m kolikor »e na-države in raz- mornarice; ■stva, pomor-pomorskega za konstituanto. Tudi mlad osel se brani sedla, ker sluti, da se z njim zlata svoboda. Najprej se upira, ko pa spozna, da zastonj, se vda v svojo usodo. (Ponatis iz ilustrirane revije «PRIJATELJ», štev. 4., le V LJUBLJANI, 16. JULIJA 1937 SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava. Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din • Čekovni račun št. 17,152 Izliaia vsak petek. Posamezna i r\iwi številka I UlN ŠTEVILKA 25 Potrebne ugotovitve Iskrenost in svoboda kritike sta predpogoj za ureditev vsega javnega življenja v državi Ko Je pred, nekaj tedni vlada g. dr. Stojadinoviča proslavljala dve-ietnlco svojega vladanja, je vsa država z velikim zanimanjem pričakovala, kako se bodo gospodje iz vodstva sedanjega režima pokazali predi vsem jugoslovanskim življem in kakšno bilanco svojega dela na vseh področjih narodnega in državnega življenja bodo položili pred javnost. Upravičeno smo pričakovali, da bodo vladni krogi ob tej pomembni priliki uporabili “ ’” I 1 gr •r-j— v* j\Ak o’ r- •* ‘bpoa ■ **y. ’ - IP m#/ ^ « *t> u oTc 'v/ c -d*. a »''•"J Naročajta »SLOVENSKO BESEDO" sesti *rr ,.w4ior «r. / *»-------------^ sest/ « l*t.v r "■ j. i v - v , > . U-Ii» K' f ^ t A - l« S uti «. .1 1 jk . *■ 4 3Lu .■ v *» '-‘'"rjvs.t v»f a. % ,oi.u a. w ^ k k 1 i . -p »■* . Dovoljujemo si pa tudi opozoriti pristojne činitelje na neizpodbitno dejstvo, da zdrava demokracija v sedanji Združeni opozicija narašča in da je n ji e n a moč vsak dam večja; pred temi dejstvom si nihče ne sme zakrivati oči ini nihče ga ne sme omalovaževati na način, kakršen ni običajen v res demokratičnih, parlamentarnih državah, kar naj današnja Jugoslavija po Izjavah vladnih funkcionarjev in po pisanju oficijelnega vladnega tiska tudi bo. Večna resnica ostane ugotovitev, da Je obče blagostanje doma le tam, kjer kraljujlelo prava demokracija, enakopravnost, pravica, svoboda t n poštenost, zaman pa bi jo bilo iskati tam, kjer mora biti narod podložen diktaturi in posameznim osebam, ki botujejo za hrepenenjem po njleji. Tam tolče ljudstvo vedno le revščino, bedo in pomanjkanje! Ker je današnjia vlada že ponovno lavno povdarHa potrebo iskrenosti v politiki, pričakujemo, da bo ta iskrenost dovo-Ijena: tudi nam, da se svobodno razgovorimo z vsemi prizadetimi o njihovem dveletnem gospodarstvu v našem skupnem državnem domu! . Dr. M. Korun: Pogled V zgodovino Kaj govore »tvarna dejstva o borbi za narodno osvobojenje VI. 28.) Po prvih trenutkih osvoboditve in proglasitve samostojnosti države SHS na teritoriju bivše monarhije in — teoretični — zedinitvi vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državno telo, se je začela iskati oblika za to zedinjenje. Stvar ni bila enostavna. Razen države SHS je imel pri tem izpregovoriti svojo besedo tudi srbski narod predvojne Srbije, ki so ga predstavljale srbska vlada in srbske politične stranke, srbski narod, čigar zmagoslavna vojska je pravkar prestopala bregove Donave in Save. Prvi tak poskus je bila ženevska deklaracija od 9. novembra 1918, ki so jo podpisali Pašič za srbsko vlado, dr. Korošec za Narodni svet v Zagrebu, dr. Trum-bič za Jugoslovanski odbor v Londonu ter predstavniki posameznih strank v srbski narodni skupščini M. T.rifkovič, M. Dra-škovic, dr. V. Marinkovič, član Narodnega sveta v Zagrebu dr. Čingrija, «novinar» dr. Gregor Žerjav, ki je bil takrat tajnik dr. Korošca, ter še štirje člani Jugoslovanskega odbora v Londonu. V ženevski deklaraciji ugotavljajo podpisani predstavniki navedenih korporacij, «enogla9nO in svečano pred vsem svetom svoje zedinjenje v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Narod Črne gore, ki mu je bil odprt naš bratski objem, bo gotovo pohitel, da pozdravi in se priključi temu delu, ki je bilo od nekdaj njegov največji ideal. — Z današnjim dnem in s tem Činom se pojavlja in prikazuje nova dr- žava kot ena nedeljiva državna celota in kot član društva svobodnih narodov. Ni več mej, ki bi nas razdvajale?. V deklaraciji se nadalje objavlja, da bo novo državno zajed-nico predstavljalo skupno ministrstvo, vlada