Dobrotnikov konj
(Češki spisal K. F. Zakoucky)
Znani poljski narodni junak in vojskovodja Kosciuszko je živel na Švicarskem v izgnanstvu. Nekoč je hotel poslati svojemu znancu, nekemu knezu v Soloturnu, nekoliko steklenic izbranega vina. Najel je za to nekega mladeniča in mu posodil tudi svojega konja. Po poti je srečal tega mladeniča star berač in ga prosil miloščine. Konj se ie takoj ustavil. Ker pa ni  imel mladenič nič denarja s seboi, je          |
konja pognal dalje. A ni ga mogel spraviti z mesta. Ker ga Konj           i
nikakor  ni  hotel  ubogati,  mladenič ni  vedel,  kaj  bi  počel.  Končno           "
se vendarle nečesa domisli. Seže v žep in položi roko v beračev klobuk, kakor da bi mu dal miloščino. Takoj se je konj napotil dalje, ne da bi ga bilo treba pognati. To je moral mladenič na poti še nekajkrat ponoviti.
Ko se je vrnil s pota, je pripovedoval staremu junaku o vseh          .
težavah in nepriljkah, ki jih je imel na poti. Tudi čudno obnašanje         ¦
konja je omenil. Stari vojskovodja mu ;e pojasnil, da ni še nikdar,         ^
kar je živ, odrekel kakemu revežu svoje pomoči. Njegov zvesti konj se je na dokaze Kosciuszkove darežljivosti tako navadil, da se je vedno pred vsakim beračem ustavil in čakal, da mu gospod podeli miloščino. Tako je bilo tudi tedaj, ko se je slaTni vojskovodja na-pravljal na boj in je imel za izkazovanje milosrčnosti le malo časa.
Prevel R. Ž.
52