o. o Leto 1. Stcv. 3. Legenda o ptičkah V začetku sveta, ko je Bog ustvaril ptice pod nebom, je dal vsem enakomerno sivo barvo in vsem malo milo petje. Kmalu pa je ptičke prevzel napuh in hotele so imeti pestra oblačila ter so se ttt pritožit Bogu. „Ptičke moje. kaj bi rade?" jih je dobrovoljno pobaral dobrotljivi Bog. — Daj nam lepa, pisana oblačila, saj na? je sram pred vsem svetom, sram nas jei svojih umazanih sivorjavih oblek." Bogu se je lice pomračilo, vendar se je nasmehnil in dejal: ,.Prav, kakor hočete! Lepo stopite v vrrto in vsakomur bom drugače pobarval oblekco. Vzel je lončke z barvami in jel ptič-Ico za ptičko barvati. Vrano je pobarval s temnomodro barvo, spet šojo z rjavo-rdečo, drugo ptico z modro, zeleno, rdečo in tako naprej. Kmalu so bile pobarvane vse ptice, vsaka je imela drugo barvo. Prišle po pa v gozdove, od ljubega Boga proč in se takoj sporekle. Nekatere izmed njih so se jim zdele prelepo pobarvane, spet druge niso bile zadovoljne z barvo, ki jim jo je dal ljubi Bog. Jele so vse vprek kričati in vpiti in se np vsezadnje pretepati. Kričale in pretepale s« se čezdalje huje. Barva pa se jim ni še niti posušila in tako so druga drugo namazale z različnimi barvami, ker so vpile in se drle na vse grlo, so zgubile svoj lepi in mili glas. Krnu-1u so se zavedale vse ptičke svojega velikega greha, greha napuha in se tirno skrile po grmovju, da jih ljubi Bogec ne bi videl, kako so se pomazale z barvami tujih ptičk in da so ohripele. Ljubi Bogec pa je vse to videl in jih kaznoval, kaznoval tako, da niso nikdar več dobile nazaj prejšnjega lepega glaMi. Komaj pa so se ptičke nehale prepirati in °e poskrile po grmovju, je prišel k Bogcu še en ptiček, ves siv in borno oblečen. „Kaj želiš, ptička moja?" ga je ljube/nivo pobaral Bog. „Bogec, če bi tudi meni dal pisano obleko, kot vsem drugim pticam!" — Glej." je odvrnil ljubi Bog, „zmanj-kalo mi je barv!" P.ička pa je le moledovala in prosila, tako, da se jo j( Boge« končno le usmilil in jo pobarval z ostanki barv. Okoli kljuna jo je pobarval rdeče, za tem belo, po perotkah črno Kristus v polju Kristus gre po polju, med klijo-čo setvijo, med mladimi klasi, med tisočerimi rožami in blagoslavlja grudo, s svetlim oračevim znojem orošeno in pognojeno. Kristus v polju - praznik sv. Rešnjega Telesa! Cvetje in sonce, modro nebo in pisan cvetlični prt, praznik poletja - Krist v polju! Naša polja, našo setev blagoslavlja Bog! Naša domovina polna čud in krasot, naša polja in naši gozdi! in rumeno, malo rjave barve mu je še ostalo za hrbet, potem pa je piranega ptička spustil pod milo nebo. f|« nasmehnil in dejal: „Ker si me sam milo in lepo prosil za pestro oblekco, zato bodi — lišček, ves lisast si, ker si b'l pa vseeno vsaj malo ponižen, naj ti ostane tudi še pe=emca, le malo manj zveneča naj bo!" Obrisal si je 1'jubi Bogec prste ob plašč in dejal: „Tako, sedaj je pa vse končano!" Prav ta hip pa je za-zrl pred seboj ptičko, ki je zaupno up-rala vanj svoje velike, temne očke. Zasmilila se mu je v svoji sivorjavi uma- Joža Vovk: Bolnik In pomlad Vam duhteče rože po vrteli cveto, v svetlo, zlato jutro poje ptič drobno, čez gore, dobrave, sonce se prismeje