kraljevine Srbije in Narodni svet v Zagrebu pa da bosta še naprej vodila svoje posle, vsak na svojem notranjem poprišču, dokler ne bo nova «velika skupščina zedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev (konsti-tuanta), izvoljena na podlagi občega, enakega, neposrednega in tajnega glasovanja vseh državljanov z ustavo predpisala končno ustrojstvo države*. Predhodnica ženevske deklaracije je bila konferenca od 6. do 9. novembra 1918 v Ženevi. V zapisniku konference so se kot področja skupnih zadev označile naslednje zadeve: a) vojaški posli, našajo na varnost govore o miru; b) uprava vojne c) uprava ske trgovine in zdravstva; č) priprave Nadalje se je poverila nemu ministrstvu skrb za koordiniranje in enakomerno reševanje naslednjih poslov: d) promet. in prometna sredstva; - , • e) prehrana; f) repatrijacija vojnih ujetnikov, skrb za vojne žrtve; g) skupne finance, kolikor se nanašajo na potrebe skupnih ministrstev ter reševanje valutnih in bančnih vprašanj v državi. Ta ureditev naj velja do nove ustave. Imenovanje prve vlade naj se izvrši — brez prejudica za bodočnost — tako, da bo polovico ministrov imenovala srbska vlada, polovico pa Narodni svet v Zagrebu (med temi ministri je bil Slovenec dr. Brejc). Ženevski sklep in deklaracija sta ostala mrtva črka na papirju. Odpor proti taki organizaciji dr- žave se je pojavil na več odločujočih mestih. Če smo se z njo malo obširneje pobavili, kakor bi, kot zgodovinski akt, zaslužila, smo to storili, ker je zanimiv, malo znan dokument, ki kaže eno od poti, po kateri se je poskušalo zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev oživotvoriti. Sokolstvo gradi bolfšo narodovo bodočnost na geslu: Enakost, bratstvo, svoboda! Dan za dnem se skuša našemu Sokolstvu jemati ugled in njegove zasluge za vzgojo naroda, c,3- , ; vi.: ■ ■ • ' ( .! *; r: r: 'b. ’ v ■: r Sokolstvo si je tudi v osvobojeni domovini na čelo programa nadelo tri velika gesla, znana kot zvezde-vodnice iz velike francoske revolucije: Enakost, bratstvo in svobodo! Tudi pri podržavlje-nju Sokola so odločujoče činiteljo vodile pri njihovem organizacijskem delu gornje temeljne smernice, na podlagi katerih naj bi ves jugoslovanski živelj brez razlike vere, stanu ali političnega prepričanja-v enotni1 sokolski organizaciji uril svoje telo in duha v dobrobit kralja, domovine in svoje velike, zdrave bodočnosti, krog limf ».? ... i 7 Zato si Sokoli, svesti si svoje sokrJske ideologije, sokolskih ma-ksim, sokolskih načel in svoje svetle, velike in vedno častne preteklosti, ne bodo od prav nikogar več dopuščali intrigantskega očitka, češ, da več ne spoštujejo osebnega mnenja in svetovnega nazora ostalih sodržavljanov in da v Sokolstvu postulat bratstva ni1 bil izveden v praktično življenje do najmanjše podrobnosti. '3 cfr ■ -i: '"h- n?? r* - ' lis In naši Sokoli bodo znali to svobodo, enakopravnost in bratstvo braniti t>rav pred vsakomur in vsak hip z onim ognjem in do zadnjega diha, kakor so to pripravljeni storiti vedno za svojega mladega kralja — starešino Petra II., za svoj narod in za svojo lepo domovino Jugoslavijo! Zdravo! Cenzura pred sto leti Svoj Sas svetovno znani profesor bogoslovja Bengel (umrl leta 1847.), ki je predaval na vseučilišču v Karlsruhe, se je pečal kot diletant tudi — z zvezdoslovfem, čeprav je bilo to v nasprotju s krščanskimi verskimi znanstvenimi resnicami, ki jih je Bengel v svojem poklicu predvsem oznanjal. Leta 1835. je prišel na podlagi dolgotrajnega proučevanja neba in nebesnih teles do zaključka, d!a bo junija leta 1836. neizbežno napočil — konec sveta. Brez vsakega ozira na svoj glavni poklic — predavanje protestantskega bogoslovja — je profesor Bengel napisal precej obširno brošuro, v kateri je iznesel svojo ugotovitev o bližnjem koncu sveta. V takratni «pred!marčni» Nemčiji je z ozirom na grozečo splošno revolucijo, ki je izbruhnila tri leta pozneje, obstojala v vseh nemških deželah tako imenovana «preventivna cenzura», kakor jo imamo dlanes uvedeno tudi v Jugoslaviji. Prof. Bengel je hotel svojo brošuro izdati v Stuttgartu, kjer jo je tudi predložil v cenzuro. Wiirtemberški cenzor mu je kaj naglo vrnil rokopis z naslednjim, z vsemi pečati opremljenim spremnim dopisom: «Knjiga o koncu sveta 1. 