Leto VI., štev. SO („Jutro« xnio, št. 288 a) Ljubljana, ponedeljek 12. decembra 19J2
Cena 2 Din
lipravniAtvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5. - Telefon fil 3122. 8123, «124 5125, 312& bsRniDti oddelek: Ljubljana, Beieo-burgova uL - Tel U92 la 2402. Pvdniinieii Maribor: Aleksandrova črnita tt IE - Telefon St 2456 Podružnica Celje: Kocenova ulica
tt. — Telefon St 190. Po«tiT>žnieC Jesenice: pri kolodvora »t
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
eesta St 42-podružniea Trbovlje: V hiši dr. B&om-ea rtnerja
Boaodeljaka Maj. vfctrm« bba)a«wk ponedeljek cjHtraj. _ Kvote m posebej ia volj. pe pošti prejo-maoa 4 Dia, pe nonaž&lcu Ao-(Urijana B Dia
Ponedeljska izdaja
ChednUtvo: UuKfcm: Knafljeva alioa & Talefo*
»T 3122, 8123. »124. 81» ta 8128 Maribor: Aleksandrova aeeta ML T»
teton St 2440 (ponoči 260). Celje: Koeeoova uL 8 Telehi it 188
Rokopisi m ae m2a}a — Otfaal po tarifo.
RAZŠIRJENJE ZAŠČITE KMETOV
Predlog o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov ukinja dosedanje izjemno stališče zadružnih hranilnic, posojilnic in regulativnih ter samoupravnih in državnih denarnih zavodov z izjemo Narodne
Beograd, 11. aecembra. p. Narodni poslanec dr. Bogdan Vidovič je danes s svojimi tovariši predložil Narodni skupščini načrt zakona glede podaljšanja veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in veljavnosti posameznih določb zakona o izvršbi in zavarovanju. Ta zakonski načrt je kompromis, ki je bil dosežen na včerajšnji seji med člani vlade Narodne skupščine in senata. Ta zakon bo veljal tako dolgo, dokler senat in Narodna skupščina ne sprejmeta novega zakona o zaščiti kmetov, ki je sedaj v razpravi. Predlog tega zakona se glasi:
ČL 1. Veljavnost zakona od 19. aprila 1932 o zaščiti kmetov in podaljšanju veljavnosti posameznih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju razen njegovega čl. 8. in razen dopolnila k zakonu o podaljšanju njegove veljavnosti od 19. oktobra 1932 se podaljša od 21. decembra 1932 vse dotlej, dokler ne dobi obvezne moči nov zakon o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev v državi.
Iz predpisov § 1. zakona o zaščiti kmetov od 19. aprila 1932 se izvzemajo dolgovi za javne dajatve in za nakup živil, obleke in obuvala, napravljeni po 29. oktobru 1931, vsi ostali dolgovi, storjeni po 2. aprilu 1932, terjatve za vzdrževanje, ki jih ima kaka oseba proti dolžniku-kmetu na podlagi dolžnikove dolžnosti vzdrževanja, nadalje terjatve, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, terjatve na račun škode na polju, terjatve na račun plač in mezd osebam, zaposlenim v gospodarstvu dolžnika, zakupnine in stanarine, terjatve zdravnikov in lekarnarjev na račun stroškov dolžnikove osebe ali članov njegove družine, ki žive z njim v skupnem gospodarstvu, nadalje terjatve za pogrebne
stroške v istem obsegu, in naposled terjatve obrtnikov za izvršitev obrtniških del po 20. oktobru 1931.
Kot dolgovi storjeni po 20. oktobru 1932 se morejo smatrati samo oni dolgovi, ld so dejansko novi, ne pa taki, ki so nastali z novačijo (prenosom ali obnovo starih dolgov), kakor običajno s prolongacijo menic ali slično. Za dokaz točnih dejstev se more stranka na področju veljavnosti srbskega zakona o sodnem postopku poslužiti prič. Sodišče bo, opirajoč se na rezultat celotne preiskave in izvedene dokaze, po svobodnem prepričanju ocenilo, ali se imajo ugotovljena dejstva smatrati kot dokazana ali ne.
Čl. 2. Kmetje so dolžni v času veljavnosti tega zakona plačati obresti, določene v čl. 3. zakona o zaščiti kmetov od 19. aprila 1932.