in vam v mehke trave biserov nasuje. Z radostjo v očeh stopate čez polju, t vami dobra volja, pesem, vrisk in smeh. Zame pa so rože mlade že zvenele, ptice mi še z juga niso priletele. Vaše zlato sonce me skeli v očeh, davno že za'tnrl je na ustnah smeh. Včasih šipe v oknih lahno zazvene, kot bi se nevidne gibale roke: Žena bleda, mrka, vsak dan nanje trka... Sredi našiti polj in naših trat pa Bog! O Bog, blagoslovi naša polja, da bodo obrodila stoteren sad in naj Ti bo naša molitev prijetna, da nas boš obvaroval vseh grozot in trpljenja. To, Krist v polju, Te prosijo naša mlada, ponižna in vdana srca! zani oblekci, pa jo j" vprašal: „Kaj bi rada, ljuba ptička moja" — Oh, nič, ijubi Bogec, le Tebe gledam!" Samo sonce se je razlilo čez obličje ljubega Bogu, poglau 1 je ptičke; In ji dobrotno dejal: „Ti si edina ptička, katere srčece je čisto, kot je čista lepota in resnica, Moja boš odslej in najlepše boš pela. Da pn te ne bodo preganjali drugi ptički, boš lepo ponižna in skrivala se boš v gostem grmovju in pela le ponoči — meni v čast in slavo: „Bom!" je dejala ptička in slavec je odletel v gosto grmovje. Stran 10. »GOItENjCEK« Štev. 3. Cerkvica vrh gore Cerkvica vrh gore, cerkvica bela, tebe pozdravlja duša vesela ■.. Narodna pesem. Polhov gradeč je ljubka in lepa vus, v vznožju naših prelepih polhograjskili Dolomitov položena, prav v njihovo naročje posejana. Kraljestvo lepot in skritih kotičkov, kjer se telo in duša spočijete, je to, Kraljestvo rož in petja ptičk, kraljestvo blaga j k in kukavic. Sušnik. Smolnik, Grmada in Otošč pa Sv. Lovrenc! Pet zame sladkih in opojnih vrhov, polnih prelepih spominov! Živalce in rože so moji skorajda edini prijatelji, da prijatelji, ki te ne zapuste nikoli! Prav posebno pri srcu pa mi je Sv. Lovrenc, strma gora, tik nad šumečo B.iž- 00, ki se kasneje prelevi v Gradusčico in tik nad Polhovim gradcem. Peš in jež sem romal k Sv. Lovrencu, peš tako, da sem si skoro grizel kolena, no strma je pač! Je/ pa tako, da sem poskušal jahati osliča logarja in cerkovnika z Gore. Pograj'cii in Čruovršci pravijo Sv. Lovrencu samo Gora in tako sem se gu navadil imenovati tudi jaz. Tiste čase je bilo to, ko je bil loguiju sin še sinček in ni bil še Lovre pač pa Lovričekl Za Binkosti sem se namenil iti na Goro. Oprtal sem si nahrbtnik, vzel v roke gr-čuvko in vzel pot pod noge. Ljubljana je še dremala, ko sem že imel Bokalce z gradičem zn seboj. Grmada in Otošč sta bil'u še v jutranji megleni kopreni in zvon na Dobrovi je vabil k prvi maši. Postotke so veselo klikale in poletavale okoli zvonika, kjer so imele že mladičke. Na desni sem pustil visoko nad selx>j Sv. Katarino, kmalu prešel Dvor, ki je majhna vasica, pa ima dve cerkvi, med njima eno zelo, zelo znamenito in se bomo o njej še pomenili, pa kmalu zajadral proti Polhovemu gruden. Polhov gradeč! Čudno ime, kuj. Naš Valvazor pravi takole: Brižiuski škofje s0 imeli svoje čase sila velika posest\u pri nas, med njimi tudi, kot gotovo veste škof jo Loko in vso njeno okolico. Popotovul je eden teh cerkvenih knezov jež, ker peš ni holel. avtomobilov pa tedaj hvala Bogu še ni bilo. Za Goro blizu vasi Gradec, jih je dohitela noč. Ruzjahal'i