DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5 poštni predel 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, DtJ lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje* vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki sluiijo v sociala e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 19 » Maribor, ietrtek, dne 15. februarja 1940 » Leto XV Nevtralnost in gospodarsko zatfojevanie Nevarnosti, ki ogrožajo nevtralnost. Duh današnjega imperializma ima prav posebna svojstva in je zanje v sedanji vojni pot na stežaj odprta. Najbolj ogroža ta duh nevtralne države, ki so nevtralne ali iz oportunitete zaradi ob ■ čutka varnosti, ogrožanja ali tudi zaia-di gospodarskih razlogov, ker je v vojni, kadar se drugi tepejo, dobra gospodarska konjunktura. Seveda je pritisk na nevtralne države hud. Ta je gospodarski ali politični. Vprašanje pa je, kakšne utegnejo biti Za demokracijo, volitve in ureditev države Po obvestilih, da je novi volilni zakon kom vlade in da ta sporazum določa, | pravi vse ovire za izvršitev svobodnih izdelan in da bodeta kmalu gotova tu-1 da se bo nadaljnja preureditev države .'volitev ter takoj razpiše volitve v Nadi zakon o društvih in zakon o tisku, izvršila po volitvah. Enakega mnenja! rodno skupščino na podlagi tajne, se je po vsej državi pričelo živahno gl- je tudi zastopnik Muslimanov v vladi, banje raznih političnih skupin, zlasti bivših strank. Gibanje gre v dveh smereh: Na eni opazujemo živahne debate o vprašanju, ali naj se dokončna notranja ureditev države izvrši pred, ali posledice za »nevtralne« države, če ta pQ volitvah. Srbijanske meščanske ali oni pritisk uveljavlja. _ J stranke, skupaj z JRZ, se zavzemajo, kar kaže, da niti v JRZ, niti v vladi ni v tem vprašanju enotnega gledanja. Med temi dvemi naziranji se vrši ostra časopisna in ustna polemika, ki od slučaja do slučaja zavzema ton, ki ni na mestu in ki diši po šovinizmu, če- Izkušnje imamo doslej te-le: Najprej Mferef urediti država~Tn *ar mi s°cialistii ne moremo zagovarjati, sklepajo velike države prijateljske po- £5°”.“^L"”*kcr ne utira poti za res pravi sporazum, godbe z malimi. To je politična pogodba. Potem se usidrajo v njih gospodarsko. Ko je to delo izvršeno, prihajajo z večjimi zahtevami, ki posezajo že v su-vereniteto (samostojnost) in spor je tu. Sledi mu sila. V takem nevarnem položaju se nahajajo danes vse nevtralne države in je prav lahko mogoče, da je nevtralnost dejansko še bolj škodljiva, kakor poseg v spor, če ta nevtralnost ni tako široko organizirana, da zaščiti nevtralnost dejansko in ne le navidez, če ne leze s svojo nevtralnostjo prav tako v odvisnost, kakor ob opredeljenem stališču. To vprašanje ni tako enostavna. Balkan in Podunavje hočeta ostati nevtralna. Ali v ta namen s morata organizirati, ustvariti edinico, ki jima bo jamčila, da jima nevtralnost ne prinese nobenih razočaranj ne med vojno in iudi ne po vojni. Politična živahnost v državi Briskiranje opozicije. Pisali so o tihi likvidaciji JRZ. Kakor pa kaže, se koncentracija političnih sil radikalov in JRZ ne bo izvedla s kratkim procesom stopitve obeh strank. Pomembno posvetovanje je imela minuli teden JNS v Beogradu, ki predlaga osnovo novega političnega bloka. Vodstvo JNS je mnenja, da se morajo stranke, ki so v decemberskih volitvah ^ ^ z yso ^ Rusko armadno poveljstvo je po „ov«i»h podatkih zbra- šele nato razpisati volitve. Za to smer se poteguje tudi slovenski del JRZ, kateri je odločno proti razpisu volitev, Razlogi, ki' jih navajajo proti volilne skupine, ne soglašajo, vsaka skupina ima svojo stališče. Eni bi radi videli, da se ustvarijo vsi predpogoji za volitve in za uspešno delovanje nove Narodne skupščine. Pri tem se povdarja potreba po čim širši koncentracijski vladi, ki bi naj dala jamstvo, da se gori navedena vprašanja sporazumno rešijo in volitve izvrše v popolni svobodi. Druga stran, to je JRZ, pa smatra, da je sedanji sestav rež’ma dovolj za dovršitev prevzete naloge. Na nasprotni strani pa stoji dr. Maček na stališču, da se mora čimprej iti na volitve za Narodno skupščino, ker bo le ta sposobna in od naroda pooblaščena za dokončno notranjo preureditev države. Dr. Maček je tudi izjavil, da se ga sklep vodstva JRZ (da se mo enake volilne pravice z razdelitvijo mandatov po čistem sorazmerju (propo.cu) glasov. Smatramo, da bodo le na podlagi svobodnih volitev izvoljeni poslanci imeli pooblastilo za končno preureditev države. Ta zahteva ni važna zamo za nas socialiste v Sloveniji, temveč — mislimo — tudi za vse ostale demokratično misleče politične skupine. Nas vse skupaj briga, kakšno mesto bo dobila-Slovenija v končni preureditvi države, za ra notranja preureditev države izvršiti narne zakone, ki so služili v obrambo pred volitvami) prav nič ne tiče, ker da! diktatorskih režimev in uvede popolne Mi socialisti smo že od vsega po-četka bili