi v letu 1983 zmanjkalo kuijave, piva in "lepih deklet".
MICA PRAPOTNIK, 80 let - dedeka Mraza bi prosila, da bi mi prinesel pun koš zdravja, saj bi še rada par let gledala ta lepi Kog. Pa nič ne bi škodilo, če bi še se kakšni liter vun s koša skoto. Vsem Kogovčanom pa želim srečno, zdravo, predvsem pa mirno novo leto.
UREDNIK NOVIC - si želi od svojih sodelavcev y uredništvu in ostalih krajanov več pravočasno prispelih prispevkov, da bi lažje NOVICE na papir "spravljal".
28
NOVICE št. 30, 22. december 1986
SPREMLJAMO DOGODKE ... PRAZNOVALI SMO 8. MAREC
V soboto 5. marca je bila na Kogu proslava posvečena 8. marcu - dnevu žena. Pionirji OS so pripravili pester program, prisotnim pa je o pomenu žene v današnjem trenutku spregovoril predsednik občinske konference SZDL tov. Drago Zabavnik. Povedal je, da so žene bile mnogo časa zatirane - bile so manj vredne. Vendar so se hrabre žene začele zbirati in upirati. Pri nas so dosegle svoj cilj: enakopravnost z moškimi, ker so imele pogum in trdno voljo. Danes se žene lako udejstvujejo na vseh področjih življenja in imajo tudi določene prednosti pred možmi. Prav za to veliko požrtvovalnost nekaterih žena pa imajo danes žene svoj praznik. Po proslavi je bilo družabno srečanje, kjer so se mnoge žene, seveda s svojimi ali drugimi možmi, veselo zabavale. Bilo nas je veliko, drugo leto upam, da nas bo še več...
OBČNI ZBORI, DELOVNE KONFERENCE...
V februarju in marcu je bilo v naši KS več občnih zborov in delovnih konferenc društev in organizcij.
12.2.1983 je bil občni zbor ŠD Kog. Pregledali so delo in izvolili novo vodstvo. Predsednik SD je Gašparič Viktor, tajnik Pevec Teodor, in blagajnik Pevec Milan. Letos nameravajo kupiti nekaj pušk in se udeležiti tekmovanja v občinski strelski ligi.
26.2.1983 je bil občni zbor GS Kog. Vodstvo je ostalo isto: predsednik Volaj Ivan, tajnik Zabavnik Mirko, poveljnik Lašič Miran in gospodar Špendija Janko. Poleg običajnih nalog so si zastavili nalogo tudi obnovitev gasilskega doma na Vitanu.
26.2.1983 so se tudi lovci zbrali na občnem zboru. Posebno skrb bodo letos posvetili lovišču in divjadi.
22.2.1983 je bila problemska konferenca ZK, kjer je bil sprejet program dela za leto 1983. Komunisti bodo še naprej delovali znotraj vseh organizacij in društev ter skrbeli, da bodo vse probleme reševali sprotno ter tako skrbeli za čimbolj uspešni razvoj naše KS kot tudi širše družbenopolitične skupnosti.
20.3.1983 je bila delovna konferenca ZB. Pregledali so opravljeno delo ter za uspešnost pri delu dobili pohvalo občinskega vodstva ZB. Glavna skrb bo obnovitev in vzdrževanje spomenika.
29
NOVICE št. 22» 20. december 1983
O ROJSTNI VASI IN DEŽELI MOJI
Kako prekrasna, čudovita, rojstna si vasica,
tako topla, tako domača ino sveta, v katerikoli letni čas odeta.
ŽELIM, DA BI NE BILO NIKOLI VEČ NOBENE VOJNE, DA BI STARŠI LJUBILI SVOJE OTROKE IN OTROCI SVOJE STARŠE, DA BI VSI SPOŠTOVALI SVOJO DOMOVINO.
Kerenčič Zlatka 4. razred
Med ravnico, hribe, polja in gozdove, se vpleta tisoče poti. Vse vodijo v velika mesta in gradove, A moje srce le po tebi hrepeni.
ŽELIM, DA NOBEN OTROK NA SVETU NE BI ZAJOKAL, KER BI MU UBILI MAMO, OČETA-NADRAŽJE. SE MI BO TA ŽELJA IZPOLNILA?
Puklavec Stanka 4. razred
Nikdar ne morem zapustiti svoj preljubi rojstni kraj, čeprav sem tisočkrat želel oditi, znova nekaj vleče me nazaj.
ŽELIM, DA BI SE IZBOLJŠALI MEDČLOVEŠKI ODNOSI V NAŠEM KRAJU, DA NE BI BIL POZABLJEN NOBEN STAREJŠI KRAJAN. TO JE NAŠA DOLŽNOST, PIONIRJI JO BOMO IZPOLNJEVALI, KAJ PA VI?
Horvat Marjan, predsednik pionirskega odreda
30
NOVICE št. 30, 22. december 1986
SPREMLJAMO DOGODKE...
Februarja je bil zbor kooperantov.. Pregledali so delo v letu 1983 in si zastavili plan proizvodnje v letu 1984. Zadružna enota Kog je imela v letu 1983 2.500,000.00 din čistega dohodka, ki ga v glavnem potrebuje za obratna sredstva in le malo za investicije. V preteklem letu. V preteklem letu so združeni kmetje skupaj z zadrugo prodali zadrugi kot tržne viške: 1.000 ton grozdja, 885 ton sladkorne pese , 158 ton pšenice, 20 ton črnega ribeza, 150 ton rdeče pese, 480 komadov pitane govedi, 770 komadov prašičev, 190 komadov telet, 300.000 litrov mleka, 520 ton piščancev, 750 ton krompirja in 281 ton koruze.
Za leto 1984 se planira 20% povečanje proizvodnje. Pri vseh kulturah je plan setve dosežen, pri sladkorni pesi celo presežen, saj je namesto planiranih 23 ha posejanih 28,33 ha. Pesa letos zelo dobro kaže, prav tako pšenica, zato pričakujemo zadovoljive rezultate.
Ema Kolarič
KMETJE, KOOPERANTI!
1 .julija od 7. do 12.ure bo na Vitanu v prostorih KE Kog odločitev o tem, ali naj bo MATI KMETICA IZENAČENA Z MATERJO DELAVKO.
Leta 1981 se kogovski kmetje na referendumu niso strinjali, da bi njihove žene bile v času poroda na porodniškem dopustu,oz., da bi prejemale družbeni denar za čas, ko zaradi dojenja in nege novorojenčka ne morejo delati na kmetiji. Ta odločitev ni bila v ponos Kogovčanov.
V nedeljo se bomo na referendumu ponovno odločali o tem, da bi kmečka žena ob porodu imela plačanih 246 dni, kot ima to žena delavka. Dali bomo svoj DA za to, da bi naše žene, kmetice in naša kmečka deca, dobila enako družbeno priznanje kot žene in otroci delavca v združenem delu.
Minimalno je treba prispevati, da bi povzročili revolucionarne dosežke.Mati,kmetica, bo dobila mesečno 12.200.- din. In za to je treba prispevati v skupno družbeno blagajno le okrog 1.000,- din ali toliko,kot damo enkrat za polnitev avtomobila (Petrol). Torej, kmetje in kmetice; naša bodočnost je v naši deci, zato glasujmo za izenačitev pravic med ženo delavko in kmetico.
31
NOVICE št. 30, 22. december 1986
OSKRBA Z ZDRAVO IN ČISTO VODO
V četrtek, 12. decembra 1986 je imelo vodstvo KS Kog sestanek s predstavniki IS Ormož, komunalnega podjetja in cestno komunalne skupnosti Ormož o vprašanju oskrbe KS z zdravo čisto vodo, vzdrževanjem in sanacijo vodohrama »Klumpa« in možnosti širitve vodovodnega omrežja v naselje Vodranci.
Na sestanku so bili sprejeti sledeči sklepi:
KS Kog mora doseči, da KK Jeruzalem preda Komunalnemu podjetju v lastništvo vodohram »Klumpa« in zemljišče pod njim, saj je to edina ovira, da se sanacija že ni pričela.
S sanacijo vodohrama »Klumpa« bo rešena tudi preskrba krajanov z vodo ob izpadih zaradi elektrike ali pomanjkanja, ki bo v prihodnjem letu prav tako odpravljeno z aktiviranjem novih črpališč. V jeseni 1987 bi bilo možno povezati vse lokalne vodovode v naši KS na občinski vodovod.
Ugotoviti je potrebno število gospodinjstev v naselju Vodranci, ki bi se želeli priključiti na vodovodno omrežje, saj obstaja možnost, da se le-ti priključijo s sekundarnim omrežjem na primarni vod na Vitanu že prihodnje leto.