1836. se odobrava, toda le pod pogojem, da se ne sme objaviti pred 1. januarjem 1837!» zlata svoboda. (Ponatis iz konča da je vse », štev. 4., leto XI.) POLITIČNI TEDEN Sporazum med hrvaškim in srbskim delom Združene opozicije je zadobil v preteklih dneh na živahno pobudo in prizadevanje zemljo-radnikov povsem konkretne oblike in je tako postalo vsej jugoslovanski politični javnosti naenkrat jasno, da se toliko razmotrivano in prerešetavano «hrvaško vprašanje» dokončno odstavlja z dnevnega reda. Take rešitve tega problema, ki se je vlekel kakor nepretrgana rdeča nit skozi vse naše politično življenje preteklih let, je bilo pričakovati in skoro ne more biti dvoma, da bo tudi izpeljana do zadnjih podrobnosti. Nekaki močni luči, ki po dolgem pričakovanju in želji razsvetli temo, bi bilo primerjati vse polpreteklo intenzivno delo, kakor tudi samo vsebino najnovejšega predloga Zemljoradniške stranke za dosego splošnega narodnega sporazuma. Zemljoradniški predlog sc nanaša predvsem na vprašanje procedure, torej na vprašanje, ki mu posveča pozornost posebno g. dr. Maček. Ker je ta predlog skoro docela enak stališču in političnim pogledom g. dr. Mačka, je bilo že takoj jasno, da pri zagrebškem delu L) O ne bo naletel na odklonilno stališče, temveč sta ga g. dr. Maček, kakor tudi voditelj SDS g. Adam Pribičevič, pozdravila in sprejela z zelo dobrim razpoloženjem. Bistvo zemljoradniškega predloga bi se dalo na kratko pojasniti tako, da celotna Združena opozicija zahteva spremembo notranjega državnega ustroja in življenja po naslednjih temeljnih točkah: koncentracija — konstituan-ta s posebno ustavno komisijo, katera naj bi dobila krajši ali daljši rok za dovršitev svojih nalog — nova ustava, ki naj jo sprejme s povsem svobodno voljo in odločitvijo večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V smislu predloga ni potrebno, da bi se politične stranke in skupine, ki sodelujejo pri tem sporazumu in takem načina rešitve hrvaškega vprašanja, še poprej kako podrobneje pogajale in razčiščevale svoje poglede na ta ali oni problem splošnega državnega in narodnega življenja. Vse to reševanje naj se prepusti konstituanti, kjer naj se vse stranke sporazumevajo ali pa bore med seboj. Zemljoradniški predlog sporazuma je bil poslan za Demokratsko stranko g. Davidoviču, za Radikalno stranko g. Stanojeviču, za HSS g. dr. Mačku in za SDS g. Pribičeviču. Kakor smo že preje rekli, je prispel od obeh zagrebških opozicijskih šefov ugoden odgovor, enako tudi od g. Ace Stanojeviča, česar ni bilo z ozirom na njegovo nekoliko rezervirano zadržanje v zadnjem času tako hitro pričakovati; edini, ki še ni odgovoril, je zaenkrat g. Ljuba Da-vidovič, šef Demokratske stranke. V vseh opozicijskih krogih pa prevladuje prepričanje, da se bo tudi demokratsko vodstvo čimprej načelno izjavilo soglasnim z omenjenimi osnovnimi smernicami zemljoradniškega predloga in da ne bo delalo nikakih večjih težav. Delo narodnega, predstavništva poteka še vedno v pričakovanju plenarne razprave o konkordatu in v znamenju neprestanih interpelacij, ki jih vlagajo na vlado predvsem opozicijski poslanci in senatorji. Pomanjkanje kvalificiranih sil Z ustvaritvijo rmm popolnih strokovnih šol bo to vprašanje zadovoljivo rečeno Razne znanstvene, gospodarske in strokovne ustanove ter organizacije v posameznih državah, kakor tudi one mednarodnega značaja, ugotavljajo v zadnjem času v svojem podrobnem, dobro preštudiranem delu, da se pojavlja v svetovni industriji občutno pomanjkanje strokovno povsem kvalificiranih nameščencev. Teh težav ne občutijo samo posamezne države, temveč ves svet, zlasti tam, kjer imata v narodnem gospodarstvu glavno besedo industrija in obrt. Pomanjkanje dovršeno kvalificiranih delovnih moči se posebno vidno izraža v kovinski, tekstilni, steklarski in lesni industriji, to pa ne le glede delavcev in mojstrov, temveč tudi glede pisarniških in vodilnih tehničnih nameščencev. Glavni vzrok tega pomanjkanja kvalificiranih delovnih sil, oziroma nazadovanja strokovne