so, konje razse-dlnli in se podali k počitku. Jesen je bila, in žir je dobro obrodil. Kadar je pa žir^tedaj so tudi — polhi. Pa se je spravil star polh pod sedlo samega škofa in mu zgrizel jermenje. Zjutraj, ko je hotel hlapec osedlati škofovega ko- nja, je ves presenečen videl, kaj se mu je zgodilo. Škof pa ni dejal drugega nič, kot samo zabrundal je: .,To je pa res pravi polhov Gradec!" Pa se je ime prijelo in ostalo. Vroče je že, le, urno z menoj nn Goro! Mimo Blagajevega spomenika greva, veš, grof Blagaj je po teh gorah hodil in rože nabiral. Z njim je šel še drug prijatelj saksonski kralj Friderik Avgust! Oba sta šla za kraljevo rožo za blagajko, ki prav na Sv. Lovrencu it-recino lepo uspeva. Mimo spomenika strmo navzgot, kmalu sva na mali ravrici, sedlu podobni — na Ravnah. Se malo in že sva na vrhu, pravzaprav na sedlu in pri logarjevj hiši. Lovrička ni več, tisti mali bosopeti kratkohlačnik je /e po-taven fant! No, Lovre. boš dal ključ, da sj bomo ogledali Cerkev? — Oča gori, uro popravljajo!" Kmalu sva v tihem, hladnem in skromnem božjem hramu, ki je obzidan z močnim zidom — naši dedje so se zatekali pred krvoločnimi Turčinj na visoke in strme gore in za obzidja! Krasen razgled od cerkvice! Ze teboj vsi gorenjski snežni velikan', levo daleč, daleč na tujih tleh Snežnik, pred teboj Ljubljanska kotlina z Barjem, Bo rovnicu z lepim in mogočnim viaduktom — vse. kot na dlani, na desno ie vo šel raje na gore in tako dalje. Važno, zelo važno pu je, kako se boste za na pot pripravili in kukšno pot si boste izbrali Oblečeni ne smemo biti ne preveč in ne premalo. Obleka za izlete bodi ohlapna in tuko prikrojena, da ima zrnk čim lažji dostop telesu, da suši pot jn sveži telo. Poleg tega bomo pa obleko skrbno pripravili tudi za slučaj neviht n dežja. Vetrnj jopič ali pelerina nujno spud k obleki za izlete in gore. Vzemimo p o s seboj na pot v vsakem vremenu, da smo pripravljen*, če nas preseneti nevihta kar nu lepem. K obleki za v gore in izlete spada še volnena jopico- Ko počivamo, ko smo dospeli na cilj ali na rob, greben hriba, moramo takoj obleči ali volneno jopico, se zaviti v pelerino nli smukniti v veterni jopič. Še važnejše kot obleka je — obutev! Ne pretesna, ne prevelika! Težk'. okovani cent težki čevlji niso prida. Okovani nuj bodo primerno, čim lu/.ji in veliki samo toliko, da oblečemo čez navadne tanke nogavice še pur volnenih. Gumijasta obu^-.V j<* neprimerna, da celo škodljiva, ker je za zruk in najmanjšo vlago neprimerna, noga ne moro dihati. V gore ne jemljimo hrane za teden dni, če gremo nu eno ali dvodnevno luro. Preveč brane ni dobro ne za želodec niti za hrbet oziroma nahrbtnik- Vzel j bomo toliko, kolikor vemo, du bodemo zares rabili. Suhega (prekajenega) mesa in močno slanih jed 1 ne bomo jemali, zakaj ta jedilu povzročajo hudo žejo. Vzeli bomo sladkor v kockah, suho sadje in-prepečenee. Za žejo limonado in čaj, nobenega žganja v gore! Za konec pu še eno: V gorah in nu izletih ne pij vode več, kot je potrebno, ne nalivaj se z njo. Čim več piješ, toliko težje hodiš. Dr. H. lepo ptico, ja še to samo zaradi perja za na klobuk." — Čas bi že bil!" sem tiho povzel za logarjevim