Upnik ima pravico, da v primerih čl. 1., odstavek 1., zahteva zaradi plačila obresti nadaljevanje ustavljene javne prisilne prodaje premičnega ali nepremičnega dolžnikovega imetja ali nadaljevanje prisilne sekvestracije, odnosno dovoljenje nove prisilne prodaje ali nove sekvestracije, ako še ni bila dovoljena.
Z uveljavljenjem tega zakona se neplačane obresti, v kolikor ne presegajo višine, dopuščene z obstoječim zakonom, odnosno za čas od 20. aprila 1932 višine dopustne po predpisu čl. 3. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, vračunajo v glavnico.
Čl. 3. Pri meničnih dolgovih mora dolžnik poleg plačanih obresti v smislu člena 2. tega zakona izdati še novo menico in to s predpisi prejšnje menice. Če to ni mogoče, pa s podpisi enake vrednosti. Če dolžnik tega ne bi storil,
orazum v ženevi
Zastopniki petih velesil so včeraj podpisali v Ženevi sporazum o vojaških pravicah in varnosti, na podlagi katerega se bo Nemčija vrnila na razorožitveno konferenco
Ženeva, 11. dec. AA. Zastopniki petih glavnih držav so sprejeli predlog predsednika francoske vlade Herriota. da se Nemčiji prizna vojaška enakost, če se vrne na razorožitveno konferenco, vendar pa pod pogojem, da bo to enakost izvajala v okvirju in sistemu mednarodne varnosti. Zato je Nemčija naposled pristala na besedilo o začasni razor oži t ve ni konvenciji. Po Nemčiji je tudi Italija odobrila besedilo sporazuma o enakosti vojaških pravic in o varnosti. kakor je bil snoči sklenjen med zastopniki glavnih velesil.
Danes opolldne so zastopniki vseh petih držav z Nemčijo vred podpisali sporazum o vojaških pravicah in varnosti, tako se bo sedaj Nemčija mogla vrniti na razorožitveno konferenco. S tem bo razorožitvena konferenca stopila v novo fazo.
Po podnisu sporazuma, ki je bil dosežen z Nemčijo, so zastopniki petih držav izdali naslednji komunike:
Pogaianja med zastopniki petih držav v Ženevi so uspela. Macdonald je bil kot predsednik pooMaščen od svojih tovarišev, da obvesti predsednika razorožitvene konference o tem-le:
1. Vlade Velike Britanije, FrancHe in Italije s« izjavile, da spada med vodilna načela razorožitvene konference tudi to. da se prizna Nemčiji in drusrhn z mirovnimi pogodbami razotroženim
državam enakost vojaških pravic v režimu, ki jamči vsem narodom njihovo varnost. To načelo naj se opredeli v konvenci«, ki bo obsegala sklepe razorožitvene konference. Iz te izjave izhaja, da mora bodoča razo<rožitvena konvencija obsegati določbe o omejitvi oboroževanja vseh držav. Način, kako naj se to izvede, je treba proučiti na razoroži t veni konferenci sami.
2.	Na podlagi te izjave je Nemčija sporočila, da je oripravljena vrniti se na razorožitveno konferenco.
3.	Vlade Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije so pripravljene pridružiti se svečani izjavi vseh evropskih držav, da v nobenem primeru ne bodo skušale s silo rešiti kak sedanii ali bodoči spor med državami-podpisnicami. To velja ne glede na razpravo o celotnem razorožitvenem vnrašaniu.
4.	Pet vlad Zedinienih držav Severne Amerike, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije izjavljajo, da so pripravljene sodelovati na konferenci tudi z drugimi državami. Potrudile se bodo, da v najkrajšem času in brez odlašanja sestavijo konvencijo o bistvenem znižanju oborožitve in o omejitvi oboroževanja tako, da bo v njej določena možnost njene izpremembe zaradi novih bodočih omejitev.
Nemški zunanji minister Neurath je odpotoval iz Ženeve ob 17., francoski vojni minister Paul Boncour se nocoj vrne v Pariz, ameriški delegat Norman Daviš pa odpotuje 15. decembra.