usposobljenosti, je bila splošna gospodarska kriza, ko so morali zaradi pomanjkanja dela odpuščeni nameščenci iskati drugo zaposlitev ali so zaradi dolgotrajne brezposelnosti izgubili potrebno okretnost in spretnost. V tisti dobi se je v uk sprejemalo tudi znatno manjše število vajencev. Zato je treba danes dobro premisliti, ko sprejemamo v težko in odgovorno delo kvalificirane delovne moči, ker ne bomo z nezadostno ali pomanjkljivo kvalificiranimi delavci škodovali le njim in sebi, temveč bo trpelo zaradi tega celokupno gospodarstvo, ki z ozirom na svoj izvozni značaj nujno terja le prvovrstno delo in najdovršenejše izdelke. Zaenkrat je najvažnejša borba proti pomanjkanju kvalificiranih nameščencev. V tej zadregi morata priskočiti na pomoč tudi industrija in obrt sami. Doslej so nekatera velepodjetja sama šolala svoj vajenski in pomočniški kader (na pr. veleindustrija «Škoda» v Plznu na Češkoslovaškem je sama strokovno izpopolnila 1800 pomočnikov in izobražuje strokovno še nadaljnjih 500 vajencev). Toda to šolanje je le malokje izvedljivo in možno. Dosedanja praksa v Jugoslaviji je pokazala v tem pogledu nezadostne rezultate. Predvsem bodi dolžnost vseh pristojnih in odgovornih činiteljev, da s sodelovanjem vse prizadete javnosti in vseh ustanov izvede in izpopolni vsem potrebam odgovarjajoče strokovno šolstvo, ki pa mora biti res na taki višini, da mu nihče ne bo mogel ničesar očitati. Istočasno pa oblastva ne smejo dovoljevati, da bi se v podjetjih spričo naraščajoče konjunkture uvajalo množestveno nadurno delo, ne da bi dotična podjetja zaposlila večje število novih delovnih moči. To je tudi v interesu industrije same. Pomanjkanje kvalificiranih nameščencev se da trajno odstraniti le z načrtnim vplivanjem na delovni trg. V ta namen je predvsem potrebna točna statistika o iskanju kvalificiranih delavcev v posameznih strokah, kakor tudi o ponudbi delovnih sil in vajencev. Močan povojni razvoj industrije, vedno težja konkurenca in vedno večje zahteve glede kakovosti proizvodov so pokazali, da izbire nameščencev ne smemo prepuščati le golemu naključju. Za vzgled si vzemimo razne naprednejše države, ki so dvignile že v nekaj letih s sistematičnim delom svoje strokovno šolstvo in izobrazbo na najvišjo, moderni dobi in najtenko-čutnejšim zahtevam svetovnega trga odgovarjajočo stopnjo. Vsevprek se ustanavljajo psihotehni-ški instituti, razni komiteji za znanstveno in splošno izobraževalno organizacijo in pa raznovrstni uradi za izbiro poklica. V tem pogledu smo v Jugoslaviji še daleč za njimi, mislimo pa, da v bodoče ne smemo več biti. Nujno potrebna je temeljita reforma strokovnih šol, o kateri smo nedavno že podrobneje pisali. Dolžni smo, da nudimo tudi bodočemu obrtniškemu in industrijskemu kvalificiranemu osebju ono najširšo izobrazbo, kakršno že prejema tovrstna mladina v drugih, naprednejših evropskih državah. V slogi je moč Okrepimo gospodarskp sodelovanje s severnimi bratil Pred dnevi se je vršilo v Pragi glavno letno zasedanje Češkoslo-vaško-jugoslovanske gospodarske zbornice, čigar potek je izzvenel v povdarjenem stremljenju po čim tesnejšem in živahnejšem gospodarskem sodelovanju med obema bratskima slovanskima državama. Ob tej priliki se je posebno nagla-šalo dejstvo, da je gospodarska politika po vojni izgubila svojo samostojnost in se sedaj skoro nikjer več ne vodi po gospodarskem, temveč Izrazito le po političnem merilu. Če govorimo o Češkoslovaško-jugoslovanskem gospodarskem sodelovanju, nas mora specijalno zanimati njegova politična stran. Kakor že pred nekaj leti, tako se tudi danes brez oklevanja pogosto priznava politična prednost, namesto gospodarske, in povsem odkrito se izjavlja na pristojnih mestih, da mora tudi gospodarstvo, kakor že vse ostalo, služiti predvsem političnim ciljem. To odvisnost moramo imeti stalno pred očmi, ker nam — majhnim in srednjim državam — prav s te strani grozi nevarnost. Kot posamezniki nismo močni in krepki; toda združeni v neko gotovo gospodarsko celoto, bomo vsak čas mogli braniti svojo samostojnost. Gospodarska mala antanta in Gospodarska balkanska antanta bi utegnili še najbolje