iskreni zagovorniki pravega bratskega sporazuma med Slovenci, Hr- ^ ^ t___ vati in Srbi, ki naj zagotovi vsakemu nam nj jn ram ne morc biti vse eno, izmed njih in vsem skupa, popolno ena- k(Jo feo Q tem odložJ1 jn kak<) ^ odiočil! kopravnost na narodnem, gospodarskem, političnem in socialnem področju. Le sporazum, ki bo omogočil popolne politične svoboščine in enakopravnost za vse državljane brez razlike v kateri banovini žive, bo trajne vrednosti. Mi socialisti smo in bomo podpirali vsako stremljenje za dosego tega ciija, Ver nočemo ustvarjati nerazpoloženja med brati, tem manj pa carinskih mej, katere bi bile, zlasti za delavce, usode-polne. Da se čimprej pride do končne in srečne preureditve države je predvsem potrebno, da se razveljavi vse reakcio- on ni sklenil sporazuma dne 26. avgu-j politične svoboščine: svobodo zdrage-j vsa druga taka vprašanja sta 1939 z JRZ, temveč s predsedni-Ivanja, zborovanja in tiska za vse, od-itranja zadeva. Mi socialisti želimo pravično in trdno preureditev države, mnenja pa smo, da mora biti podlaga temu zagotovilo, da morajo biti državljanske pravice in svoboščine za vse državljane, brez razlike spola, vere in narodnosti, anakc in to ne glede na obstoječe in bodoče banovine. Že samo ta važna vprašanja nam narekujejo zahtevo po razpisu svobodnih volitev v Narodno skupščino pred končno preureditvijo države, Izgcvori, da zunanje politične homa-tije ne dopuščajo volitev, ne drže povsem, kar nam je dokazala Švica in je-daj Kanada. Naša država je nevtralna in upamo, da bo tudi ostala, za to so volitve in čisto no-J. P. omogočil delovanje takega bloka. lo na tem predelu fronte okrog pol mili T\rc • , ' . , (ona mož, ogromno artiljerije in tankov, ta"* rd ni“ ,Udi 70 rf.alkt“o£,S stranki m Demokratski stranki. v vojn/p^FtaSi. Na po agi ega predloga se je že vr~ konccntracija čet omogoča, da po- šila skupna seja odborov treh strank, §jija rusko armadno poveljstvo v boj kar se mora smatrati 2a pričetek poga- vedno nove čete> Neprestani straSni boli na Mannerhei-movl obrambni črti Sovjetska armada ima zbranih na Karelijski ožini okrog pol milijona vojakov. Že od pričetka februarja trajajo boji | Računajo, da se na okrog 10 km, dolgem na Karelijski ožini ob Mannerheimoviifrontnem pasu bori okrog 50.000 sovjetskih vojakov. Operacije vodi baje maršal Vorošilov sam. Sklep ruskega vrhovnega vodstva je, da je treba do 1. mar;a janj za osnovanje novega bloka političnih strank. Miša Trifunovič, poleg Ace Stanojeviča najbolj upoštevan veljak stare ra- Najhujši boji divjajo pri Summi nasproti Viipuri (Viborg). Na tem predelu fronte poskušajo Rusi napadati tudi preko zamrznjenega Finskega zaliva. dikalne stranke, je * » a se ne dela smo zadnjič zabeležili, se jim je na zbližanju opozicijskih strank, ampak na pribiranju v pravcu sodelovanja. Nesoglasje pa je nastopilo v SDS, kar znači, da je treba popraviti smer politike. Vse srbske stranke, tudi kmetiška, se jako živahno giblejo, kar bi pomenilo, da se pripravljajo na volitve, čim najdejo primerno bazo za politično sodelovanje na podlagi sporazuma in zgodovinskih dejstev. i • Zedinjene države in Moskva. V ameriškem kongresu je bil stavljen predlog, da se v državnem proračuna črta kredit za poslaništvo v Moskvi. Predlog je bil zavrnjen s 108 proti 105 glasovom, torej samo s 3 glasovi večine. V splošnem se smatra, cta je bil predlog stavljen samo radi tega, da se z izidom glasovanja demonstrira proti Moskvi. tu posrečilo tudi prvi vdor v Mianner-heimovo linijo. Zasedli so kakšnih 16 do 30 betonskih utrdb. Vojni poročevalci na finskem bojišču pravijo, da gre za takozvane predutrdbe. kaiti Manner-heimova linija sega najmanj 30 kilometrov v globino. Sovjetska letala še naprej bombardirajo finska naselja. Zatrjuje se pa, da so Finci dobili pomoč v letalih. Anglija je baje poslala 700 letal. Na finskem bojišču na Karelijski ožini so bili dne 11. in 12. februarja doslej najbolj krvavi boji od početka rusko-finske vojne. Zatrjujejo, da so Finci 12. t. m. zvečer vrgli ruske čete iz od njih zavzetih betoniranih postojank Man-nerheimove črte. Rusko poročilo zatrjuje, da so Rusi še vedno v posesti 32 utrdb pri Summi na Karelijski ožini. — izvojevati odločilen uspeh, vsekakor pa poprej, predno se bo Finska pod vplivom južnih vetrov spremenila v neprehodna močvirja in jezera, ki so sedaj zamrznjena. Zedinjene države 100 milijonov kredita za Finsko Ameriški senat je včeraj sprejel zakon o kreditu za Finsko. Finci bodo lahko nakupili za 100 milijonov dolarjev materijala v Ameriki. Gospodarska povezanost In obramba balkanskih driav Na zadnji konferenci Balkanske zveze je bilo sklenjeno, da se bo vršila spomladi balkanska gospodarska konferenca, ki naj doseže čim tesnejše gospodarsko sodelovanje, tako da bi članice Balkanske zveze nastopale kot gospodarska celota. Glede izvoza v tuje države velja