Nova trgovinska pogajanja med Angli jo in Rusi jo
London, 11. decembra. AA. Sovjetski
poslanik v Londonu je poslal državnemu podtajniku v zunanjem ministrstvu noto, v kateri izjavlja sovjetska vlada, da je na podlagi angleške note z dne 17. oktobra tn note z dne 11. novembra pripravljena s1 opiti z angleško vlado v pogajanja o novi trgovinski pogodbi med obema državama. Pogajanja v imenu sovjevske Rusije basta vodila sovjetSKi poslanik v Londonu in pomočnik komisarja za zunanjo trgovko in trgovinski zastopnik Sovjetske Rusije v Angliji Ozerskl.
Amnestija na Portugalskem
Lizbona, 11. decembra č. Vlada pripravlja načrt o obsežni amnestiji. Amnestira-ni bodo tudi nekateri politiki, med njimi bivši državni predsednik Machado ter nekdanji ministrski predsednik Costa.
Boj za perzijski petrolej
Teheran, 11. dec. C. Perzijski šah je v sredo ponoči prispel v Teheran in taikoj sklical kronski svet, ki je zasedal do včeraj in sklenil pozvati v Teheran vse poglavarje posameznih pokrajin. Za sedaj perzijska vlada še ne bo odgovorila na angleški ultimat, zavedajoč se. da se naslanja v svoji politiki na kompaktno javno mišljenje, Izdane pa so bile stroge odredbe za zaščito življenja in imetja angleških državljanov.
London, 11. dec. č. Vodja opozicije Lans-bury je imel v petek govor, v katerem je energično protestira! proti namenom angleške vlade, da izvede nasilje proti Perziji. Med drugim je izjavil, da perzijsiki petrolej ni vreden življenja niti enega angleškega vojaka Obe vladi se morata sporazumeti ter predložiti sporno vprašanje mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Bombni atentat v Kairu
Kairo, 11. decembra. A A. Na poslopje, kjer stanuje vrhovni angleški komisar v Kairu, so vrgli bombo. Ranjen ni bil nihče.
mora nasiti stroške protesta in event tožbe.
Čl. 4. Ako upnik ne bi hotel sprejeti obresti, ki mu jih dolžnik ponudi v smislu čl. 2. tega zakona, ali če bi odklonil njegovo novo menico v smislu čl. 3. tega zakona, lahko dolžnik to vsoto, odnosno menico založi pri sreskem sodišču ; kjer pa sreskega sodišča ni, pri pristojnem sreskem načelstvu. Taka za-ložitev ima vso pravno veljavnost, kakor velja za založbe pri sodiščih v smislu splošnega državljanskega prava. Če upnik za tako terjatev toži, a dolžnik takoj prizna dolg in dokaže, da je svojim obveznostim napram upniku zadostil po predpisih tega zakona, nosi stroške pravde upnik.
Čl. 5. Ako upnik še nima dovolj zavarovane svoje terjatve, a dolžnik sam takega zavarovanja noče dati, lahko upnik zahteva zavarovanje svojih terjatev sodnim potom ne glede na to, ali je bilo zavarovanje poprej dogovorjeno ali ne. Stroški tega postopka, kakor tudi stroški eventuelne izvršbe se pri-štejejo h glavnici. Sodišče pa bo po službeni dolžnosti odklonilo predlog upnika za zavarovanje ali izvršbo, ako iz sodnih spisov ugotovi, da je upnik za svoje terjatve že dovolj zavarovan. Na zahtevo dolžnika bo takoj ustavilo postopanje, ako dolžnik dokaže, da je upnik zlorabil za terjatve že dano zavarovanje. Kjer ni sodišča, izvede to splošna upravna oblast, ki bo dolžnikovo prošnjo za ustavitev izvršbe ali zavarovanja s svojim poročilom dostavila pristojnemu sodišču v nadaljnje postopanje.
ČL 6. Predpisi tega zakona ne veljajo za Narodno banko.
Čl. 7. Ta zakon dobi obvezno moč, ko se objavi v »Službenih Novinah«.