predstavljati tako celoto, ki bi se mogla z lastno močjo v pretežni večini osvo- boditi vpliva tujega kapitala in s tem odstraniti nevarnost, ki jo izziva gospodarska odvisnost. Ne smemo se bati, da bi velesile morda z nezadovoljstvom gledale tako naše postopanje ali da bi te naše težnje razumevale kot nekak znak nezaupanja odnosno rušenja prijateljskega sodelovanja. Samo tisti, ki drugemu pripravlja zlo, more biti nasprotnik njegovega stremljenja po okrepitvi njegove varnosti. Če se mi, manjše in srednje države, ne moremo posamezno zadostno zavarovati, je povsem razumljivo, da se moramo zediniti in v takem zedinjenju iskati svojo varnost. Narodno bodočhost moremo varovati le s trajnim in vsestranskim sodelovanjem na gospodarskem področju. Za Čim tesnejše sodelovanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo pa govore tudi et-niška sorodnost naših narodov in dolgoletna tradicija sodelovanja. Narodno gospodarstvo obeh držav se v marsikaterem pogledh srečno izpopolnjuje. Češkoslovaška je pretežno industrijska, Jugoslavija pa pretežno poljedelska država. Češkoslovaški izvozni predmeti so po večini jugoslovanske uvozne potrebščine in obratno. Zato je nujno potrebno, da predvsem temeljito spoznamo naša skupna tržišča, skupne potrebe in obojestranske produkcijske zmožnosti; ko si bomo v tem čisto na jasnem, smemo z zaupa- njem pričakovati nadaljnjega razveseljivega razvoja medsebojnih trgovskih zvez. Tukaj leži široko delovno polje za tesnejše zbliža-nje obeh držav, ker bosta lahko obe državi uvedli na svojih področjih tako produkcijo, kakršno druga bratska država potrebuje in kakršne zaradi svojega podnebja ali drugih vzrokov ne more izvesti. Tudi vprašanje kapitala bi se ugodno rešilo. Ob sleherni priliki se naglaša, da Jugoslavija nima dovolj lastnega kapitala. O Češkoslovaški se more trditi prav nasprotno in tako se ji nudi prav v Jugoslaviji priložnost, da ga plasira. Ne smemo pa tudi prezreti dejstva, da morejo najti jugoslovanski kmetovalci najboljše učitelje v strokovno-naprednom kmetij stvu prav pri svojih češkoslovaških tovariših, Iz lanskih statističnih podatkov je razvidno, da je Jugoslavija v celokupnem češkoslovaškem uvozu padla s 5. na 7. (to je s 5.4% na 4.4%), v izvozu pa s 7. na 5. mesto (s 4%' na 5.3%). V jugoslovanski zunanji trgovini je Češkoslovaška napredovala v izvozu s 4. na 3. mesto (pač pa se je delež zmanjšal s 13.4% na 12.3%), do-čim je ostala v jugoslovanskem uvozu na drugem mestu z zvišano udeležbo 15.4% napram 13.9% v predlanskem letu. Domači pomenki Podpirajte : r J r' in m C naročajte ..SLOVENSKO IT IT BESEDO Najnovejše iz pisarne JRZ Vodstvo JRZ sporoča vsem Slovencem radostno vest, da se bo pričela železnica Črnomelj—Vrbovško graditi že drugi teden, železnica Vrbovško—Črnomelj pa zaenkrat še ne, ker «nema budžetske mogučno-sti». Izkoreninjenci Kot najbolj učinkovito cvetko iz najnovejše izdaje besednjaka, priloženega katoliškemu bontonu, slovenskemu narodu «Slovenec» toplo priporoča za psovanje in žigosanje političnih nasprotnikov besedico: «Izkoreninjenec!», katere se prav rad poslužuje , ,<>- 1 >' Z. čl, Ulij.'—" f.„ g-f.-.T t : 7 j "ni. ? uit m ; Ne bi mogli, če ne bi . . . Tudi «Slovenec» zna biti včasih odkritosrčen, tako na primer v temle svojem stavku: «... enako o očetu ne bi mogli slabo poročati. Res pa je, da je pri zadnjih volitvah volil proti JRZ.» — Pa mora biti res hud greh, če človek voli proti JRZ in to JRZ tisk lahko javno pribije, s tem pa grešniku javno da slabo nravstveno spričevalo... Čarodejstvo Nanj se namreč razumie v svojem poročanju tudi «Slovenec», ki piše; «Henrik Lipnik pa je medtem dlo-ma vzel sekiro ter na drobno sese-kal vse pohištvo. Nato se je vlegel na posteljo in zaspal.* — Ali ne bi morda ((Slovenec* svojim naivnim čitateljem postregel tudi s fotogra-fičnim posnetkom prizora, kako je omenjeni Lipnik spal na na drobno sesekani postelji?... Odmev z Jegličevega tabora Na slovenjgraškem «Jegličevem taboru* je imel glavno besedo notranji minister dr. Korošec, ki je izrekel med drugim tudi nnslednji dve veliki resnici: ((Izdajalcev, špijonov in denunci-jantov nikjer ne marajo, nikjer ne spoštujejo! Ta vrsta ljudi žanje povsod najgloblji prezir in zaničevanje!