načelo, da se mora bogastvo balkanskih držav na pridelkih, rudah1 in surovinah uporabiti v prvi vrsti za kritje lastnih potreb, izvozi pa naj se le presežek. Holandsko žito v morje. Nemška podmornica je torpedirala nek 7000 tonski holandski parnik, ki je vozil žito v Rotterdam. Posadka se je deloma rešila. Nizozemska vlada bo protestirala v Berlinu. Na zapadnem boJiStu ni bolev Tudi letalstvo je manj aktivno. Z zapadne fronte poročajo, da vlada tamkaj priličen mir. Celo letalstvo je manj aktivno. Te dni se je vršil posvet francoskega ministrskega predsednika Daladiera z generalnim štabom. Potopljene ladie V začetku od 4. do 10. februarja je bilo potopljenih 6 ladij, od teh tri angleške (19.585 ton) in tri nevtralne (10.128 ton). Od 8284 ladij, ki so od začetka vojne plule v spremstvu vojnih ladij, je bilo doslej potopljenih 18, med njimi dve nevtralni. Nemci potopili dve svo|l ladji Iz Rio de Janeira v Braziliji poročajo, da so Nemci potopili dve svoji ladji, ko so opazili, da jih zasledujejo angleške ladje. Avstralske In novozelandske Sete v Egiptu Iz Avstralije in Nove Zelandije so prispeli prvi veliki odredi čet skozi Sueški prekop. Ogromen transport spremljajo vojne ladje, Banski svet zaseda Ekspoze bana dr. Natlačena. V Ljubljani se je sestal banski svet, da obravnava in sklene proračuna za leto 1940/41. Otvoril je zasedanje ban dr. Natlačen, ki je politični del svojih izvajanj posvetil pobijanju komunizma. Rekel je, da se komunisti ne skrivajo več v tajnih društvih, ampak nastopajo na povsem zakonit način. Listi, ki imajo pobijanje komunizma na programu, so »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Domoljub«, »Straža v viharju«. Del tiska pa molči, kot da se ga ta akcija,- ki upropašča narod in državo ne tiče. Velik del naše inteligence je pasiven, ker računa »za vse primere«. »Toda pomislite«, je dejal g. ban, da taki ljudje vzgajajo mladino po šolah, v društvih itd.« Ni čuda, ako se je komunistično gibanje razpaslo celo med srednješolsko mladino. Policijske preiskave v večjem številu srednješolskih mest so odkrile pri srednješolcih ne samo zaloge komunističnega propagandnega gradiva, im-pak tudi vsega ostalega opozicijskega ilegalnega tiska. Zato kliče ban vsem, da pazijo, da nas ne preseneti svet, ki mu bo krščanstvo le še tarča za pijane dovtipe. Zlasti pa poziva vzgojitelje: Gorje vam, če se izkaže, da njivo niste pleli ali da ste celo sejali ljuliko. Kakšnih drugih političnih izjav ban ni dal. Glede gospodarskega stanja banovine pa je rekel g. ban, da bo bodoča slovenska banovina lahko pokrila vse svoje potrebe in še ji bo denarnih sredstev preostajalo za svrhe, za katere jih sedaj ni bilo na razpolago. Banovinski proračun znaša 139.8 mili- jonov dinarjev ali 2.8 milijonov dinarjev več kot 1, 1939/40. Za banovinske uslužbence je predvidenega 3 milijone kredita za zvišanje plač. Občinski proračuni podeželskih občin so porasli od 86.1 milijon v 1. 1938/39 na 91.6 milijonov v 1. 1940. Skupno so dosegle občine presežek 8.5 milijonov dinarjev. Zadolžitev občin pa znaša 70 milijonov dinarjev. Glavno skrb bo banovina posvečala kmetijstvu. V ljudskih šolah manjka 1312 učilnic. Učiteljev imamo 3907, manjka jih 228. Prirastek prebivalstva pada tako, da smo od 27 porodov prišli na 21 porodov na tisoč prebivalcev. Ob nastanku Jugoslavije ije imela Slovenija 9 odst. vsega prebivalstva v državi, sedaj samo še 7.7 odst. Padanje porodov je v dobršni meri posledica zdravniških posegov. Ban upa dobiti pooblastilo, da bo lahko zvišal minimalne mezde tudi nad 3 din na uro. V 1. 1939 je bilo 7 stavk, katerih se je udeležilo 4900 delavcev, ki so izgubili 52.000 delovnih dni. Oddaja toka iz Kranijskih deželnih elektrarn znaša 25.46 milijonov kilovatnih ur napram 21.46 milijonov kilovatnih ur v 1. 1938. Proizvodnja premoga je narasla v 1. 1939 (napram 1. 1938) od 1.62 na 1.7 milijonov ton, lignita od 138.000 na 153.000 ton. Vloge v bankah so padle od 922 na 888 in- v hranilnicah od 1087 na 1024 milijonov dinarjev napram 1. 1938. Dtonfr un -Ustanovljena je jugoslovaasko-bolgarska trgovska zbornica. Ta ustanova bo imela nalogo, urejati gospodarske odnošaje med obema državama, kar je brez dvoma važno. Gospodarsko sodelovanje medi balkanskimi državami je treba pozdraviti. Cenzura. Na Francoskem mnogo razpravljajo zadnji čas o cenzuri. Iz teh razprav posnemamo: Marsikdo godrnja nad cenzuro, ker ne dopušča, da bi ljudje klobasali v knjigah in časopisu, kar bi se jim zdelo. Danes je cenzura splošna, kakor suknja pozimi. Avtomatično jo uvajajo države zaraidl reda in na željo ali grožnjo prijateljskih in neprijateljskih držav. Cenzorji dobe splošna navodila, cenzurirajo pa po svoji vesti, vestnosti in razsodnosti, loda na svojo odgovornost. Cenzorji merijo in odmerjajo, kaj je mednarodno nevarno, proti redim, nedostojno in kaj je preveč razburljivo ali