sinom in) skril klobuk, na katerem so bila peresa kotorne ali skalnega jereba, te prelepe ptice našega Krasa. V senci je minul dan in kmain so zapeli z vseh gričev zvonovi svojo večerno molitev, naju pa zazibali v sladek sen na prijetno dišečem senu. Štev. 3. »GORENJCEKc Stran Iti J9L Joža Herfort: Rože jočejo, rože prosijo. .. V polhograjskih gorah odcveta kraljeva roža, blugajka, tudi Igalka imenovana. Gotica se ogrinja v čaren plašč ključavnic (narcis), Se mal0 n i»> skulnih grebenih naših gorenjskih velikanov bodo zacvele očnice ali planike (ne planinke!), po nižjih pobočjih v grinovem zatišju pa pozdruvljajo niajniške rože majnifiko kraljico — šmarnice so odprle drobne Sale in se nasmehnile soncu, pomladi in maju. Vse in povsod cvete, saj je mladoletje in klije povsod novo življenje. Kaj se Vam ne zdi, če greste iz mestnih zidov ven, v prosto naravo, da \m z vsakega cveta pozdravlja pomlad in da je v vsaki cvetki nasmeh sreče in pomlad", du vas z vsakega cveto gleda lepo oče^co? Nedelja, gospodov dani Jasno sonce že na vse zgodaj, ko še mestni zaspane, t če zakopani pod pernicami, okna so pa zastrli, da jih sonce ne bi zdramilo in jih p.oščegetalo. „Hej, zaspanci bi jim dejalo, kaj ne veste, da je noči konec? Ven pod milo nebo!" Pa bi se ti zaspanci samo obrnili, nekaj polglasno zagodrnja-M in smrčali naprej. Na kolodvoru je pa vsemu temu navkljub vse živo. Vse polno vlakov čaku n sopiha, kot da je ves nemir izletnikov v stroju, tako zgledajo. Pisana zmes ljudi in oblek, pa palic, nahrbtnikov, bisag in torb je, prav čudni so vmes, pa še čudne klobuke imajo na svojih (?) glavah! — Vse vrste perja in dlake »o si pripeli na ali za klobuk, pa če si z naravo bolj domač, potem boš videl, da so in klavrni ostanki gamsov v obliki gamsovih čopov, le-ti so pa včasih tudi iz konjskega repa, pa tudi rep od mule je dober! Drugi ima spet prašičje ščetine, tretji jazbečeve. spet ta zajčjo dlako, kot bi hotel s tem vsem pokazati, da je v njem zajcih kri, pa kakšna peresa jim krase ta razna z gospo modo grdo skregana pokrivala ali pokrovi izletniških glav! Divji petelin se druži z domačim, ruševec z racami in jereb s šojo! Cel prirodopis živalstva na klobukih! Pa, prijatelji, to je zjutraj! Kmalu je kolodvor prazen, vlaki so silne množice ljudi razpeljali na vse štiri plati naše lepe domovine. Noč, v nedeljo zvečer! Spet sva se podala na kolodvor. Od vseh strani prihajajo vlaki in spet dovažajo meščane domov. Bi jih sedaj še poznala. Težko! O-ix>vorjeni so s svežnji in kitami velikih rož, klobuki so pokriti s cvetjem In da- me morda niti najhujše niso! Morda pravim! 2e na peronu odpadajo posamezne rožne glavice in se cvetje napol osuje. Vhod in izhod sta nastlana z velim cvetjem, prav tako se nama zdi, kot da je tu zanikern kmet sušil mrv<> in jo prav slabo pograbil. * Ponedeljek zjutraj po vežah. Smetar bo prišel. Zaboji pepela in smeti ga čakajo in v teh zabojih polno, polno rož, velikih, zmečknnih in napol poteptanih. Same majhne žrtve nedeljskih izletov... * Ponedeljek zjutraj po tratah in hostah. K-metič žalosten hodi in čelo mu je mračno. Ne veš li ali bo zajokal ali bo zaklel. Mladu trava, sočna in lepa je vsa