Milan Pevec
32
NOVICE it. 32. 21. december 1987
KAJ SMO LETOS DELALI V KULTURNO UMETNIŠKEM DRUŠTVU
Vse sekcije kulturno umetniškega društva na Kogu so v letošnjem letu delale dokaj dobro. Mešani pevski zbor in oktet sta priredila slkupni koncert na Kogu, na katerem je sodeloval tudi tržaški oktet.Kogovčani so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Oba kogovska zbora sta priredila solidarnostni nastop v Stanetincih. Oba zbora sta nastopala še nekajkrat, posebno oktet, ki je nastopal še po raznih drugih prireditvah po občini. Kulturno umetniško društvo je letos priredilo 2. Kmečki praznik na Kogu, kjer je bila prikazana tekma žanjic, tekma v košnji in žetvi, ter druge kmečke igre. Na Kmečkem prazniku na Kogu so sodelovale tudi ekipe iz Stanetinec in Obreža. Prireditev je dobro uspela. Tudi z dramsko sekcijo smo v letošnjem letu zelo zadovoljni. Prikazani sta bili dve veseloigri. Komedijo Krape je režirala Jožica Čeh, Vdovo Rošlinko pa Anica Pevec. Obe igri sta zelo dobro uspeli.
V okviru KUD-a deluje na Kogu še društvena knjižnica Lipa, kjer si lahko vsi krajani izposojajo knjige za branje. V knjižnici delajo ob nedeljah od 10 - 12 ure Valerija Kolarič in Romana Orešnik. KUD Jože Kerenčič Kog je za svoje člane organiziralo izlet po Koroški, s katerim naj bi bil vsaj delno poplačan trud vsem članom, ki aktivno delajo v društvu. Ne smemo pa pozabiti na pionirsko folklorno skupino, katera je na folklorni prireditvi v občinskem merilu na Kogu prejela visoko oceno in nastopala še v Mariboru.
Vsem, ki so s svojim delom obogatili kulturno življenje na Kogu in tudi vsem ostalim krajanom iskrene čestitke ob krajevnem prazniku ter
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1988.
Pavel Pukšič predsednik KUD-a
33
NOVICE št. 30, 22. december 1986
PRIMERJAVE
Koliko smo plačali za	v decembru 86	v decembru 87	v decembru 88
1 kolač (1,60 kg) kruha	470 din	1.671 din	5.540 din
1 žemljo	70 din	195 din	600 din
1 kg ostre moke	282 din	884 din	2.344 din
1 kg sladkorja	318 din	756 din	4.500 din
1 kg soli	81 din	469 din	1.506 din
1 kg klobas navadnih	1.355 din	2.992 din	15.500 din
11 bencin super	115 din	342 din	1.166 din
1 kg umetno gnojilo vinog.	240 din	760 din	1.730 din
1 DM (nemško marko)	255 din	768 din	2.680 din
1 SCH ( a. šiling)	32 din	109 din	395 din
Koliko smo zaslužili za:	v decembru 86	v decembru 87	v decembru 88
1 kg pšenice s premijo	82 din	159 din	441 din
1 kg grozdja mešano 16%	238 din	387 din	1.342 din
1 kg prašičev	670 din	1.400 din	6.000 din
1 kg krompirja	40 din	220 din	900 din
11 mleka 3,6 mašč. brez premije	80 din	230 din	600 din
34
NOVICE it. 34, 20. december 1989
UPOKOJENCI DRUŠTVA ZARJA KOG
Prvič se oglašamo v listu Novice.
Želimo vam prikazati, kako delujemo in kako živimo. Vsako leto imamo občni zbor društva upokojencev. Zelo radi se ga udeležujemo. Na njem se marsikaj pogovorimo in si postavimo cilje za naprej. Na zaključku občnega zbora se malo poveselimo. Ob prigrizku in pijači radi zapojemo in tudi zaplešemo.
V	prejšnjih letih smo uspeli organizirati po dva izleta, letos pa nam to ni več uspelo. Huda inflacija in majhne pokojnine sta zmanjšala naše želje.
Udeležili smo se četrtega tedna upokojencev občine Ormož pri Tomažu. Nastopal je tudi mešani pevski zbor s Koga. Prireditev je zelo uspela in vsi smo bili zelo zadovoljni.
Moti nas odnos mladih do upokojencev. Nevoščljivi so nam pokojnin, kar zelo težko prenašamo. Zavedati bi se morali, da leta hitro tečejo in da bodo kmalu v enakem položaju kot smo danes mi.
Kljub vsem težavam bi radi živeli še bolje kot sedaj, ker vemo da smo si to tudi zaslužili.
Škripec Ančka
V EVROPO
Lep pregovorček pravi: »hiti počasi«, v tisti prijazni želji, da nikarte z nezrelo pubertetniško trmo ali zaletavostjo v zadeve, ki jim nisi kos. Mi pa smo vse obrnili glavo: kjer bi lahko hiteli, se nam onegavi in zatika, kjer pa bi bilo pametneje, da bi malo »zaštopali«, šli po zalet in se bolje pripravili na sprint, pa drvimo na vrat na nos.
Recimo: v Evropo zdaj! Saj ni nič narobe, če gre za nagle in fletne parole, ob katerih nam srček dela tika-taka, mene pa Evropa čaka. Ampak tisti, ki jim v glavi ne manjka nobenega koleščka, vedo, da bo še olala Save preteklo, preden bo srednja Evropa za nas kaj več kot le vremenski pojem. Saj bomo še naprej čez mejo skočili po kakšen »kofetek« in riž in uvažali pralne stroje za 500 mark in televizorje za 900 mark; firme, ki že zdaj izvažajo, bodo morda vzdržale hudo mednarodno konkurenco, ostali pa, ki si tako želijo na svetovni trg, pa nimajo možnosti - vse dokler jim bo polovico akumulacije požrla državna režija, z nerazvitimi vred.
V	Evropo, kamor bi res morali skočiti, nas zares še dolgo ne bo. Kako le, saj smo država, ki ima državni proračun kot zmajevsko glavo s tisoč požrešnimi žreli. Po francoskih merilih bi nas moralo biti 60 milijonov, da bi za silo opravičili tak proračun, ne pa 20 ali 22, kolikor nas nas zdaj tlači to nesrečno državo. Nič pa ne kaže, da bi bili voljni te zadeve kaj miriti.
35
Mi spešimo tam, kjer ni treba - v mitingih, z Bulatovoči, ki grozijo z orožjem, s ovopoljskim samopovabilom v Ljubljano, s političnim procesom proti Vlasiju. Vse skupaj ena sama ljuba samoprevara in plemenski primitivizem, ki vsem in vsakomur posebej pira vrata v tako zaželeno Evropo.
Komur pa mar divjaki, ki v spoznanju, da jih Slovenija res ne mara sprejeti, zdaj pravijo, ia bodo vseeno prišli in da bo tekla kri!? Me pa res zanima, čigava? Toliko samopašnosti in nadutosti ni zmožna spraviti skupaj vsa združena Evropa, če le ne gre za terorizem in mafijo. A še cosa-nostra vsaj doslej še ni nikoli ni strašila in grozila s crknjenimi ribami, zavitimi v papir celim narodom in narodnostim, ampak samo tistim lastnim mafijcem, ki so se pregrešili zoper njena pravila. Kosovo poljani, ki so središče sveta,z resnico, ki je edina zveličavna,pa slovenskemu narodu kar kri in Šoleviča za izvidnico! Ti in njim podobni so pač žrtve miselnosti, ki jo je štirideset let producirala naša ideologija - zdaj pa ima svoje krvave rezultate! S svojim sistemom in napredkom smo bili » naj« in oh in sploh, alfa in ornega in podobne socialistične in samoupravne cirkuške točke, dokler se niso prozorne domine našega kvazi sistema začele podirati. Ostalo ni nič ali pač: marsikaj hudega. Ostale so pogubne ilu zije, daje sploh vredno še kaj reševati. Ostala je miselnost ki se bo morda spremenila čez 33 let. toliko je namreč treba, da zraste nova generacija.
V tem smislu mi ni in ni moč pozabiti sporočila s partijskega sestanka nekje v hribovski črnogorski vasi. Leta 1986, ko so Sovjeti okupirali Čehoslovaško, seje vaška partijska celica sestala in protestirala proti tankom v Pragi. Na koncu so v zapisniku ultimativno zapisali:«Če se Rusi v 24 urah ne odstranijo iz Čehoslovaške, se bomo mi, komunisti naše vasi ponovno
sestali!«
Kakorkoli so bili ti protesti humani, kažejo, kako so mnogi res mislili, da smo središče planeta. A Sovjeti se iz Čehoslovaške tisti moment, ko so prejeli ultimat iz ugledne in velecenjene Jugovine, sploh niso umaknili. Baš nas briga - so rekli, in ostali.
Ampak Kosovopoljani ali kaj so že, so v treh četrtinah že dosegli svoj namen. Znervirali so ljudi, ki jih je v teh časih pač otročje lahko zživcirati. Za nameček pa še malo okusa po krvi in nastopaštva ala cosa-nostra: pa imate Evropo zdaj pa človeške pravice pa pravno državo in civilizacijo. Tekla bo kri, če boste še naprej branili Šiptarje in Vlasija!