celo prerevolucionarno. Težko je to delo. Ali cenzuro imajo tudli v Franciji. V zadnji številki francoskega humorističnega lista »Marian-ne« smo opazili posebno vrsto cenzure, iz katere odseva posebna bistrost cenzorja. V tem listu so cenzurirani na štirih slikah nosovi in oči oseb, besedilo pod slikami pa ne. Kaj je mislil cenzor ipri tem, je uganka. Cela slika je tiskana, samo nos, usta in oči je cenzor črtal s svojim rdečita svinčnikom. »_ «• • •' Za in proti miru z Nemčijo. V okraju Surrey na Angleškem so ibile nadomestne volitve v parlament. Postavljena sta bila dva kandidata: komunist, ki je pozval v.oliIce, da naj se z volit-vijo izrečejo za sklenitev miru z nemškim fašiz- mom in kandidlat delavske stranke, ki je vprašal volilce, ali so za nadaljevanje vojne proti nemškemu fašizmu do njegovega uničenja. — Zmagal je kandidat delavske stranke Martin s 4000 glasovi večine. — »Times«. Zima razsaja v naši državi. Po par toplejših dnevih v preteklem tednu se je zotpet pojavil mraz in snežni zameti po vsem severnem in zapadnem delu države. Mraz ja zavladal tudi na obali Jadrana. Snežni zameti so ponovno zatrpali ceste in železniške proge in je bil ponekod ustavljen promet. Smrtne obsodbe v Nemčiji v mesecu januarju. »Havas« poroča, da je bilo meseca januarja v Nemčiji obsojenih na smrt 41 oseb, in sicer 6 r,adi veleizdaje, 3 radi požigov, 12 radi umorov, 12 radi ropav izvršenih med zatemnitvijo, 8 radi prevare vojaških osefc. Od teh 41 oseb jih je bilo 27 takoj po obsodbi usmrčenih, ostalih 14 pa še čaka, da bo smrtna obsodba izvršena. Aretacije nezadovoljnih nacistov v protektoratu. »Republikaner« pocoča o aretacijah od>-ličnih nacistov v protektoratu. Te aretacije potrjuje tudi: glasilo SS-oddelko\i »Schwarzes Korps« ter piše o njih v daljšem članku. Radi nezadovoljnosti so bili aretirani med drugimi ti-le odlični nacistični voditelji: pisatelj Ernst Leibl, profesorji Anton Purke, VValdemar Fntsch, Karl May ter dr. VValter Brand. To čiščenje je bilo izvršeno po nalogu vodie Tretjega Reicha. Politične udarne čete. »Pester Lloydi« poro-ča z Dunaja, da se bodo ustanovile v vseh podjetjih in obratih, ki štejejo nad sto na-stavljencev, takozviane politične udarne čete (»ipolitische Stosstrupps«), Te čete bodo imele nalogo, razširjati in poglabljati med nameščenci in delavci nacistične ideje ter paziti, da se bo previdno štedilo z. uporabo surovin. Na ta način bo preprečen že v kali vsak poskus sabotaže. Z lepo konjsko opremo, a v nezakurjenih vagonih. Deutsch-Przemysl. Nedeljski praški dnevnik »Der neue Tag« poroča ipod tem naslovom iz nemškega Premysla, kjer je sedaj po razdelitvi Poljske meja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, kako so se vračali nemški izseljenci iz Rusije. Ko je prišel zadnji večji transport, sta se pripeljala k slavnostnemu sprejemu v Deutsch Przemysl tudi visoka funkcijonarja nemške vlade Himmler iz Berlina in Seyss-Inquart z Dunaja ter sprejela vračajoče se Nemce v imenu fiihrerja. Poročilo pravi, da so prišli Nemci deloma z ozaljšanimi vozovi, drugi pa so se dneve in dneve vozili v vlakih, a so bili kljub temu oboji nadvse ginjeni in navdušeni nad! vrnitvijo, čeprav so se morali voziti cele dneve in noči v nezakurjenih Nagonih. Ko so spoznali Himmlerja iti Sey$5-Incjuarta, so začeli vsi naekrat navdušeno klicati fiihrerju. Vršil se je nato skupen cfoed, nakar so odšli došli Nemci prenočevat v izpraznjeno vojašnico, katero so zgradili še Avstrijci. — .i ;<*.. i • > - • * >• Judje ne smejo nakupovati na trgu. V Berlinu je v veljavi splošna odredba, da smejo Judje nakupovati v trgovinah samo od 12. ure dalje. Ker pa trgovine ob pol 1. uri zapro, je seveda težko priti na vrsto. V mesecu januarju Judje niso mogli kupiti nobenega sočivja, riža itd. Mesa so dobili manj kot ostali, odi 15. januarja pa noben žid več ne more dobiti mleka. Za Jude tudi ni podplatov za čevlje. ’ (»Pariser Tagblatt«.) Železniška nesreča v Nemčiji. Bazelski listi poročajo o železniški nesreči, ki se je zgodila v kraju Schopfheim im Wiesental v Sclnvarz-vvaldu. Popolnoma uničenih je 28 voz tovornega vlaka. Človeških smrtnih žrtevi ni. Urugvay prepovedal Izvoz petroleja. »Voce d’ Italia« poroča, da so urugvajske oblasti prepovedale vsak izvoz petroleja iz dežele. Z&ne Grey: 69 Mož IZ požela Začutila je leden mraz in tesno ji je postalo od razburjenja, ki se jo je poslastilo. Nise mogla niti ne ganiti, dvigniti roke, toda vse v njej je drege-talo. V grlu ji je razbijalo in jo davilo. Teža, ki je pritiskala na njeno srce, se je sprostila, še predno je mogla pregibati ude. Potem je strašna muka izginila kot izgine mora, ki se umakne budni zavesti. Kakšno čudovito olajšanje I Helen se je preplašeno ozirala okoli sebe. Niti medveda, niti psa ni bilo nikjer več videti, pa ne konja. oPbrala se ije s tal, v glavi se ji je vrtelo in komaj se je držala pokonci. Misel na Bo pa jo je zopet poživila, kakor da bi ji bila vlila novega življenja in novih občutkov v njene premrle ude. Prisluhnila je. Začula je močen peket po bregu, takoj nato pa tudi Dalejev krepek klic. Odgovorila je. Zdelo se ji je, da je trajalo silno dolgo, predno se |e prikazal iz gozda. Jezdil je naglo in vodil poleg sebe na uzdi tudi njenega konja. Mled tem si je bila že docela opomogla, in ko je naglo ustavil iskrega Rangerja tik poleg nje, je zgrabila za uzdo, ki ji jo je vrgel ter se zavihtela na konja Imela je občutek, da sedi sedaj čisto drugače v sedlu kot poprej. Kar zagomazelo jo je po žilah, ko je zaipičil Dale svoj prodirajoči sivi pogled v njo »Vi ste beli kot kreda. Ranjeni?