* «Proti ideji, za katero stoji ves narod, je vsako nasilje zastonj in brez moči!* - .w V--, a. y »j »-a« cys: w j s r-t y nDobreM roke . . . Katoliški «Slovenec» z dne 14. t. m. napada neki napredni list, češ da s svojimi pisanjem o nesrečni smrti nekega Horjaka iz Laškega «niti pri mrtvaškem) odru ne konča sovraštva proti tistim, kLne krivijo hrbta pred gotovimi gospodi*. — V isti številki pa to vzorno katoliško glasilo precej nedvoumno namiguje in klevetniško sumniči neko pokojnico takole: «Samomor v Sokolskem domu v Novem mestu. Starejšo hčerko najemnice gostilne ((So- kolska klet* so danes popoldne ob 3. uri našli obešeno v stranišču. Nesrečnica, ki je bila katoliške vere, se je pred 14 dnevi pravoslavno poročila z uslužbencem svoje matere. Vzrok smrti še ni ugotovljen. Preiskava tega slučaja pa je v d o-b r i h (podčrtali mi, op. ur.) rokah*. — Javnost se zaveda, kam pes taco moli, — kakor pravi narodni predgovor. Kakšne poslance ima danes vladna večina v svojem klubu JRZ? O tem zanimivem vprašanju piše, tednik JRZ in Katoliške akcije iz slavne Kopitarjeve ulice dobesedno takole: «Prav škodljivo je, če se razvadi poslance za to, da se pehajo za osebne koristi posameznikov. Danes smo padli pri nas pod vplivom politične korupcije tako daleč, dal im a mo večinoma le poslance zadnje vrste, to se pravi, take, ki se skušajo prikupiti vplivnejšim možem svojega okraja s tem, da jim «pribore» kako osebne ugodnosti. Taki poslanci so prava nesreča za narod in v lastnem interesu ljudstva je, da take poslance čimprej nažene. Da v tem pogledu prav nič ne pretiravamo, nam dokazu jč nezaslišan škandal z ljubljansko bolnišnico, a vseh 30 ali koliko slovenskih poslancev imamo v Belgra-du, j« vso zimo, ko je bil čas za to, niso niti s prstom mignili zanjo ter jili po večini niti v Bclgradu ni bilo. Prav vsak je zato soodgovoren zn ta škandal, kajti se nihče niina pravice izgovtirjati na drugega. Ker smo Slovenci narod zase in pokrajina z lastnimi gospodarskimi interesi, bi bila predvsem dolžnost slovenskih poslancev, da so organizirani v lastni skupini (lahko tudi v okviru kake vsedržavne stranke), katere naloga bi bila potem voditi brigo za vsa velika skupna slovenska vprašanja. Zaradi neizved-ljivosti niti ne zahtevamo, da morajo biti vsi slovenski poslanci v eni sami skupini. Imamo v skupščini dva velika tabora: vladnega (JRZ) in opozicijskega. Vsnkemu taboru pripada nekaj slovenskih poslancev in vsaj v okviru teh dveh taborov bi morali tvoriti slovenski poslanci trdni skupini zase, ki bi skušali doseči zn Slovenijo, kar je pač mogoče. A kaj vidimo danes? Kot izgubljene ovce tavajo povsod in nikjer brez vsakih medsebojnih zvez, junačijo doma po svojih okrajih, v Bclgradu se pa skoirnj niti ne prikažejo^ ne, razen tedaj, ko pridejo po plače, da zopet s prvim vlakom izginejo. Ne moremo se potem čuditi, če ni nikogar, ki bi se brigal za nešteta naša velika vsenarodna vprašanja, če se ta ne premaknejo nikamor z mrtve točke in če gremo prav za prav vedno bolj nazaj, namesto naprej...» Starina «Domoljub» si je torej prav temeljito in z izbranimi izrazi privoščil tudi svoje zveste poslance gg. dr. Koceta, dr. Vebleta, Brenčiča, dr. Šemrova, Kersnika, Pevca et Comp., ki mu bodo za to javno priznanje v svoji znani programski in idejni zvestobi nedvomno izkazali taiko hvaležnost, kakršne bodo v tistem hipu najbolj zmožni. ((Domoljubovi* nauki in recepti so res tako krepki in vsestransko duhoviti. da zaslužijo najmanj Noblovo nagrado. , ' Ju. «»v*- -’r • • • - « tj W nfoj ^ ; • T * V >Z‘** ’ ‘ r**“ *r % Zunanja politika Zaoblačeno in neznosno soparno ozračje nad Evropo se v preteklem tednu ni prav nič spreve-drilo, temveč bi se moglo prej trditi, da je postalo1 §e težje in gostejše. Na izmučeno in skrajno zbegano Evropo pritiska ta zmedenost mednarodnih političnih od-nošajev in neskladnost interesov posameznih velesil že s tako silo, da je splošni politični položaj na evropski celini še najbolj podoben skrajno napetemu loku, ki grozi, da bo vsak hip počil