Kraljeviči na dečjem koncertu
Beograd, 11. decembra, p. Društvo Srp-ska majka je priredilo danes popoldne v Narodinem gledališču dečj:l koncert, ki je bil zelo številno obiskan in je nad vse lepo uspel. Koncertu so prisostvovali tudi kraljeviči prestolonaslednik Peter, Tomislav in Andrej, princesi Olga in Elizabeta, kakor tudi princa Aleksander in Nikola, ti so prispeli v gledališče v spremstvu Ivor-nih dam in adjutanta podpolkovnika Pogačnika.
Otvoritev francoske razstave v Beogradu
Beograd, 11. decembra, p. Ob navzočnost-: zastopnikov vlade, diplomatskega zbora in najuglednejše beograjske družbe je danes dopoldne knez Pavle otvoril v paviljonu Cvijete Zuzorič razstavo franco-skih likovnih umetnikov, ki je po izjavah strokovnjaKov odlično organizirana. Otvoritvi je prisostvovala tudi francoska kolonija v Beogradu. Goste je najprvo pozdravil prosvetni minister g. dr. Stanko-vič, nakar se je zahvalil francoski poslanik g. NaggiaT, ki je prosil Nj. Vis. kneza Pavla kot protektorja razstave, da jo otvori. V lepem govoru je knez Pavle podčrtal pomen te razstave ln jo proglasil za otvorjeno, nanar so si odlični gostje ogle. dali razstavo.
Perčec - madžarski vohun
Budimpešta, 11. dec. v. Po zanesljivih vesteh je ugotovljeno, da je Gustav Perčec v stalni zvezi z madžarskimi vohunskimi organizacijami. V zadnjem času je preselil svojo pisarno z Dunaja v Hadykovo vojašnico v Budimpešti, ki je v neposredni bližini madžarskega obveščevalnega (špijo-nažnega) urada. Perčec je na Madžarskem organiziral vohunska središča v Budimpešti, Pečuju, Novi Kaniži in Segedinu. Pri svojem poslu uživa aktivno podporo madžarskega vohunskega urada. Ugotovljeno je, da izkorišča madžarska vohunska služba pri vsaki priliki jugoslovenske emigrante, ki žive na Madžarskem in da organizira s pomočjo Perčeca vohunsko službo proti Jugoslaviji in Ceškolovaški. Emigrant Mijo Babic, ki živi na Madžarskem pod lažnim imenom Laslo Wagner in znani Rudolf Pospišil, ki ima prav tako lažno ime Stefanovič, izdelujeta peklenske stroje za nove atentate v Jugoslaviji. Pri tem poslu uživata v vsakem pogledu podporo tehničnega oddelka madžarskega vojnega ministrstva, ki daje emigrantom na razpolago potrebne sestavne dele za peklenske stroje, kakor ekrazit in druge eksplozivne snovi.
Čd. vojaški sosvet
Praga, 11. decembra s. Predsednik Masa-ryk je podpisal odlok o imenovanju armad-nega sosveta, ki bo odločal v vseh važnih armadnih zadevah, člani sosveta bodo: vojni minister in njegov namestnik, šef generalnega štaba in njegov namestnik, zastopnik medministerialne državno obrambne komisije, vsi deželni poveljniki In še 4 generali.
Francija bo plačala
Francoski bojevniki proti plačilu vojnih dolgov — Važna seja francoske vlade — Francoska pomoč Angliji
Pariz, 11. dec. AA. Pred sejo ministrskega sveta, ki se je pričela ob 10. dopoldne, je predsednik francoske vlade Herriot imel daljšo konferenco z angleškim veleposlanikom v Parizu, Tvrrellom. Seja ministrskega sveta je bila prekinjena ob 12., da srta mogla Herriot in minister za pokojnine Ber-thod siprejeti odposlanstvo zveze bivših bojevnikov in vojnih žrtev, ki šteje 3,500.000 članov. Odposlanstvo je izročilo predsedniku francoske vl?de spomenico proti plačilu vojnih dolgov. Ta sklep je zveza sprejeia na izredni seji svojega odbora dne 26. in 27. novembra t. 1. Spomenica odklanja, da bi bila Francija dolžna plačati svojim bivšim zveznikom več, kakor lahko prejme od svojih bivših sovražnikov. Nato opozarja na pridržke, s katerimi je poslanska zbornica v juliju 1929 siprejela ratifikacijo sporazuma o dolgovih. V teh pridržkih je rečeno, da se naj vsote za plačila Zedinjenim državam vzamejo le iz vsot, ki jih plača Nemčija. Spomenica se sklicuje tudi na žrtve, ki jih je Francija doorinesla v Laussanni. Zato bo zveza agitirala po vsej Franci ii proti plačilu, ker bi taka plačila naprtila Franciji, ki je bila zaradi vojne hudo razdejana, vse ogromno finančno breme te vojne.