Kaj bo, ko bo obveljala pametna Omanova, ki je že davno za Dugo izjavil: Kosovo je za vas slovenska Koroška. Kaj bo, ko bo prišlo spoznanje, kolikor neizmerne krivice in hudobe je bilo storjeno mladi Vlasijevi hčeri, ki so ji zaporniške oblasti najprej dovolile obiskati očeta, nato pa ji vstop prepovedali? S podlim izgovorom, da je ne morejo identificirati, "ker še nima osebne izkaznice? Kaj bo, ko se bomo vsi skupaj enkrat za vselej naveličali krvavih pozdravov cose-nostre in nedvoumno, s konkretnimi ukrepi sporočili.
DOST IMAMO TEGA OTROŠKEGA VRTCA, MI SE ENOSTAVNO NE GREMO
VEČ...!
Hlebec Zdravko
36
NOVICE št. 30, 22. december 1986
KAKO NAPREJ V KRAJEV NI SKUPNOSTI KOG
S tem težkim vprašanjem se od izvolitve dalje ukvarja svet KS KOG. Krajevna skupnost je z volitvami, ki so bile 7. aprila 1991, doživela korenite spremembe. Tako je bila med drugim ukinjena skupščina KS Kog, ki je imela 25 članov. Ugotovljeno je namreč bilo, da tako številna skupščina ni učinkovita, saj je bila njena sklepčnost večkrat problematična.
Sedanjo samoupravo KS sestavlja 6 članov sveta s svojimi svetniki in 6 članov nadzornega odbora. Tako je vsaka vaška skupnost v svetu KS zastopana s tremi člani, ki jim predseduje predsednik sveta KS. Taka oblika krajevne samouprave se je izkazala kot koristna, saj so seje sveta KS dobro obiskane.
V okviru razpoložljivih sredstev izvajamo referendumski program iz leta 1987. Finančna sredstva so skromna, saj je edini vir krajevni samoprispevek od OD zaposlenih in dohodek od KD krajanov naše skupnosti. Kljub veliki finančni stiski, os prejšnje samouprave smo namreč podedovali 119.000,00 din neporavnanih računov za izkop obcestnih jarkov v vaški skupnosti Gomila, izdelavi PTT projekta za telefonsko omrežje, izdelavo minimalne dokumentacije za obnovo cest v KS Kog, teče nemoteno naprej.
Tako smo poravnali vse obveznosti iz zgoraj navedenega zneska. Tudi za vodovod v Jastrebcih, katerega graditev je bila sprejeta pred našo izvolitvijo, smo izplačali 97.330,00 SLT.
CESTE
Veliko preglavic so nam delala letošnja neurja. Po dveh neurjih smo bili primorani vse krajevne ceste strojno poravnati. Za ostalo vzdrževanje cest smo namenili 560 kubičnih metrov gramoza, ki je bil porazdeljen na vse ceste v KS Kog.
Iz sredstev, ki smo jih dobili na račun vojne škode in prispevkov krajanov gomile, je bilo v vaški skupnosti Gomila asfaltiranih 2.672 m cest. Z novo plastjo asfalta smo prevlekli cesto v Vodranskem vrhu v dolžini 1.615 m. Omeniti velja, da sta zasebna kmetovalca Franc Lukman in Jože Zadravec z lastnimi sredstvi obnovila in asfaltirala 900 m ceste od mosta pri Lahovem Janezu do Zadravčevega Jožeta in s tem prispevala k lepšemu videzu kraja.
Dolgoletna želja krajanov, da se uredi cesta na odcepu Čurin_Ivanuša, mimo Kuharica do meje z Republiko Hrvaško, se ni uresničila. Izdelan je projekt, ki ga je financirala Skupščina občine Ormož, tudi predračun po projektni dokumentaciji za ureditev navedene ceste je narejen. Kljub temu, da so bila sredstva obljubljena, z izvajanjem projekta nismo začeli. Razlog je vsem več ali mani znan: nerazčiščena razmejitev zemljišč lastnikov ob tej cesti.
Večja obnovitvena dela se bodo pričela na cesti Jastrebci - Borko Viktor, do meje z Republiko Hrvaško in rekonstrukcija Šešekovega klanca. Za ta dva projekta so sredstva zagotovljena.
37
VOJNA ŠKODA ÏN ODPRAVA LE TE
V mesecu juniju, ko nas je napadla JA, je bila v krajevni skupnosti Kog narejena .uomna gmotna škoda. Po grobih ocenah je bilo samo na stanovanjskih hišah in )spodarskih poslopjih za 5.6UU.UUU,UU din škode. V tej oceni ni upoštevana škoda narejena . cestah, gozdovih, uničenih posevkih ipd. Naj pripomnim, da to pot solidarnost ni dpovedala. Pomoč je prihajala iz raznih krajev Slovenije v obliki gradbenega materiala, metijskih pridelkov in tudi denarna sredstva niso bila majhna. S temi sredstvi in pa s sredstvi / republiškega sklada so bile povzročene škode v celoti sanirane.
Predsednik sveta KS Kog Anton Bolkovič
38
NOVICE št. 30, 22. december 1986
NEKDAJ V STARIH ČASIH, JE PRAV LUŠTNO BLO
Po drugi svetovni vojiji se je na vasi marsikaj spremenilo. Doživeli in preživeli smo viničarske odnose, agrarno reformo, obvezno oddajo in še marsikaj. Politika je med ljudi prinesla mnogo sovraštva in razvrednotila kvaliteto življenja. Ljudski običaji so začeli počasi ugašati. Radio, pozneje še televizija, pa sta nas dokončno osamila. Imam občutek, da ljudje ne najdemo več poti do sosedov,; kaj šele do sovaščanov. Vedno imamo tehten izgovor - češ da ni časa ali kaj podobnega, pa vendar to ni res. Enostavno v nas ni več volje, da bi bilo spet drugače.
Ker je bil moj ujec Žgančev Slavko organist in muzikant na frajtonarici, sem želel to postati tudi jaz. Že leta 1943 so mi kupili majhno harmoniko na dva reda. Ujec Slavko mi je pokazal, kako se igra Na planincah sončece sije in tako se je to začelo. Z leti so harmonike postale premajhne, pa smo kupili večje in spet večje. Skupaj z njimi sem doživel marsikaj,, kar mi je ostalo za vedno v spominu.
Tako se še zdaj spomnim 16. januarja, to je godovni dan Julijane. Ne vem točno, katerega leta je bilo, vendar so bila to povojna leta, ko so bili ljudje močno razcepljeni v privatni in družbeni sektor.. S sosedom Vnukovim petrom sva se dogovorila, da bi šla zvečer zaigrala Stampaijevi Juliki, Petrovi babici, na mali Kog. Ko se je zmračilo, smo se »Čehi« ponavadi dobivali pri Kolaričevem Petru. Tu smo naredili načrt, kdo gre kam in zakaj. K Julijani smo šli štirje: Vnukov Peter, Lukmanov Bolfenk, Rubinov Matevž in pa seveda jaz kot glavni. Ostala pa sta Kolaričov Peter in Hlebčov Jožko, ki sta imela svojo pot. Mi štiije pa smo se podali proti malemu Kogu. Snega ni bilo. Zemlja je bila rahlo pomrznjena, noč pa zelo temna. Ker je bil Peter večkrat pri babici, je pot dobro poznal.
Pri babici Juliki sem zaigral trikrat zunaj, takšna je bila namreč navada.Odprla so se vrata, godovnica je prišla na prag in nas prijazno povabila v hišo, kjer smo ji zaželeli vse dobro in da se ji izpolnijo vse želje, ki jih pač ima. Medtem, ko sem v hiši igral, je prišel Orešnikov Ivek, ki je slišal »muziko«. Po par melodijah smo se pri babici Juliki poslovili. Tedaj mi pravi Ivek:«Albin, tu gor na bregu pri Toplakovih imajo tudi Julike. Gremo še tja gor in zaigrajmo. Rekli, so, da bomo plesali, če bo kdo prišel igrat »godovno«. Jaz pa sem si mislil:«Pa naj bo, bo spet kakšen dinar v žep skočjo« Tako pridemo pred hišo, kjer je bilo vse razsvetlieno5čeprav takrat še ni bilo elektrike. Iz hiše se je slišalo vriskanje in muzika. Malo smo počakali, da so končali s plesom. Zdaj sem bil jaz na vrsti. Treba je bilo potegniti meh koliko seje dalo močno, da se je slišalo v hišo. Ko sem odigral dve melodiji, je že bila gneča okrog nas. To so bili najprej Toplakovi »Čehi« - Franček in Janez, pa Plemeničevi- Janez in Peter, pa Rakušev Janez, Zadravčev Ivek in še drugi. Povabili so nas v hišo, kjer smo opravili ceremonije z godovnicami in se namestili na ponujena mesta. Pri Toplakovih je pred mano že prišel igrat Dolinšekov Ivan, Vanček smo mu rekli po domače. Zdaj pa sem v hiši zaigral jaz. Bila je to polka Po dunajski cesti je furativfajn - ne vem zakaj ravno po dunajski cesti, ali melodija je bila tisti čas zelo popularna. Z veseljem so jo odplesali. Muzikanz vanček me je prosil, da naj jaz ostanem pri Toplakovih in igram, ker on da ima še eno godovnico za obiskati. Tako se je tudi zgodilo. Igral sem, ljudje so peli, jedli, pili, plesali in se veselili. Fantje pa so se začeli prepirati. Mi/ki smo prišli pozneje in to celo iz Jastrebec, povrh pa še zelo zeleni, razen Grešnika, smo potegnili krajši konec.