in zažgal največji požar, kar jih je kdaj1 zabeležila človeška zgodovina. Anglija je po znanem «tihem tednu* Nemčije in Italije z namenom, da še nekako reši propadlo politiko nevmešavanja v španski državljanski vojni servirala evropskim velesilam, ki se tako trdovratno ženejo za uresničenjem svojih sebičnih interesov na žare-čem Pirenejskem polotoku, kompromisni predlog, naj bi dosedanjo pomorsko kontrolo zamenjali tuji opazovalci v glavnih španskih pristaniščih, naj bi se general Franco priznal kot enakovredna vojujoča se stranka z valencijsko vlado, toda brez pravice do blokade na odprtem morju in do za-državanja ter zaplembe tujih ladij izven trikilometerskega pasu ob španskem obrežju, dalje naj bi se takoj odpoklicali vsi tuji prostovoljci s španskih bojišč in na špansko-portugalski meji naj bi se uvedla enaka kontrola in napora meje, kakor napram Franciji, ker je bila ukinjena kontrola mednarodnih organov na portugalski meji že takoj takrat, ko sta odrekli svoje sodelovanje v pomorski kontroli [talija in Nemčija. Kakor je bilo pričakovati, ta angleški predlog res ni našel skoro nobenega odmeva pri vseh v poštev prihajajočih držav. Največ nepremičen in hladen kot led. še pokazali Francozi, dočim je ostal obraz Nemcev in Italijanov nepremičen in hladen kakor led. Zato je zavzela francoska vlada svoje stališče po sklepu istočasnega zasedanja francoske socijali-stične stranke v Marseillu, da se ukine kotrola in zapora meje napram Španiji v Pirenejih in da se čimprej vpostavi med Francijo in valencijsko vlado normalno trgovsko razmerje. Značilno z ozirom na vse to pa je pisanje Mussolinijevega osebnega glasila «Giornale d Italia*, ki pravi: «Kdaj bodo vendar prišli onstran Alp do spoznanja, da Mussolinijeva Italija in Hitlerjeva Nemčija nista nikaka šolarčka, ki čakata po končanem izpitu na sklep ostalih. Italija je sklenila solidarno z Nemčijo' zavzeti povsem neodvisno, samostojno stališče in prevzema nase popolno odgovornost ter ne čuti nikake bojazni zaradi stališča, ki ga je osvojila nasprotna stran. Zato vse govorice o nekakem kompromisu niti najmanj ne interesi-rajo ne Italije, ne Nemčije.* Iz vsega navedenega je razvidno, da je vsa bližnja evropska bodočnost Še nadalje zavita v gosto meglo negotovosti, ker je jasno in neizpodbitno le dejstvo, da nihče noče niti za las odnehati od svojih interesov na korist skupnosti. Pripomnimo naj še, da noben angleški minister ne sme oditi na dopust, ker je odrejeno permanentno zasedanje angleške vlade. Med Kitajsko in Japonsko pa je zaradi nekega obmejnega incidenta dejansko že izbruhnila krvava vojna, in sicer kar brez vsake običajne napovedi. V obeh državah je odrejena splošna mobilizacija. V Sovjetski Rusiji je na vseh progah ukinjen ves civilni promet in se prevažajo na Daljni Vzhod lR še nepregledni transporti vojaštva in vsemogočega vojnega ma-terijala. Zdi se, da neizbežni svetovni požar že tli na raznih točkah zemeFske krogle istočasno. DOMA IN NA TUJEM N e »miselni napisi Na naslov notranjega ministra je napisal «Slovenec» z dne 14. t m. v svojem uvodniku naslednjo ugotovitev: «To bi bilo sicer popolnoma v slogu napisov po naših občinskih in drugih uradnih deskah, kjer sta latinica in cirilica do nerazumljivosti neokusno pomešani med sabo.* Iz skupščine «Slovenee» z dne 14. t. m. piše: MO tabl. din 39*—9 SO tabl. din J*—. Za grudo in dom Med Čebelni med ima poleg velike redilnosti tudi važno lastnost, da deluje pri boleznih srca in telesni utrujenosti na podoben način, kakor raztopina grozdnega sladkorja. Med vsebuje namreč 34—40% grozdnega in 25—40% sadnega sladkorja. Dočim moramo sladkor, ki ga uporabljamo' v gospodinjstvu, šele raztopiti, imamo v medu potrebni sladkor že v raztopljeni obliki. Vsakomur bo jasno, da hranilna snov, ki ne potrebuje večurne prebave, temveč morejo njene sestavine neposredno preiti v kri, lahko trudnost srca mnogo hitreje popravi, kakor pa kaka druga hrana. Zato je med odlična hranilna snov za srce. Zdravljenje ljudi, ki so bili težko bolni na srcu, je dalo neverjetne rezultate. Taki bolniki navadno tožijo zaradi pomanjkanja zraka in nespečnosti; obojemu