povaljana, pohojena toliko rož je po-mandranih, potrganih. Zakaj? Čemu? Ce bi jih jedli ali imeli domu vsaj za koze, potem bi jim človek ne zameril Bog ve kaj. Ce je pa ves ta njihov plen le za smetarja in za nastiljanje mestnih ulic, potem pač res nima smisla! Mestni mali ljudje hodijo na rožno pašo nedeljo zu nedeljo in pravnik za pruznikom. Vedno se pa ponavlja prav to, kur sva prej videla. Samo poglej izletnike, ki prihajajo z Golice! Saj se krive pod bremenom niu-lih mrličkov — roži Podeželski otroci, (e, pa ni.d tudi fci med njimi?) nabirajo že v soboto cvetje in ga v nedeljo ponujajo izletnikom na-produj. Ti ga pač ne marajo, k ;r so sami pr šli na cvetno dušo in deca zmeče zvečer kupe cvetja preč, morda, morda so skupili zanj vsi skupjj par borih dinarjev, ki gredo po navadi za — slad-korčke... * Vse sva prerešetala in prav gotovo si med njimi tudi ti ali pa tvoj očka aH pa mamica, če ne pa vsaj teta ali stric. Nekdaj sem zadremal v hosti. sredi samita rož na mali jasi sem bil, /u menoj mogočne bukve, prod menoj košata jelka. Ni se mi ljubilo nikamor, roki sem pie-križal pod glavo in spanec me je zmogel. Začni sem v snu rahel šepet, prav nežno govorico. Cuj, kaj sem zvedel „lvanjščica!" je zaklical droben glasek. — Kaj je bela rumenooka soseda?" je \prašal drug glasek ,\eš, klinč.ek. ruda bi se pripognila k onemu tamle, ki spi, pa mu nekaj zašepetala na uiio. Tako dober je z nami, nič nas ne tepta in ruje, samo gladi nas, ko gre sredi med nami, pa bi mu dejala, naj povzdigne svoj glas in pove vsem, vsem, ki gredo v gozd in na jase, da nam je iako hudo, ko moramo proč od mamice zemlje in umiramo v suši in vročini. Vsem naj b' povedal, da prosimo, me ponižne rož:ce, da bi rade živele vsaj dotlej, dn dozori naše seme, naša deca, da smo lepe in dehteče le v božji naravi in da po vrčih in posodah um.-ratno in venemo za prazen nič, le jočemo za soncem, ki nas poživlja, za vetričem, ki na = hladi in z nami pošepetava ter za našimi svati metulji! ..Kaj, vse to bi mu požepetalu? Joj, zakaj nisi bližje, tudi jaz ne morem do njega!" Kar je zapel droben glasek: „lvanjščica! Jaz sem mu pu sproti vse prav na uho povedal kar si ti pravila klinčku! Prav gotovo me je slišal, saj je še v spanju pnkimal!" — O, hvala ti, stotera hvala drobni glavinec, pruv i/, srcu želim da ne bi bilo toi zastonj, du bi se vsaj eden zavzel za nas!" Dovolj tožba in joku sem si mislil in se prebudil. Ležal sem sredi ivanjše, gorskih k'iinčkov in modrega glavine* Veter je rahlo majal njih cvetne glavice in z njimi rahlo Šepetali kot bi se cvetke med seboj res pogovarjale! Dajva, prijateljček moj, vsakomur po-vejva, da je rožica lepa v ljubi božji naravi in da je odtrgana ie ubog mrli-ček, ki bo kmalu segnil! Čuvajmo naše rože, lepoto in okras naših lepih krajev in ne dopustimo, da bi jo mestni izletniki slcaze surov j uničevali. Ti mladinu si s svojim nebnim srcem in milim glasom poklicana za to, da varuješ naše lepo cvetje! Joža Vovk: Polžek gre na svatbo Murček in KobiLca, juh, se danes ženita tam na oni strani ceste, kjer je novi doim neveste. Juh, čez polje pa hiti, kot da veter ga podi, bobov lačen, žejen vina — urni Polžek — starejšiua. Sonce se poredno skrije, — koliko v zvoniku bije. Polžek-starej&ina, hiti, če na svadbo hočeš priti - —I Polžek zdaj na ženitnino že z neznansko gre brzino, teče, teče, b cz oddiha, trtden ves na cilj pripiha. „Zivi ženin in nevesta! Bog daj srečo! — toda kje sta ?" „„Murček in Kobilica? Predlanskim že umrla sta .. ."