39
Ko so moji prijatelji zunaj že dobivali po grbi, so meni v hik" še stregli z jedačo in ačo. Dobil sem tudi lepo plačilo, kar me je še posebej razvesel/io.. ko pa pridem ven, dim, da se tam nekaj dogaja. Mislim si: že spet je nekdo nekomu n'kaj kriv, pa se »tučejo«. /(eni se to ne more zgoditi, če pa so bili vsi tako veseli, ko sem jin igral. Pa pride k meni den - še zdaj se ga dobro spomnim - in zabemti:«Kaaj šee čaakš? In je že »opalo«. Od esenečenja sem skočil izpred hiše na cesto. Na drugi strani ceste pije bila nekakšna mlaka, i sem jo moral preskočiti,ker ovinkov nisem utegnil delati. Na drugi strani mlake sem skočil / gorice - seveda je bil to še stari nasad z gostim koljem - ki meje možno oviral tako da so še harmonike včasih zajavkale za menoj, saj sem jih nosil na hrbtu. V gabi pod vinogradom pa je spet nekaj zaškripalo. Moral sem biti zelo previden - stvar se lahko ponovi - sem si mislil. Nazadnje se je izkazalo, da smo se poraženci - dokler se nismo prooznali - sami med sabo po grabi strašili.
Starejši fantje kot so bili takrat Štamparov Franček, Lucijev Fraiček, Lašičev Ciril in še drugi so nam rekli;«Čehi, ne delajte sramote posveti! Samo skočiti nesniš!«
Tako je bilo nekoč, če si bil zvečer zunaj in si recimo slišal igriti pri sosedu. Takoj si vedel - aha, jutri pa je Jožefovo, ker je pač bilo sosedu Jožef ime.
Fantje so prepevali pozno v noč. Gostilna ni bila njihovo zavetišče - ta je bila za starejše možake in mešetaije, pa tudi politika je bila tam doma. Ljudje so bii veseli in počaščeni, če jih je obiskal »muzikaš«, posebno, če je bilo še kaj dečkov poleg. Ke se je šlo igrat in voščit godovni dan nepovabljeno, so se našli tudi taki, ki se niso pokazdi ven iz hiše ali pa so rekli:«Kdo te je naprosjo, naj te plača.« Povem vam, da seje dobro zialo, kje je tako. Bilo jih je zelo malo.
Dekline niso hodile okrog, le »Čehi« so se pomalem porazgubili pri deklinah, ki so ponavadi mežikale pri odprtih oknih.
Ja, da ne bi kdo mislil, da so bili samo solo muzikantje. Igrai so tudi v duetu, kot recimo Lukmanov Franček in Zadravčev Jožek ali celo kvartet: Kuhiričev Mirko, Plohlov Milan, Žganjaijev Jakob in Prapotniko/ Nacek. Starejši ljudje zrujo povedati celo za Lukmanove tamburaše.
Škoda za lepe običaje in navade. Res je, da si ljudje dajo danes zaigrati in čestitati ob določenih jubilejih po radiu, kar pa ni taro pristno in domače. Stisk roke soseda ali sovaščana je po mojem dosti več vreden, zato razmislimc o tem.
40
HQV1CB, št» 45, 30 maj 1997
SREDI LANSKEGA SEPTEMBRA SO V NAŠI ŽUPNIJI ZAPELI NOVI
ZVONOV
Kot sami veste, je 1. maja stekla akcija zbiranja finančnih sredstev za nabavo novih zvonov in stolpne ure za domačo župnijsko cerkev. Pri tem sta uspešno združila moči KS Kog in člani Župnijskega pastoralnega sveta Kog.
Tako je bilo nedeljsko popoldne, 15. septembra 1996 za številne župljane, krajane in obiskovalce od blizu in daleč posebno doživetje, ki zlepa ne bo utonilo v pozabo.
Ob somaševanju mnogih duhovnikov je namreč nova zvonova slovesno posvetil mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Ob spremljavi godbe iz Domžal se je v zvonik cerkve sv. Bolfenka ob pomoči žena in deklet najprej povzpel manjši zvon, težak 224 kg, ki nosi ime sv. Antona, zavetnika živine. Na njem je napisano:«Sveti Anton, naj poje ti zvon, varuj živino nam, polje in dom.«
Večjemu zvoniku, ki je posvečen zavetniki naše župnije - sv Bolfenku, tehta pa kar 684 kg, pa so pomagali v višino domači možje on fantje. Na njem smo lahko prebrali:«Mogočno moj glas se razlega čez vas, o sveti Bolfenk prosi za nas!«
Po slovesni maši sta se oba zvonova prvič pridružila staremu in tako veličastno naznanila nov začetek:
Ob tej priložnosti bi vas radi seznanili z rezultati zbiranja finančnih sredstev. Podatki iz sledeče tabele veljajo za 20. maj 1997.
Vas	št. V.	St.	St. Delno	St.	Vsota po	Doslej
	Podpisanih pogodb \	Izpolnjenih pogodb	izpolnjenih pogodb	Neizpolnjenih pogodb	pogodbah	zbrano SIT
Gomila	32 J	20	12	0	550.000	458.500
Jastrebci	38	13	14	11	698.000	412.500
Kog	^69	32	35	2	1.288.000	972.500
Lačaves	36	17	17	2	839.000	528.500
Vitan	13	6	5	2	258.000	168.000
Vodranci	36	1 A m	-i t i /	r j	mr\c aaa /uj.uuu	jtt* t~\ r\ hjz.juu
SKUPAJ	224	102	100	22	4.338.500	2.972.300
Zadnji rok za izpolnitev obveznosti iz podpisane pogodbe je 31. oktober 1997.
Kot je razvidno iz tabele, je doslej po pogodbah zbranih 2.972.300 SIT. Ker so 228.500 SIT prispevali še drugi darovalci - tako iz naše KS kot od drugod, je skupen znesek za toliko večji in sicer znaša 3.200.800 SIT. Za nova zvona in njuno montažo smo porabili 2.453.095 SIT. Tako je od zbranega denaija ostalo 747.705 SIT. Ta sredstva bomo porabili za stolpno uro, ki bo predvidoma začela delovati konec oktobra.
g. župnik Ivan Mohorič
41
eta !873 je Božidar Flegerič kot gost na primiciji novomašnika Jurija Vtičaria prebral svod pesem o grbih, tavajamo tiste kitice te pesmi kateri omenjajo vasi iz naše KS ter tisto o Loperšicah
' Loperšicah, slavni vesir to ni nikakšna mala stvar-arn kokot je le na lesi ugač hupkač gospodar.
iglo neizmerno ^odrančan prileti, o metlo skrbno, verno »omete vse smeti.
a nega od protuletja, popravi se ta kvar, estvicah pripelje cvetja skrbni Vitančar.
cogu naše veselice > krčovinski čas; 1- kogovske senice re veseli glas.
pa vstanoti je moči cro prav zaran, i podpira zarjo v noči ■.o vrli Jastrebčan.
Ja ne zmanjkalo bi jedi ?r odišel lačen kdoir), e prinese v lepi skledi 'Jizki lačovski piškor.
VEČNI POPOTNIK SLOVENSKIH GORIC", SLOVENSKI PESNIK IN PISATELJ BOŽIDAR FLEGERIČ 1841 1907



7
Novice" so bile ustanovljene na skupni se/i K K SZDL Kog in KSKogdne 1.12.1978. Prva števlka je izšla 5.12.1978
govorni urednik: Milan Pevec; uredniški odbor: Drago Zabavnik, Janko Klanjčar, Branko Zdravec, Irena Pukšič in r~a Zabavnik.
klada 350 izvodov. Izhaja priložnostno.
mnenju republiškega sekretariata za informacije je glasilo oproščeno temeljnega davku.
42
NOVICE št. 48, 24, december 1998
ZAKAJ IN KAKO LAHKO POSTANEŠ DIGELDAJČEK
Pred drugo svetovno vojno so bile kmečke hiše z redkimi izjemami pokrite s slamo. Gospodarska poslopja - skednji, hlevi in kake klučaje - pa skoraj obvezno s slamo. V aprilu leta 1945, je po kogovski - bolfenški fari, pustošila vojna. Razdejala je več ali manj vse domove kogovskih ljudi. Mnoge domačije so pogorele do tal, mnoge so bile tudi porušene od topovskih granat.