« je vprašal. »Ne. Samo prestrašila sera se.« »Toda konj Vas je vrgel raz sedla?« »Da, res je.« »Kaj pa se je zgodilo?« »Culi sva psa in odjezdili za njim po gozdu. Potem sva videli medveda — strašno zverino —- z bel- kastim kožuhom.« »Vem. Medved mravljinčar je. Umoril je žrebe, Vašega ljubljenca. Sedaj se je treba podvizati. Kaj ie z Bo?« »Pedro se je boril z medvedom. Bo je kričala, da ga bo umoril, nato je odjahala tja gori. Moj konj ji je sledil; ne bi ga bila mogla zadržati. Toda skoro sem izgubila Bo izpred oči. In tedaj se je nenadoma pojavil medved. Rjovel je. Moj konj me je vrgel raz sedla in oddirjal dalje. Domnevam, da mi je Pedrov lajež rešil življenje. O, bilo je strašno! Potem je stekel medved po bregu navzgor, — tam... In tedaj ste prišli!« »Bo je sledila psu!« je vzkliknil Dale. Nastavil je roko pred usta in zavpil z visokim glasom, da “se je razlegalo po pobočju kot grom, se odbijalo od skal, mogočno odmevalo, se lomilo in naposled zamrlo. Potem je počakal in prisluhnil. Z višine se je začul tenek divji krik, visokozveneč in melodičen; dal je čudovit odmev, ki se je polagoma izgubljal in potem izzvenel v globinah. »Zasleduje ga!« je izjavil Dale jezno. »Bo ima Vašo puško«, je rekla Helen. »O, po-žuriti se morava.« »Jezdite nazaj«, je ukazal Dale in okrenil konja. »Ne!« Helen je čutila, kako je ta beseda nalik krogli planila z njenega jezika. Dale je z ostrogami vzpodbodel Rangerja in zavil proti nezaraslemu delu pobočja. Helen mu je sledila tik za petami, dokler ni dosegel gozda. Od tu dalje je vodila strma steza navkeber. Dale je razjahal, »Sled konja — sled medveda — sled psa«, je tekel sklonjen nad zemljo. »Morava iti peš. Na ta način se nama ne bosta upehala konja in mogoče bova pridobila tudi na času.« [ »Ali je Bo jezdila tod gori?« je vprašala Helen, motreč strmino, »Prav gotovo.« Dale je pri tem spustil uzdo svojega konja. Helen mu je sledila. Grenko in težko ie šlo navkreber. Bila je lahno oblečena, toda skoro so pričela žareti njena lica, globoko je dihala in srce jo je pričelo boleti. Ko se je Dale ustavil, da bi si odpočil, Helen malo da se ni sesedla. Lajanje psa, četudi ga je bilo čuti bolj poredko, ju je vzpodbujalo. »Vidite«, je rekel nenadoma, kazoč na neko novo sled, ki je bila večja od sledu Bojinega mustanga. »To je sled losa. Prestrašila sva velikega samca in sedaj hodi tik pred nama. Napnite svoje oči in ga boste videli.« Helen še svoj živ dan ni tako hitro in naporno plezala in ko je dospela na vrh grebena, je bila čisto brez sape. Le z največjo težavo se je mogla zopet pognati v sedlo. Dale je usmeril svojega konja po grebenu tega gozdnatega hrbta proti njegovemu zapad-nemu delu, ki je bil precej višji. Na nekaterih mestih so gola skalnata tla prekinila zeleno rast drevja. Dale je pokazal na neko zobčasto plico. Helen je zagledala krasnega losa, čigar obris se je ostro odražal od modrega neba v ozadju; njegov zadnji del je bil svetlo siv, pleča in glava pa črna. — Njegovo mogočno razraščeno rogovje je štrlelo nad njim navzgor; ko je tako stal in se oziral v dolino, najbrž prisluškujoč lajjanju psa, je dobila njegova krasna drža še bolj divji izraz. Čim je zaslišal konja, ■ je še skočil in v ponosnem zaletu, glavo in rogovje pomaknjeno nazaj kot da bi z njim lovil ravnotežje, izginil med zelenjem, »Sedaj pa naprej!«, je vzkliknil Dale. »Bo že vidim, toda morala bova prav pošteno jezditi, ako jo hočeva dohiteti.