** Štev. Im >GORfiNJČEK< Stra« 12. Evropa gori, Evropa v plamenu! Kot ognjene črke trepete ta stavek pred nami. Tisoči izseljencev, tisoče src trepeče doma in na tujem, trepeče za one naše izseljence, ki so padli v krvavo vihro, ki se bi-jejo pod tujimi zastavami, za tujca! Deca. prijateljčki moji! Muogo je izseljenih otrok, vaših sorodnikov, morda še celo vaših prijateljev in znancev. Ti sedaj molijo /a zdravje in srečno vrnitev svojih, očetov, svojih bratov in sorodnikov. Prosimo z njimi vred Boga. da hi uslišal prošnje čistili src in ustavil krvavo klanje, klanje, kjer se ljudje koljejo med seboj kakor volkovi. Mladi ste m vaša srca so čista. Bogu dopa(Jl|Jve so vaše duše. O-biščite sleherni dan cerkev in Boga v njej stolujočega, pripognite pred njim koleno in Vaša mlada srca naj molijo, vroče molijo da bi Bog ustavil to grozno morijo, da bi sv. Duh razsvetlil one, ki so to morijo začeli, da bi jo tudi čnn-preje ustavili. Še bolj vroče pa molite, da hi nas Vsemogočni obvaroval vojnih strahot, da bi ostala naša do Boga, katero danes tisoči in tisoči po-nuvljajo. ske, re, v o j, ši, o, pod!; gos, nas. Kaj je urneje od bliska, u meje od topovske krogle, sploh najurnejše, kar sploh obstoja? Poln igel je, pa se ne zbode nikda niti ni krojač ali šivilja. Kdo je to? Iz stričkove torbe D. F. dijak Kranj. Tvoje pesmice sem preč ta!, pa so neužitne in neprebavne. Če je v par stavkih nekaj šepavih rim in je to vse skupaj znesla voda, potem to še zdaleč ni pesem! Če imaš kaj ..žHice," se bo poka« zalo šele kasneje. Morda bi poizkusil s prozo? Glavno pri vsem pa je dobra vodilna misel, katere pa tvoje pesmi nimajo. Pu brez zamere! Str i ček. MIK Zgodba iz gozda Spisal Joža tierfort — Ilustriral I. Miklavec Ugankarji in itgankarice moje! To pot je bilo sreče več in tudi pravilnih odgovorov več. Le nekaj jih je tudi to poi polomilo in so hoteli pustiti preljubega zajčka v gozdu in mu niso hoteli dovoliti ootem, ko je pritekel do srede gozda, da bi tekel tudi iz gozda ven. Stric žreb je določil Lidijo Bajželj iz Stražišča št. 274 in Cudermana Mirka iz Tupalič Dobila bosta vsak po eno lepo ruiudinsko knjigo, potrudita pa naj se ponjo v naše uredništvo, kjer ju knjigi že čakata Tu- Veter, ki je prišumeval 8 svežim zelenjem, je bil samo šepet sreče, pomladne in materinske. Prav ta veter, ki je mrmral in šepetal o sreči in ljubezni, je prinesel srni vonj novega sovražnika. Nemirno je vstala in tudi mladič je sledil materinemu zgledu, se dvignil in obrnil proti vetru. Čuden, povsem nov duh je dobil v nos. Mamica je šla urno v zaklon grmovja in šele tam počakala mladiča. Srna se je nemirno ozirala, gledala je na poseko — tam je bila največja zver, dvonogi ropar — človek! Mik je spoznal vonj novega sovražnika, nov strah jo je navdal. Mesečna priloga »Gorenjca" Urejujeta dr. Joža Herfort in Joža Vovk