Po končani vojni, to se pravi po 9. maju 1945 smo prišli iz begunstva -Dobrave, Mihalovca, Štrigove, Presike - kamor smo bili pregnani iz domače fare v sosednjo Hrvaško.Ljudje so začeli obnavljati svoje domove, čeprav je primanjkovalo gradbersga materiala. Vsak po svoje je mučil muko, da sije uredil dom. Kateremu seje posrečilo ohraniti kako premoženje, je zgradil bogatejšo hišo, mogoče celo z novo opečno kritino. Pri nas smo hišo pokrili z opeko, zmanjkalo pa je denarja za gospodarsko poslopje. Rešitev strehe je bila spet slama. V jeseni smo posejali rž, iz katere seje dala narediti odlična slama za poki I vanje streh. Prihodnje leto so to rž žarnice požele v snope, iz katerih so potem mlatci na skednju izmlatili zrnje za dober domači rženi kruh. Iz slame pa so mlatci naredili lepe šope, po domače smo jim rekli ritke. Ne vem zakaj so jim rekli ritke; najbrž zato, ker so mlatci skrbno obdelali slamo, ki je morala biti v osnovi zelo lepo poravnana. Ženskam, ki so pomagale» so mlatci rekli da peckajo. Da so jo lahko lepo po riti poravnali, so mlatci imeli narobe obrnjeno brano, na keteri so snope lepo prečesali, z roko in za to pripravljeno desko pa lepo poravnali. Ritke so se potem zložile nekje na suhem, da seje videlo vsaj od treh strani. To pa zato, ker so se v ritke zelo rade naselile miši, ki so počasi uničile lepo pripravljeno slamo za pokrivanje strehe.
V času begunstva seje tudi naša družine spoznala z mnogimi dobrimi ljudmi iz sosednje Hrvaške.
Med drugimi tudi z dobrima mojstroma za pokrivanje slamnatih streh. To sta bila Martin in njegov sin Jože. Mama je šla prosit, če bi nam hoteli priti pokrivat strehe nad stalo. Gazda Martin je bil takoj za. Pripravite si gožve (vrbove šibe), in pa vredi rahle (leskove veje dolge 2 do 3 metre in debele 2 do 3 centimetre).
Ponosni in veseli smo bili na našo novo streho. Z veseljem smo spravljali pod streho seno in otavo za živino.
Prišla je jesen in z njo jesenske vremenske značilnosti. Stari ljudje ao rekli:«Dc!dič noie kmečkega juga, namo meli listja.« Potrebovali smo ga za steljo živini. Pa je res, kar stari ljudje pravijo, skoraj zagotovo drži kot pribito. Prišel je kmečki jug. pihal dva dni in dve noči in to prav pošteno.
Marsikatera opeka je padlk s strehe, pa tudi naši slamnati, strehi ni bilo prk^iešeno. Opeka, ki ni bila polomljena se je zlahka zamenjala, polomljene pa je trebalo zamenjati z novimi. Slamnate strehe pa ne moreš kar tako zamenjati z novo slamo. Uboga streha nad skednjem - vsa razkuštrana - je čakala na popravilo. Pa tudi ia pregovor drži, ki pravi da gorje človeku, ki je v stiski sam. Stiska pa je bila zares prisotna, ker sem bil deset let star fantič. Ostal sem edini moški med tremi vdovami in dvema neporočenima ženskama. Moške
t,. -----------------------—--—,__;- "t
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- --------■«.-
43
tako potrebne pri hiši, je pobrala vojna. Nekega poznega popoldneva pride mimo, po , iadu - tako pravimo pešpoti za hišo - Ludvik, ki je doma iz sosednje vasi. Ta stric Ludvik bil zelo spreten možakar. Med drugim je znal pokrivati tudi slamnate strehe. Pa pravi:« Ja nske, jaz vam to streho rade volje zakrpam, samo vi pošljite Čeha po šprikljo.« To je del rodja, ki ga potrebuje mojster pri pokrivanju slamnate strehe. Šel boš k Ludvikovi Mici na log, ona že ve kje je špriklja - v preši na plestah - pravi stric Ludvik.
Z veseljem sem sem tekel po to šprikljo in si venomer mrmral špriklja, špriklja,... Pa pridem do Lize, tako smo pravili hiši pod kogovskim bregom, ko pride iz kleti Lizin sosed Draš. Vpraša me, kaj seje zgodilo, da tako bežim. Zgodilo se ni nič, samo jaz sem pozabil, po kaj so me poslali in jaz se stricu Drašu nekaj odmrmral in odšel dalje. Počasi sem šel v breg in brcal kamenje po cesti, ni in ni pa mi hotelo priti v glavo pravo ime za tisto stvar. Ko sem šel že mimo Tončkine hiše, ki je par sto metrov naprej, mi naenkrat šine v glavo - digeldajček, to ie to. Z lahkimi koraki mimo zgradbe, kjer so stanovale učiteljice, pridem do Ludvikove žene. Mica, prijazna in vedno vesela ženska, je bila zunaj pri nekakšnem opravili. Povedal sem, da meje stric Ludvik poslal po digeldajček. Ženska me vpraša, kakšen je bil. Povedal sem da so imeli klobuk za koleno nasloniti, pa rebro za rahle; samo digeldajček še trebajo. Šla sma v prešo, kjer je našla šprikljo in druge stvari, samo digeldajček je manjkal. Pa me pogleda in reče:«Povej ti totemu dedi Ludviki, ka me ni treba za norca meti, jaz za nikšni digeldajček ne vem!«
Prišel sem domov in lepo povedal, da je teta Mica pregledala vse pri hiši, samo digeldajčka ni mogla najti. Tudi to se zgodi - za precej dolgo časa sem postal digeldajček. Če bi mi sedaj odvzeli leta, bi še enkrat prav rad postal digeldajček.
Žganec Albin
44
NOVICE št. 30, 22. december 1986
VESELE NOVICE »DEKLIŠKEGA KVARTETA KOG«
Prva novica
Težko pričakovani dan je za nami. Naša altistka Katja Čurin je povila v pleničke svojega prvorojenega sina Aljaža. Želimo mu srečno in zadovoljno otroštvo, mamici Katji pa veliko užitkov v razburljivih nočeh, ko bo namesto disco glasbe in mežikanja luči poslušala speve malega Aljaža. Katja- samo tebe smo še čakale, kajti sedaj smo vse štiri pevke mamice. Rodile smo namreč kar pet fantov in eno deklico. Joj, skoraj smo pozabili na očka. »Viki, prosimo te- drži se!«
Druga novica
Tudi naša sopranistka Romana Škrlec se je nečesa domislila, in nas kar na lepem (no, moramo priznati, da smo že zares dolgo,čakali!) povabila v svate. Seveda bomo šli, vsi bomo prišli in ti srčno zaželeli sreče in zadovoljstva na poti v zakonsko življenje. Pa ne samo tebi, tudi tvojemu večnemu spremljevalcu in hčerki Betki.
Romana! Nič se ne bo spremenilo, pa vendar bo vse drugače- to vemo vsi poročeni!
Tretja novica
Da ne pozabimo še na preostali dve pevki Nevenko in Daijo. Tam se ni nič spremenilo in se v tem tisočletju najverjetneje tudi ne bo. Leto 1991 pa bo za »Dekliški kvartet« vseeno velika prelomnica.
Novembra bomo namreč praznovale svoj osmi rojstni dan. Kot darilo sebi in vsem drugim ljubiteljem ubrane domače pesmi, želimo posneti svojo lastno kaseto. Na njej bo izbor vseh najlepših dekliških ljubezenskih in delovnih pesmi, katere so nam tako rekoč že zlezle pod kožo in živijo z nami.
Romana, Katja, Nevenka in Daija si želimo upihniti še veliko svečk na naši torti. Vi- naši prijatelji in zvesti poslušalci pa se le potrudite in si pred iztekom tisočletja priskrbite našo prvo težko pričakovano kaseto! Se se bomo slišali!
»Dekliški kvartet Kog«
45
NOVICE št SO, 24. december 1999
GASILCI OB IZTEKU LETA 1999
Le nekaj dni nas še loči do izteka tega leta. Mnogi si v tem času zastavljamo vprašanje, ii je bilo leto uspešno ali ne.
Gasilci lahko trdimo, daje letošnje leto kljub nekaterim težavam v društvu minilo dokaj uspešno. Uspeh je že to, da v tem letu ni bilo nobenega požara v krajevni skupnosti. Udeleževali smo se raznih srečanj in prireditev, udeležili pa smo se tudi občinskega tekmovanja. Samo tekmovanje je bilo za gasilce pioniije zelo uspešno, saj so se od 14 ekip uvrstili na odlično četrto mesto. Tudi člani so bili na tekmovanju uspešni.
V mesecu juliju smo zaradi problemov v društvu zamenjali vodstvo. Dolžnost predsednika društva je prevzel Ivan Kutnjak, tajništvo Anton Rizman, delo blagajničarke pa Andreja Keček. Poveljnik društva je ostal Nenad Zibrek. Novo vodstvo so že čakale prve naloge. V Tednu turizma so se vključili v prireditve, ki so potekale na Kogu. Ob tej priložnosti smo prikazali vajo: reševanje ljudi iz objekta v primeru požara. Pred zimo smo imeli nekaj delovnih akcij, sedaj pa potekajo priprave za nabavo nove opreme ter izobraževanje. Krajane KS Kog obveščamo, da do nadaljnega ne moremo dovažati pitne vode za uporabo z gasilsko cisterno, saj nam zakonski to ni dovoljeno.