je bilo pomagano, ko je bolnik neposredno pred spanjem zavžil kavno žličko medu. Pri večjih množinah zavžitega medu so bili doseženi odlični rezultati v vsakem pogledu. V primeru, da smo dali telesu prevelike množine medu, ostane odviŠni med shranjen v jetrih kot glikogen in stoji vsak trenutek na razpolago mišicam, torej tudi srčnim mišicam. Pri vsem tem pa je treba pripomniti, da vsebuje med tudi vi-sokovredne, z rastlinskimi kislinami vezane različne soli, ki so neobhodno potrebne za gradnjo telesa in obnavljanje staničnega tkiva. Danes, v dobi največjega športnega razvoja, je res čudno, da se Športnikom priporočajo in predpisujejo za okrepitev vsa mogoča druga sredstva, na med, ki je med vsemi najboljši, najnaravnejši' in najkoristnejši, se pa le redko kdo spomni. Žlička medu, raztopljenega v vodi, nam da kozarec prav osvežujoče pijače. Zakaj manjka v Italiji olja? Zagrebška «Istra» piše: «Iz italijanskih listov se vidi, da je v trgovinah zmanjkalo olja. — Vprašanje: Zakaj je zmanjkalo olja v trgovinah? — Odgovor: Zato, ker je bilo vse olje uporabljeno za mazanje osi Rim—Berlin!« Na rovaš Slovencev objavlja zadnji beograjski «Ošišani jež» naslednjo zanimivo zgodbico: «V neki samotni planinski vasici pri Tržiču visi nad vrati vaške gostilne tablica z napisom: «On parle fransais.» V krčmo zaide neki popotnik in vpraša krčmarja: «Kdo pa pri vas govori francosko?® — «Fran-cosko?» se čudi krčmar, «pri nas ne zna nihče niti besede.* — «Zakaj pa imate potem tole tablicb?» — «Aha, njo nam je pa pred dnevi nekdo prodal in rekel, tla pomeni to, kar piše na njej latinsko, po naše: ,Bog je z nami!’» Arhiv Maksima Gorkega V Moskvi je bil nedavno ustanovljen poseben arhiv dokumentov Maksima Gorkega. V arhivu je zbranih kakih 38.000 dokumentov, ki se nanašajo na slavnega pisatelja. Posebno važni so rokopisi umetniških in publicističnih del Maksima Gorkega, ki jih je v arhivu nad tisoč. Tamkaj se nahajajo originali mnogih romanov in povesti, dram in novel, ki jih je veliki pokojnik ustvaril za časa svojega plodovitega življenja. Med rokopisi, ki jih je zapustil Gorki po svoji smrti, najdemo še mnogo neobjavljenih del in dolgo vrsto rokopisov raznih scenarijev. S sodelovanjem mnogoštevilnih organizacij in zasebnikov je bilo zbrano v arhivu ogromno število nad 3000 pisem, ki jih je Gorki pisal raznim ljudem in ustanovam. Bogata zbirka obsega tudi nad 27.000 pisem, ki jih je prejel Maksim Gorki iz vsega sveta od raznih pomembnejših osebnosti; med njimi prvačijo predvsem svojeročna pisma najslavnejših pisatel jev, učen jak ov, politikov itd. SLATINSKE TABLETE * Dospela je nova pošiljka vin: cviček, vugava, rizling in teran Poizkusite jih, da se prepričate o njihovi kvaliteti. ^ ,Gostilna Kmetič* LJUBLJANA, Aleksandrova cesta Hotel hSOČA“ Ljubljana Telefon 25-31 SLATINSKE TABLETE B«*. br. 14.213/34 «=S^££SSSSEgSSSa2S£SS^ Popravljam perzijske preproge Delo izvršim solidno in poceni LJUBLJANA ROŽNA DOLINA, cesta VI/2. Priporoča se za vsa v to stroko >adajoča dela in dobave. Illllllllll! Pojasnila v strokovnih zadevah brez-plačno • Cono zmerne. Postrežba točna in solidna • Zahtevajte re-ference • Kličita telefon it. 30-68 PLESKARSKO, SOBO- IN ČRK0SLIKARSK0 PODJETJE MARN JOSIP - LJUBLJANA W O L F O V A ULICA 12 • TELEFON 30-68 Kdor namerava izdati denar za soboslikarska in pleskarska dela in želi imeti res prvovrstno izvršitev, Vam priporočamo to znano in solidno tvrdko, ki Vas bo postregla najboljše- Moderno urejene tujske sobe, tekoča topla in mrzla voda Sv. Petra cesta 5 Kopelj v hiši Cene zmerne Posvetovalnica za naročnike »SLOVENSKE BESEDE« Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezpl®čno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije: | o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; ■ o prošnjah za vojaške oprostitve; | o vlogah na davčne oblasti; 0 Zakonitih socijalnih dajatvah; skratka g 0 Vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din D.0pise pošljite na naslov: ^SLOVENSKA BESEDA" Ljubljana, Šelenburgova ali®* 7/II. Pn/» 7, nredniitvo: dr.Stanko Ju*. Udarne. d.d-predstamik Iran Orsenik _ ™ r Ličani.