« (Dalje prihod*iji8.) les- HašiU Ucaiev LJUBLJANA — ŠIŠKA Prosvetni večer Delavskega glasbenega društva »Zarje« priredi »Zarja« v soboto, dne t7. t. m. ob 20. uri zvfečer v dvorani pri »Keršiču«, Frankopanska ulica, Ljubljana - Šiška. Na dnevnem redu je 19 točk, ki jih izvajajo : »Zarja«, člani »Vzajemnosti« Ljubljana, harmonikar J. Zabukov. Del. glasbeno* društvo J »Ljubljana«, mandolinski orkester »Zarje«, mešani zbor »Vzajemnosti« Moste in Šušteršič-Zagradnik. Program torej obsega: godbo, govorilni zbor, harmonikarsko točko, pevski program, mešani zbor. dramatično sliko in so-(o-pevsko točko. Spored je najsijajnejše iz-bra in je razviden iz ročnih vabil. Vstopnice za to prireditev se dobivajo v Strokovni ko-.roisiji in na večer prireditve na licu mesta. JEŽICA PRI LJUBLJANI Občni zbor »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne M. t. m. je bil redni občni zbor »Vzajemnosti«. Na ta občni zbor je poleg članov prihitelo Precej sodrugov zastopnikov drugih sorodnih društev. S. Komam je podal zelo lepo predsedniško poročilo; s. Smolinsky pa tajniško, v katerem je orisal vise delovanje društva v preteklem letu. Iz poročila je bilo ugotoviti, da društvo dobro ve za svoje visoke naloge tned delavskim razredom. Iz blagajniškega poročila pa se je dalo ugotoviti gmotne uspehe društva. Članstvo, ki je tesno povezano z odborom, je dalo priznanje odboru. Po podanih Poročilih in volitvah odbora so društvo pozdravili zastopniki sosednjih društev. Glavni odbor zveze »Vzajemnosti« pa sta zastopala ss. Korošec in Čebular, ki sta podala tako svoje mnenje kakor tudi apel za delo v bodoče. KRANJ Razstava hrvatskega slikarja. V soboto, dne 10. t. m. je bila odprta v hotelu »Evropa« razstava hrvatskega slikarja prof. Uzorinca. — Razstava bo odprta do 18. t. in. Sneg z mestnih ulic počasi zgineva. — Ob zadnjem deževju so bile nekatere ceste in ulice, zlasti na periferiji mesta, skoraj neprehodne. Občina naj bi v takih primerih najela večje število delavcev, ki bi očistili ulice snega ter skrbeli za odtok vode. Brezposelnih je več kot dovolj, ki bi z veseljem prijeli za lopato: saj jih pomanjkanje prižene do tega, da so zadovoljni tudi s skromnim zaslužkom, kljub temu, da so pri tem izpostavljeni vremenskim neprilikam in imajo stalno premočeno obutev. SELNICA OB DRAVI Kako ie z električno razsvetljavo pri nas? Falska elektrarna zalaga skoraj pol Slovenije z elektriko. Na stotine železnih in lesenih drogov, ki nosijo vod visoke naipetosti je postavljeno po njivah in travnikih Fale in Selnice. Kljub temu, da smo prispevali toliko zemljišča si dobro celokupnosti, t. j. vse dežele, pa smo v naši vasi skoro zadnji dobili električno razsvetljavo in še jih je innogo, ki je še danes niso deležni. O tem bi morali enkrat resno razmišljati. Sedanji čas, ko je radi Pomanjkanja petroleja toliko bajt v temi, bi bil kot nalašč za tako premišljevanje. Mogoče bi se ljudem v temi posvetilo v možganih, da bi se dalo vsemu temu odpomoči z zadružništvom. Konsumenti naj bi ustanovili zadrugo, ki bi izvedla napeljavo in prevzela jamstvo napram Fali ter skrbela zato. da bi prišel tok v vsako bajto. Malo manj egoizma in malo več smisla za skupnost, pa bi nam svetila ne samo elektrika, ampak tudi boljši časi bi nam pokukali izza Pohorja preko Drave. — Zadrugar. GUŠTANJ Predavanje o socialni zaščiti. V nedeljo, dne IS. februarja t. 1. se bo vršilo s pričetkom oj) 9. uri v »Sokolskem domu« važno predavanje o socialni zaščiti. Predavala bosta ss. f?t'S^nan Eržen Viktor iz Maribora. Delavci in delavke, udeležite se tega predavanja v čim večjem številu. — Sklicatelj SMRJ. SLOVENSKA BISTRICA Kako kršijo socijalno zakonodajo. Pri nas se je naselila neka zagrebška družba pod imenom »Pohorje«, katera zaposluje 49 delavcev, ima veliko žago in trguje na veliko z lesom. Ta tvrdka Pa nima nobenega sočutja z delavci, N. pr. če je dosti dela, morajo delavci delati nadure, če pa primanjkuje dela. so poslani domov ter se jim nadure vštejejo za navadno zmeno brez 50 odst. poviška. Večkrat se tudi zgodi, da morajo čakati na svoje zaslužene mezde, med tem ko gospodje mečejo karte in nimajo časa za računanje. Mi bi te gospode opozorili, naj se drže socijal-tie zakonodaje, ker drugače si bomo morali kje drugod poiskati pravice. Delavci pa, vsi skupaj v strokovno organizacijo, katera je že Pri nas obstojala. Le v njej je moč! Drugič kaj več. ŠT. ILJ POD TURJAKOM Naš članek o pohujšanju v dolini Šentflorjanski je zadel v živo. Dat je povod za obširne debate. Nekateri, ki so neizprosni, kadar se gre proti nasprotniku in z največjo naslado posegajo v najbolj intimno življenje človeka, pa so bili to pot mnenja, da tak članek ne spada v list. Seveda, ako bi bil tak članek Prinesel n. pr. »Slovenec« o kakšnem nasprotniku, potem bi bilo vse v redu, tedaj bi nihče izmed farizejev ne prigovarjal radi objave članka. Mi pa smo v dopisu sami poudarili, da nam ne gre toliko za stvar, kot zato, da se pribije, da se pohujšanje plazi1 tudi v vrstah tistih, ki tako grme proti pohujšanju in vidijo Pezdir v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne. LJUBLJANA Podražitev mleka. Kmet nam piše: »Dragi s. urednik! Dovoli, da Te opozorim na neke vesti v »Delavski Politiki« o podražitvi mleka. Očitalo se je nam kmetom, da hočemo po- zato, da bi mu ostalo vsaj toliko, kolikor rabi za življenje, za katero mu ne zadošča to kar pridela na polju, ampak si mora drago kupiti v trgovini prav tako kot delavec. So- dražiti mleko za 50 par pri litru. Toda kaj je i družno Te pozdravlja A., kmet. (Zelo nas veta