Ob koncu tega pisanja bi se vsem krajanom KS Kog zahvalil za kakršnokoli pomoč, ki ste jo, ali pa jo še boste nudili našemu društvu. Le tako lahko namreč obstajamo in
uresničujemo naše zadane naloge.
Vesele Božične praznike ter uspešno novo leto 2000 Vam želimo gasilci PGD Vitan-
Kog!
Jožko Kolarič
46
MOV1CE št 52, 20. december 2000
MEJNA PROBLEMATIKA
Še naprej se na območju Koga ubadamo s problematiko ilegalcev, oziroma z mejno problematiko. V prvih devetih mesecih tega leta smo obravnavali 2800 ilegalnih pribežnikov. Velik porast smo beležili v mesecu oktobru, ko smo obravnavali kar 1780 ilegalnih pribežnikov. Prav te številke so nas pripeljale do poostrenega nadzora državne meje v mesecu novembru. Tako smo v mesecu novembru obravnavali 1211 ilegalnih pribežnikov, velik odstotek ilegalnih pribežnikov v mesecu novembru pa nam je uspelo vrniti državi »predhodnici«, torej republiki Hrvaški, saj smo jih prijeli neposredno ob državni meji, ter tako dokazali, da so prišli iz območja Republike Hrvaške.
Miran Čagran Vodja policijskega okoliša
.KrojsuDO Ipijereom	teč, 791960
47
NOVICE št« 53, avgust 2001
DNEVI TURIZMA NA KOGU
□TI SO ŠE VEDNO
Kadarkoli v življenju sem dobila naročilo, naj kaj napišem, mi je bilo najtežje začeti. Začeti... potem pa se je kar samo odpiralo, beseda za besedo. Tako je tudi tokrat. Kako lapisati, da ne bo zamere na nobenem srcu, da bodo vsi verjeli, da je pisanje in hkrati povabilo, res napisano od srca. Ampak v človeški naravi je že tako, da vsem ugoditi nikoli ne
noreš.
Stala sem oni dan tam v zgornjem delu vasi Jastrebci, tam pri goricah in gledala dol po »mojih Selah«. Res sem imela ta del Sel za nekak svoj del narave. Tu sem hodila pred več kot tremi desetletji na Kog v šolo. Po tej mehki travi, mehki poti, mimo betonskih kadi z vodo, ki čaka na galico za škropljenje, se srečevala z ljudmi, ki jih mnogih ni več, posedala ob robu goric z njimi na kmečki malici, pa tiste krave ob močvirju, pa rdeče Skendrove jabolke in kamnite stopnice, ki so vodile preko vozne poti na drugi brešček...
Če bi sedaj hotela po tej poti, bi jo težko našla. Mislim, da je sploh ni več, tistih kamnitih stopnic pa res ni več, čeprav se mi zdi, da se nekje še vedno pozna sled mojih nog. Skoraj mrtva je ta idila tega močvirja, mrtva idila davnine, a ta novi svet ni v ničemer skazil leopote. Ali ne spada ta novi del prav v to divjino? Nekoč bi dvomila v to, danes pa se meni in vsakomur zdi naravno, že kar nujno, da mora biti zdaj tu nov del goric, novi nasadi... in vse stvari spadajo vsaka v svoj kraj. Ljudje, časi, kraji. Kako vse spreminja svoj obraz, spreminja ga po svoje, a vendar tako, kakor si ti sanjal, kakor si ti hotel. In zato v srcu ne more biti razočaranja, ne more biti dvomov.
In če ni več »mojih poti«, je pa prav gotovo tam zraven nova pot, saj vozijo tam doli sedaj traktorji, ljudje delajo, prihajajo, odhajajo. Zato je pot, vedno je neka pot, samo poiskati jo je treba, pozabiti, da je zapuščena, morda so ob njej koprive in trnje, samo pot je. Tako kot je pot do slehernega srca. Samo pustiti si je treba, da se odpre, odpre do sočloveka, krajana, prijatelja. In srečati seje treba na tej poti, ne samo hiteti mimo, včasih je dovolj že gib glave ali roke, da se pogledi srečajo, včasih seje treba tudi kaj pogovoriti.
Najdite pot v teh avgustovskih dneh, dneh, ki smo jih pripravili pod imenom »Dnevi turizma na Kogu«. Res je bilo storjeno na tej poti priprav veliko dela. Pa bodo vse težave pozabljene, če boste prišli. Veliko ste že povedali o svojem življenju, a vedno se mi zdi, da še imate mnogo povedati, da bi si stisnili roko za pot, a se mi zdi, da jim je ne bom nikdar do traja stisnila, čeprav jo velikokrat ponujam.
Predsednica pripravljalnega odbora Dnevov turizma na Kogu Anica PEVEC

48
NOVICE it. 54, 20. december 2002
LOVSKA DRUŽINA KOG OB LETU 2002
» Čas hiti, spomini pa ostajajo«. To so bile besede starešine Lovske družine Kog, Ivana Mlinarica mlajšega ob slavnostnem govoru ob 50- letnici LD leta 2001. In res je tako. V teh dneh mineva že leto 2002, oziroma za nazaj in pod potegnjeno črto seštevamo vse kar smo storili in kar nismo. To počnemo vsi, tudi člani lovske družine Kog. V dneh iztekajočega se leta si bomo voščili in zaželeli vse najboljše v prihajajočem letu 2003. In kaj smo v iztekajočem letu storili mi, člani lovske družine Kog? Odgovor je preprost, storili smo veliko in to nam je v zadovoljstvo in v spodbudo za aktivnosti v naslednjem letu.
V marcu smo izvedli redni občni zbor. Bil je nekaj posebnega, bil je kar volilni občni zbor, saj je upravnemu odboru in komisijam poteke}' štiriletni mandat. Izvolili smo novega, brez bistvenih sprememb. V upravnem odboru je bil na novo izvoljen novi tajnik LD Kog. Vse ostalo pa je nespremenjeno. Da bodo bralci vendarle vedeli za člane upravnega odbora LD jih v nadaljevanju navajam:
Ivan Mlinaric ml.- starešina mag. Srečko Krope- tajnik Franc Čiirin- gospodar Miran Lašič- blagajnik in
Mirko Lukman- peti član in lovski čuvaj po pogodbi.
\
Članstvo naše lovske družine je majhno, vendar ravno primerno za lovišče katerega upravljamo. Število članov ob iztekajočem letu znaša- 25. Nadaljevali smo staro tradicijo lovcev v našem kraju in se povezovali z vsemi dejavniki in organizacijami v kraju. Sodelovali smo tudi pri raznih kulturnih prireditvah in izvedli že tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, katero je vedno dobro obiskano. Lovci prihajajo iz vseh koncev in krajev, tudi tisti lovci izven območja Zveze lovskih dnižin Ptuj- Ormož. Vedno več jih je vsako leto in zelo radi prihajajo. Zanimivo pri vsem tem je tudi to, da se ti lovci od drugod pojavljajo v naših krajih tudi izven konteksta lovstva, predvsem turistično. To pa pomeni, daje mnogim všeč Kog in njegova okolica. Vzrok ni samo v dobri kapljici ampak tudi zaradi gostoljubnosti naših domačinov. Brez njih tudi lovišče ne bi bilo to kar je. Brez njih tudi divjad na Kogu ne bi bila v tolikšnem številu, stalež male divjadi se povečuje. Zelo lepo je videti naključnega obiskovalca, ki v razgovoru pove, da toliko ^divjadi še ni videl na enem kupu. Nekateri obstojijo ob voljeri lovske družine in za trajen spomin naredijo fotografijo na kateri je v ozadju kar nekaj fazanov. Za domačine sicer vsakodnevni prizor, za goste pa redkost in zanimivost.
Da bi naša lovska družina in s tem tudi naš kraj postal v svetu bolj prepoznaven, smo pripravili spletno stran v registru lovskih družin Lovske zveze Slovenije. Bili smo prva lovska družina, ki spada pod Zvezo lovskih družin Ptuj- Ormož, katero je mogoče najti preko interneta. To pomeni, da smo s tem približali ne samo lovski turizem ampak tudi turizem Koga nasploh.
So bili tudi trenutki, ko so tudi domačini onemeli. V letu 2002 so maja na dvorišču gospodama na Vitanu zagledali uplenjenega divjega prašiča, težkega kar 130 kg, uplenjenega v Logu.
49
Za nekatera lovska krmišča skrbijo preko zime kar domačini sami. Zalagajo jih s koruzo s tem olajšajo divjadi način prehranjevanja. Zelo redkim pač to ni všeč, plus in minus pač orita življensko celoto.
Kog in okoliške kraje krasi tudi marsikatera prosto stoječa preža. Na nekaterih se slavijajo tudi naključni sprehajalci in v dnevnik preže vpišejo kakšen svoj vtis ali ipodbudno besedo. Knjiga na preži pod Pušnikom v Gomili je že nabrala kar veliko lepih stavkov sprehajalcev.
Ves ta odnos Kogovčanov in ostalih krajanov na območju našega lovišča kaže na zelo dober odnos do narave, do divjadi in na koncu tudi do sočloveka. To jim je potrebno priznati in se jim za ta odnos tudi zahvaliti.
Zato člani lovske družine Kog želimo vsem občanom Koga z okolico, vesele božične praznike in srečno novo leto 2003 z naslednjimi besedami:« Naj vam zadnja decembrska noč odnese vse kar želite pozabiti. Naj vam jrvo januarsko jutro prinese dve besedi- bodite
srečni«!
mag. Srečko Krope Tajnik LD Kog
Glasilo krajevne skupnosti Koj
ŠT. 53	AVGUST 200

50
KOGOVSKI KRATKOHLAČNIKI USTVARJAJO
BILA SEM VETER
Nekega jutra sem se zbudila in opazila, da ne spim več v postelji, ampak na občaku. Pogledala sem se in opazila, da nisem več človek, ampak veter.
Bila sem velika kot oblak, na katerem sem spala. Moje telo so bila sama velika pljuča. V sebi sem čutila veliko moč. Pogledala sem okrog sebe. Vse okrog so bili sami oblaki. Bili so beli, modri in črni. Bili so veliki in mali. Pogledala sem na zemljo. Tam je bilo vse pisano. Morala sem poleteti na zemljo, da bi raztrosila listje po mestu. Dečki, ki seje sprehajal, sem odpihnila kapo. Lovil jo je po vsem parku, nato mu je padla na najvišje drevo. Videla sem ljudi, kako nosijo zaprte dežnike. Prišlo mi je na misel, da bi zbrala oblake in da bi deževalo. To sem tudi naredila. Močno je deževalo, zato sem se-hotela poigrati z ljudmi in sem jim obračala dežnike.
Bilo je imenitno, zato si še želim, da bi postala veter.
Urška Orešnik
UŽALILA SEM BRATA
Neke sončne nedelje je bilo pri nas veliko otrok, tako smo se vse mogoče igrali.
Ko smo se že nekaj časa igrali, smo se naveličali igrati Tako smo si poiskali senco pod lipo in se začeli pogovarjati o vseh mogočih stvareh. Nato smo se začeli pogovarjati o šoli in sošolcih. Ker mi je brat pred dnevi povedal, da se je zaljubil, sem ga začela pred drugimi zafrkavati. Bratje bil zelo jezen. Rekel je, da se lažem. Bilje zelo užaljen, ker sem povedala njegovo skrivnost. Ni se hotel z mano pogovaljati in ne igrati.
Bilo mi je zelo žal in sem se mu opravičila. Od tistega časa nikoli več ne izdam njegove skrivnosti.
a r\ 1 tn drtlrniroa ruma i uxuivav
*
KJER OSEL LEŽI, TAM DLAKO PUSTI V
Bil je lep sončen dan. S prijatelji in prijateljicami smo šli na izlet. Najprej smo si šli v Ljubljani ogledat živalski vrt. Po ogledu smo šli v Cankarjev dom in Moderno galerijo. Polni lepih vtisov smo se vračali domov. Prijateljica je predlagala, da se malo ustavimo. Ustavili smo se na čudoviti jasi. Naredili smo si majhen piknik. Hrana nam je zelo teknila. Po pikniku smo se odpravili počasi domov. Za seboj smo vse počistili a drugi, ki so bili zraven nas, na jasi, so vse odpadke pustili za seboj. Zato pravi pregovor:«Kjer osel leži, tam dlako pusti.«
Urška Mlinaric, 3. razred
51
MAMA
Moja mama je lepa in postavna ženska. Ima tudi lep glas, lepo se vede. Če ji kdo reče do besedo, je žalostna. Vse vedno načrtuje. Odloča se dobro, včasih tudi ne. Kdaj naredi •kšno napako. Njena napaka je, da me včasih kam ne pusti. Pri njej mi je najbolj všeč, daje otrpežljiva in me ima rada.
Sebastjan Zadravec 4. razred
STRAH PRED MIKLAVŽEM
Starši so me spraševali, če vem, kaj je šestega decembra. Seveda, takrat na obišče Miklavž Kmalu je ta dan tudi prišel. Zunaj je bila tema in na vratih se je zaslišalo močno topotanje z verigo. Ata je pogledal, kdo neki tako ropota. Vprašali so ga, če so prišli k Ivančakovim. Ata jih je povabil v hišo. Prvi je vstopil sveti Miklavž, za njim so prišli angeli s košem daril in za njimi velik, črn vragec. Zelo meje bilo strah. Sveti Miklavž meje vprašal, kaj znam moliti ali zapeti. Zapela sem jim lepo pesem. Nato so me spraševali, če ubogam starše, ali sem v šoli poredna,... Odgovorila sem jim, da ubogam in sem pridna. Razdelili so darila in odšli. Bila sem zelo vesela.
Tanja Ivančok 4. razred
Pregovor pravi, da se živemu človeku lahko vse zgodi, tudi tisto, kar najmanj pričakuje. Tudi nam seje - nekje med Vodranci, kjer so bili članki natipkani, in Ljubljano, kjer jih je urejeval
naš sodelavec Ivan Skrlec - seje »skrila« disketa z nekaterimi teksti iz Novic. In ker: kdor išče, ta najde, dodajamo te članke izven kronološkega zaporedja, na koncu sedeminpetdesete številke:
NOVICE ŠT. 25, 21. avgust 1984
NAŠI VOJAKI NAM PIŠEJO
Počasi in sigurno
Mislim, da bo ta naslov ustrezal življenju v JLA.
Služenje vojaškega roka. Leto in dva meseca življenja v Jugoslovanski ljudski armadi.. Služiti domovini je dolžnost in čast.
Spoznavanje novih prijateljev iz cele domovine, različnih narodnosti, sklepanje prijateljskih vezi, ki velikokrat ostanejo čvrste tudi po končanem vojaškem roku, disciplina, učenje... Vse to se mi je 22.julija zjutraj prepletalo po glavi, ko mi je poštar prinesel poziv, na katerem je pisalo, da se moram do 2.8. javiti v Kičevem. Seveda sem takoj vzel zemljevid in začel mrzlično iskati ta kraj. Že samo ime mi je govorilo, da lahko iščem le v Srbiji, Kosovem ali v Makedoniji. In nisem se zmotil. Po slabi minuti najdem Kičevo v zahodni Makedoniji, kakšnih 100 km J Z od Skopja. Bolj oddaljenega kraja skoraj nisem mogel dobiti, ampak 15 mesecev traja enako dolgo 10 ali 100 km od doma, zato si zaradi tega nisem belil glave. Mama je imela solzne oči, malo od veselja in malo od žalosti. Preostalih 9 dni je minilo kot blisk in že je bila tu sreda 1.8. in slovo za leto in četrt od domačega kraja in ljudi. Tu je bilo tudi slovo od najboljših prijateljev in sošolcev, s katerimi smo preživeli skupaj 12 let - v osnovni in srednji šoli.
3 .9. ob 00.30 sem vstopil v kasarno v Kičevem. Z istim vlakom nas je prišlo približno 50 regrutov. Nad vhodom v zgradbo, v katero smo vstopili, je bil napis: DOBRODOŠLI MLADI DRUGO VI in vsak izmed nas si gaje najbrž razlagal po svoje. Sedaj so sledili prvi in najtežji dnevi v JLA. Naslednji dan zjutraj smo stali v vrsti za zajtrk. Iz zvočnikov seje slišala glasba, vendar sem jo slišal nekje daleč, še dalje so potovale moje misli Prepotovale so celo domovino in se ustavile med hribi, porasli z vinogradi, ustavile so se nad domačim krajem. Ne vem, kako dolgo bi še tako sanjal, če me ne bi zmotil vojak za mano z vprašanjem, če ne mislim stopiti naprej. Spet sem se znašel v vrsti.
Takšni so bili prvi dnevi v novem okolju. Počasi smo se med sabo spoznavali - novi prijatelji iz različnih krajev iz cele Jugoslavije. Ze po par dnevih seje začela »obuka« in čas je potekel-počasi in sigurno. V Kičevem je bilo kulturno in športno življenje slabo razvito, ker je obuka kratka (52 dni) in smo v glavne ves čas izkoristili za učenje, tako da ni ostalo nič prostega časa za kulturno-zabavne dejavnosti.
Dnevi tečejo počasi in enolično. Iz dneva v dan spoznavaš vojaško življenje in včasih pride do kakšnega presenečenja ali razočaranja, ko spoznaš, da se tudi tu zgodi velikokrat krivica. Na to se treba čimprej navaditi.
Obuka seje počasi približala koncu in čakali smo, da izvemo, kam gremo v prekomando. Tu sedaj pride do izraza geslo: »Armada je šola bratstva in enotnosti«, skupaj smo živeli dva meseca in čeprav smo prišli iz vseh krajev Jugoslavije, se je ob slovesu našla tudi kakšna skrita solza.