podražitev v primeri s podražitvijo osta- seli to pismo prosvetljenega kmeta, ki je naš 'lih življenjskih potrebščin, katere mora sedaj i naročnik in gotovo je, da ga bodo razumeli vsi j tudi kmet dražje plačevati. Pa tudi vse kar količkaj zavedni delavci, si«'. » 'ifi rabi kmet pri obdelovanju zemlje, se je znatno Op. ur.). podražilo. Kmetje smo v prav; tako žalostnem stanju kot delavci in si ne znamo drugače pomagati, kot si pomaga delavec ali. nameščenec, ki zahtevata višjo mezdo, kmet pa višjo ceno za svoje pridelke, da more živeti. Vem pa, da niti povišanje mezde, niti povišanje cen kmečkim pridelkom ne more rešiti delavca in kmeta. Kajti; kmet prodaja samo malenkost direktno konzumentu, vsega ostalega pa kar pridela se polasti spekulacija in ta potem odira delavca in kmeta. Kolikokrat se zgodi, da mora kmet kupovati nazaj žito od Ljubljana-Barje. V četrtek, dne 15. t. in. se bo vršil ustanovni cbčni zbor del. kulturnega društva »Vzajemnost« za Ljubljano-Barje, in sicer v gostilni Putrih na Dolenjski cesti ob pol 8. uri zvečer. Dravlje pri Ljubljani. Na Svečnico, dne 2. t. m. se je vršil pri nas jako lep ustanovni občni zbor del. kulturnega društva »Vzajemnost«. Udeležba je bila sijajna, ježiški Vzajemaši so pred pričetkom zaigrali na tamburice »Delavski pozdrav«. Na občnem zboru je zastopal prekupca po mnogo višji ceni, kakor pa je centralno upravo s Čebular. Po delegatih .. dobil zanj, ko ga je prodal. Isto je s krmo, ki j se zbora udeležila tudi štiri sosednja br t. jo zlasti letos primanjkuje. Razen tega pa mo-1 društva. Navdušenje za kulturne delo le Lilo pijančuje in po nepotrebnem zapravi denarja za alkohol, ki si ga kmet skoro da ne more privoščiti. 50 para več za liter mleka takemu človeku ne gre izpod palca, dasi bi ga dal siromaku kmetu ima ga pa za bogatine, ki ga zastrupljajo z alkoholom. In taki ljudje najbolj vpijejo radi podražitve kmečkih pridelkov. Kmetje smo zato, da dobi delavec dovolj visoko mezdo za preživljanje in ga bomo v tem podpirali, ker je to tudi v našem interesu, saj bomo potem več in lažje prodali kot sedaj. Želimo pa, da bi delavec razumel, _da kmet ne draži poljskih pridelkov radi kupiče-nja bogastva, kot to delajo verižniki, ampak šem tonu in bodrilnem duhu. Upamo, da .lio novi odbor v tej ugodni atmosferi lahko deloval z najboljšim uspehom. Staničast beton. Kakor poroča »Ind. Kurir«, se je ustanovila v Ljubljani nova družiba »Be-tocel«, ki bo izdelovala staničast beton 7.a vsemogoče potrebe v stavbarstvu. Te plošče bodo mnogo prihranile na cementu, poleg tega to te plošče mnogo lajše, kakor dosedanji beton. Cement se ibo odslej mnogo bolj uporabljal. Pri družbi so udeležene tudi dalmatinske cementne tovarne, ki hočejo s tem. porabiti čezmerno produkcijo našega cementa. MARIBOK Nevšečnosti nove uredbe o trošariujenju vina. Z novo uredbo o trošarinjenju vina so nastale za lastnike vinogradov, pa tudi za gostilničarje razne nevščenosti, katerim bi se dalo izbegniti, ako bi se z uredbo predvideni postopek spremenil. Za vino, ki ga kupi gostilničar pri vinogradniku mora plačati trošarino v naprej. Potem mu šele finančno obla-stvo izda dovoljenje za prevoz vina, ki pa je zopet vezano na kratek-rok par dni. Ako v dotičnem roku slučajno ne dobiš voznika ali pa, ako nastopi slabo vreme, moraš ponovno zaprositi za odobritev prevoza zatrošarinje-nega vina, kar jc seveda zvezano s stroški in poti. Kaj lahko se tudi zgodi, da se med prevozom sod pokvari alii razbije' in vino izteče. V tem slučaju je gostilničar izgubil plačano trošarino, ker je le malo verjetno, da bi se mu posrečilo dobiti plačani znesek nazaj, še bolj prizadeti so tisti gostilničarji, ki točijo vino lastnega pridelka, ker ti morajo vsako leto 20. novembra zatrošariniti ves pridelek, ki ga imajo v kleti, ne glede na to ali ga bodo prodali ali ne. Za vsako osebo vinogradnikove družine pa je dopustna poraba nezatrošarinje-nega vina v višini 50 litrov, na leto. Zamislimo si. kakšen je riziko takega vinogradnika-go-stilničarja, ako mu izteče vino v kleti: ali pa se mu pokvari. — Gostilničar, ki je plačal trošarino od vina pa s tem še ni opravil svoje naloge, ampak mora voditi tudi natančen seznam o iztočenem vinu. Ako kontrolni finančna organ ugotovi, da Se seznam o iztočenem viinu ne vjema z množino zatrošarinjenega in vkletenega vina, bodisi, da izkazuje gostilničar večjo' ali manjšo poTabo, ker ni dovolj pazil in sproti vpisoval koliko je vina prinesel iz kleti, sledi kazen, ki ni majhna. Pri tem pa uredba ne računa s tistimi krčmarji, ki ne znajo pisati in takih je v naši državi tudi še nekaj. Kontrola dnevno iztočenega vina je gotovo odveč, ker ako bi si kdo drznil goljufati finančno upravo, bi to kljub, temu lahko tvegal, zato je vodenje zapisnika o dnevni porabi vina docela odveč. Gospod minister financ je obljubil, da bo nevšečnosti nove uredbe odpravil, ako s tem ne bo zmanjšan finančni efekt. To se pa da v tem primeru brez nadaljnjega doseči. — Gostilničar. Pomanjkanje petroleja iu njegova cena. ■— Detajlisti še vedno ne morejo dobiti potrebne količine petroleja, čeprav bi ga konzumenti nujno potrebovali, saj je podeželje takorekoč že več mesecev brez luči. Petrolej pa potrebujejo tudi v mestu, kjer je tudi še mnogo stanovanjskih hiš (železniška kolonija!) brez električne razsvetljave, deloma pa tudi za čiščenje itd. Vsi napori trgovcev na drobno, da bi dobili petrolej, so zaman, ker veletrgovci izjavljajo, da petroleja ni mogoče dobiti. V kolikor se sem ter tje po’ dolgem čakanju trgovcu na drobno posreči dobiti vsaj par litrov petroleja, je pa silno drag. Petrolej smejo trgovci prodajati na drobno po din 7, od veletrgovcev pa bi ga morali dobiti po din 5.60, kakor to predvideva tozadevna uredba. Po tej ceni pa petroleja doslej sploh ni mogoče dobiti, temveč so detajlisti primorani plačati pri enem veletrgovcu liter po din 6.80, drugi pa ga prodaja po din 6.20. Kosmati zaslužek malega trgovca bi torej znašal pri litru 20 para, oz. 80 par, kar je vsekakor premalo za kritje režijskih stroškov. Ze zamuda časa pri čakanju na petrolej znaša več ur in potem dobi trgovec 10 litrov petroleja. Finančna kontrola pošilja svoje organe, ki budno pazijo, da mali trgovci ne prodajajo petroleja po višjih cenah kakor so predpisane, kar je popolnoma pravilno, pa pravilno, da mali trgovci ne morejo nabaviti petroleja po predpisani ceni in bi bilo prav, ako bi finančni organi tudi v tem pogledu napravili red. Zlasti pa priporočamo1 odboru za pobijanje draginje, v katerem so tudi zastopniki \eletrgovcev in detajlistov, da se zanimajo za cene petroleju. !.„..........kr . t i ■■ V » Pišejo nam: S. in F. O., ki sta imela lastno hišo v M. ulici, sta vse svoje premoženje darovala cerkvi ■ Na ta način bo ostalo njunih pet otrok praznih rok. Kdo je tako vplival na oba stara človeka, da sta pozabila na svoje otroke, ne vemo, vsekakor pa je ta slučaj izredno zanimiv. Otroci prej omenjenih dveh zakoncev so večinoma že vsi oženjeni. Nobeden izmed njih pa nima premoženja, tako da bi prav upravičeno smeli zahtevati svoj del na premoženju obeh starišev. S. O. pravi, da je pristal na prepis, premoženja na cerkev pod vplivom svoje žene. Otroci se sedaj trudijo, da bi to daritveno pogodbo razveljavili, češ. da stariša nista mogla presoditi dalekosežnosti njune odločitve. Kako se bo zadeva naprej razvijala ni mogoče reči. Vsekakor je daritveno pogodbo težko razveljaviti, razen s pristankom obdarjenega, ako bi le-ta uvidel, da je s teni storjena ostalim članom rodbine velika krivica in bi se daritvi odrekel. Urednik »Totega lista« g. Božo Podkrajšek pred sodiščem. V torek, dne 13. t. m. se je moral zagovarjati pred kazenskim senatom urednik »Totega lista« g. Božo Podkrajšek radi nekega i... • • i sestavka, ki ga je objavil 1. aprila lanskega leta. Urednik Podkrajšek je bil po tiskovnem zakonu obsojen na din 1200 globe pogojno na dve leti. Mična zgodbica se pripoveduje po našem mestu. Hišna posestnica, ki je imela že dve koncesiji, je hotela imeti še tretjo (ljudje so res nenasitni), pa za to ni imela kvalifikacije in bilo je treba posredovanja. To pa se lahko dobi, če se najmanj sklene kako zavarovanje. Tako se je tudi zgodilo. Prosilka je res sklenila življenjsko zavarovanje za din 50.000 vzajemno s svojim soprogom. Nesreča pa je hotela, da je soprog v kratkem umrl in tako žaluje vdova za svojim dragim soprogom, zavarovalnica pa za mnogo prehitro izplačano zavarovalnino. (»Slov. Narod1«). Finančno ministrstvo je odobrilo nova pravila Mestne hranilnice. Tovorni avto je minulo soboto zavozil v telefonski drog na Pobrežki cesti in ga podrl. Nezgoda se je zgodila radi tega, ker ni bila cesta očiščena snega in se tudi sicer nahaja v silno slabem stanju. Preveč se je napila. V Peklu je dne 2. februarja umrla 51 letna M. F., ker se je preveč napila novo kuhanega žganja. Očividci pravijo, da ji jc kar gorelo iz ust in so bili vsi napori, da bi jo obranili pri življenju zaman. Zanimivo gostovanje v Narodnem gledališču. V četrtek, dne 15. t. in. bo v Narodnem gledališču gostovanje Mrakove igralske skupine, ki bo vprizorila tragedijo »Stari Rimljan«. — Vstopnice se dobe pri »Putniku«. Izredni občni zbor kreditne zadruge uslužbencev driavnlh lelesnlc v Mariboru se vrši v soboto, dne 17. februarja t. 1. ob 19 url zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru* Z ozirom na važnost izrednega občnega zbora, kjer se bode med drugim prečltalo poročilo revizijske zveze, ki je zelo važno, se poziva članstvo k polni udeležbi, Zadrugar) I. CELJE Snega imamo letos dovolj. Nekateri so ga veseli, drugim dela skrbi, pa se najdejo tretji, ki Kritizirajo po listih, da z odvažanjem ni vse v redu. , ...^ . * ; de ,-**’<•« .-».i nf :* 't