V Petrovcu sem spoznal spet nove prijatelje, s katerimi bom skupaj še dobrih devet mesecev. Tu obuka traja 180 dni in je veliko več časa za šport in ostale prostovoljne dejavnosti.
ostavili smo tudi vezo s srednjimi šolami v Skopju in pripravljamo skupne prireditve ob nikih. Tu se sklepajo spet nova prijateljstva.
ka, učenje, šport v prostem času, zafrkavanje, dobra volja, novi prijatelji - in minili so •«3 meseci. Se dobrih 9, pa se spet vidimo... vem, če bo pismo objavljeno, NOVICE pa mi sigurno pošljite.
Vojak PUKŠIČ Zvonko
'AŠA KRAJEVNA SKUPNOST
iogofcani smo sklenoli, ka se namo dali drugim krajanom pri napredki. Napelali smo telefon 'z napelavoj so neke zavlečuvali, samo ka je že fse v redi), na občini so rekli, ka bodo napelali se vodovod (do zej smo imeli takšne vaške vodovode, pa znejšo seje pač fsaki kak je zno pa nogo). Večina Kogofcanarof mo vodo s šolskega vodovoda v Selah, pa s Tumpofcaka. Cevi hO položili, vode pa nega. Povedati še moram, ka so nam cesto fejst se provi joko grdo razrovali, tak je stori sosid že spitovo, če delajo strelske jarke. Vo v opravičilo so namobčinski možje povedali, ka so tak pri marsikateri naložbi pri nas sfalili penezi. Ceste pa nam tudi niso šteli popraviti. Pa kaj bi to, napravilo seje še čuda drugih stvari, toten kamra, ra igrišče se jeasfaltiralo, ka zej Čehi kdo igrajo nogomet, hodijo z obtučenimi kolnami, provijo tudi ka bodo regulirali Trnavo, samo jaz tega ne veijem. Lepo bi že blo se momo glih mi tam neke zemle, pa bi meni kak ti bodoči kmetici joko pasalo, ka bi tista zemla bila suha, ka ne bi stalno poplavilo pa brega spodjedalo. Na našem Kogi se ukvarjamo z v inogradništvom, kletarstvom, poljedelstvom in živinorejo. Z vinogradništvom se bavimo fsi pomalem, rejši sicer s kletarstvom in še najrejši z vinom. Vsesplošno znoni in priznoni
v	v	*
vinogradnik na Kogi je Curinof Stanko. Ce kušaš jegovo buteljko si lehko prste oblizovleš, naš Stanko pa pobira kolajne z levo roko. Lep primer usmerjene kmetije nam je Pukšičof Pavlek, ki seje specializira na zelje. Ka je puna jiva zelja zlata jama, je spozno tudi sam predsednik naše KS, ki za zeljove peneze pridno dograjuvlje kučo. Mi smo sicer znoni, sicer po krivem po ten, ka radi kušamo našo kaplico, samo mislim ka se tudi drugih lidi naše občine rada prime kakšna kupica.
LAČONSKIPIŠKOR
NOVICE št. 26, 7. marec 1985
MAŠI VOJAKI SE OGLAŠAJO...
Drugo vi mi možemo i moramo...«
inil je že, ali pa komaj šesti mesec od takrat, ko smo vam zadnjič zapeli, znosili otavo s lega travnika na en kup, skupaj popili kozarec domačega.... Potem smo 1.avgusta krenili z noske železniške postaje vsak na svoj kraj naše Jugoslavije, da odslužimo domovini. Takrat se malo nisem zavedal, kaj je vojaško življenje in kaj pomeni rek, daje to »šola življenja«.

Vojni rok služim v Bakovici. Čeprav so staro kasarno 1978 leta ukinili, sojo po demonstracijah leta 1981 spet uvedli in zgradili nove objekte. SAP Kosovo, še vedno manj razviti del naše države, bližina albanske meje in ilegalno delovanje irendente, vse to se odraža na življenju, delu in mišljenju mnoge dela tukajšnjega prebivalstva. In zakaj sem tako naslovil svoje pisanje? Ne vem. Mislim, da so to besede, ki smo si jih mnogo krat govorili sami sebi v tolažbo. V trenutkih, ko nam je prišlo »vsega preko glave« in ko smo začeli spoznavati krivico tudi v vojski.
Nikoli v življenju ne bom pozabil avgustovske žeje, ko je temperatura dosegla 37 stopinj Celzija, cela Dakovica pa brez vode... Lopat in krampov s katerimi smo preživeli ves prosti čas, sobote in nedelje, kopajoči 10 km jarka za telefonski kabel do granice... Januarskega snega, ko je mehanizacija in tehnika zaradi prenizkih temperatur in visokega snega odpovedala in seje na ulicah in čiščenju streh in družbenih objektov znašla le vojska z lopatami v roki... Ko smo s polnimi »pinci« moke in drugih najvažnejših artiklov prebijali do oddaljenih zametenih vasi... Ni bilo lahko, pa tudi težko ne. Vojska je pač vojska.
Dostikrat in radi pomagamo civilnemu prebivalstvu, ko je potrebno. Ampak želeli bi, da bi našo pomoč poplačali vsaj s prijaznimi pogledi, s toplo besedo od sreča, kije vsakemu, ki služi domovini, potrebna.
To je le ena plat tukajšnjega življenja. Dosti je tudi trenutkov in doživetij, kijih lahko doživiš le v vojski. Ko smo se utrujeni, blatni in mokri od znoja, z glasno pesmijo v stroju vračali s celodnevnega kopanja jarka ... Pa bataljon postrojen za večerno spuščanje zastave. Dež, močno grmenje in glas trube spremljajo v blisku spuščajočo zastavo. .. In Novo leto, ko smo ob polnoči na pisti zaplesali Kozaračko kolo in zapeli Jugoslavijo... Pa pripetljaji s straže... prihodi z mesta.... Paketi... Pismo od doma, najdražjih prijateljev...
Kaj bi vam več pisal, saj vem, da ste mnogi preživeli leto in nekaj v SMB barvi. Življenje kjer so ti atek in mama starešine JNA, ki ti za razliko ob sobotnih večerih ne stisnejo v dlan nekaj rdečih. .. Življenje, kjer ti ob dolgih nočeh in na straži, sloni ob rami namesto dekleta, puška.
Slavko PERC
NOVICE št.28. 4.marec 1986 NOVOUSTANOVLJENI SINDIKAT
Kogovski kmetje, povezani v Zadružni enoti Kog, so v soboto, 22.2.1986 sprejemali obračun svojega dela.
Soglasno so ugotovili, da so pogoji gospodarjenja v kmetijstvu težki. Cenovna nesorazmerja prizadevajo predvsem kmeta proizvajalca. Istočasno so prizadeti tudi potrošniki, ki drago plačujejo življenjske potrebščine. Iščemo krivca, kije od proizvajalca pa do potrošnika zakrivil tako (neupravičeno) povišanje cen.
Iščemo krivca, ki brez ekonomske logike, dviga cene vseh reprodukcijskih materialov, potrebnih v kmetijstvu.
55
Vprašamo tudi sebe, če smo maksimalno izkoristili svoje porizvajalne možnosti in če pri tem bili maksimalno racionalni. : govor na to vprašanje ni bi! dan. ib vsemu temu in katastrofalno slabi vinogradniški letini i e ZE Kog preteklo leto ljučila z ostankom dohodka. Ni kdo ve kaj, toda ob vsem tem tudi 3.700.000,00 (novih) ega dohodka za kogovsko organizirano kmetijstvo, ni malo.
t so postavljena vprašanja, če je ekonomsko opravičena naložba v širitev gostinstva v viru KK »Jeuzalem Ormož«. Pred leti smo namreč tudi mi na Kogu dajali svoj dinar za oravnavo izgub TOZD Gostinstva
ončno pa je na zboru kooperantov bila vedno znova ponovljena zahteva, daje treba •repustiti zadružni enoti pravico odločanja o uporabi vsaj polovice ustvarjenega dohodka, Jruga polovica naj bo skupna naložba na nivoju TOK (zadruga) občine Ormož. V zadnjih 3-4 letih smo kogovski kmetje ustvarili čez eno staro milijardo dinaijev dohodka, oa nismo imeli pravega vpliva na njegovo delitev.
Na tem zboru seje nad 25 kooperantov včlanilo v sindikat kmetijcev kooperantov. To je zgodovinski dogodek. Že davno so kmetje želeli imeti tudi svojo stanovsko politično organizacijo. Zdaj jo imajo. Toda ne delajmo si iluzij, daje vse rešeno. Ne! Se bo potrebno poguma in tudi žrtev, da bo kmetijski proizvajalec izbojeval svoj prostor pod »svobodnim
soncem«.
Zbor je uspel, predvsem zato, ker so v dialogu sodelovali tudi mladi kmetje - kooperanti
Drago ZABAVNIK
5G