Medtem, ko je odposlanstvo izročalo svojo spomenico predsedniku francoske vlade, je na ulici demonstriralo več sto članov zveze. Manifestanti so odšli pred zbornico in zunanje ministrstvo in klicali: »Proč z dolgovi! Niti vinarja več!« Manifestacije so potekle v redu in miru.
Herriot in Berthod sta se vrnila na sejo ministrskega sveta ob 12.15.
Na današnji seji je francoski ministrski svet sprejel važne sklepe. Na seji se je pokazalo popolno soglasje, da mora Francija plačati Zedinjenim državam obrok vojnih dolgov, ki zapade 15. decembra.
Predsednik francoske vlade Herriot bo zato jutri'predlagal zbornici, naj Francija
Elača Zedinjenim državam 19,800 000 do-
irjev s pridržki. Do jutri bodo finančni izvedenci s Herriotom pripravili potrebne zakonske načrte. Seja poslanske zbornice bo jutri ob 15.
Po otvoritvi seje bo predsednik francoske vlade Herriot pojasnil zbornici, iz kakšnih razlogov in pobud predlaga francoska vlada parlamentu plačilo Zedinjenim državam. 'Najbolj »ta bili za vlado merodajni dve dejstvi:
L Potreba, da se ohrani vzjporednost angleške in francoske rešitve vprašanja dolgov, in 2. spravni značaj druge ameriške note. ki so ga potrdnle tudi najnovejše informacije iz \Vashingtona.
Pojasnila, ki jih bo dal Herriot francoski zbornici, bodo pokazala, da se je stališče, k> sta ga zavzela finančni in zunanji odbor zbornice, močno p-ibližalo tezi francoske vlade.
Poučeni krogi sklepajo, da pomeni današnji sestanek Herriota in angleškega poslanika Tyrrella pred sejo francoske vlade popolno soglasje med francosko m angleško vlado o vojnih dolgovih.
Londonski poročevalec »Matina« poroča, da je bila vest iz Pariza, po kateri je francoska vlada ponudila angleški Narodni ban-flci gmotno pomoč za anglešiko plačilo Ame-iriki v zlatu, sprejeta v angleških političnih ikrogih z zanimanjem. Sodijo, da bi ta •ukrep ie ojačil duha sodelovanja in prijateljstva, ki je prišel prvič do izraza v lau-tsannslldh pogodbah. Kaže, da bo angleška »vlada na seji, ki jo bo imela jutri ali v torek, sprejela ponudbo Francije.
Uradni krogi te vesti niso hoteli ne po-ttrditi ne zavrniti. Pač pa izjavljajo, da se nahaja vprašanje dolgov in plačil dne 15. decembra v stanju, v katerem ga je pustil državni zakladnik Ghamberlain ob odhodu <v Pariz. Končni sklepi o podobnem %oielo-'vanjo med Francijo in Anglijo bodo storjeni šele na seji angleške vlade.
Japonske intervencije v Moskvi
Ruska vlada odklanja japonsko zahtevo po izročitvi kitajskega generala Supingvena
, Moskva. 11. dec. AA. O usodi kitajskega generala Supingvena in njegovih čet poroča »Tas«:
Dne 3. decembra je japonski odpravnik v Moskvi Amo zahteval od sovjetskega komisarja Karakana, naj bi Rusija izročila generala Sopingvena in njegove čete Japoncem. To zahtevo je Amo utemeljeval s tem, da bi ti nasprotniki nove mandžurske države po povratku na Kitajsko znova agitirali prrvti Japonski.
Karakan je odvrnil, da sovjeti tej zahtevi ne morejo ugoditi, nato pa je japonski odpravnik izjaviL, da Supingvena in njegovih vojakov ni smatrati za politične nasprotnike, marveč za navadne razbojnike. Karakan je ta predlog vnovič odbil Ln izjavil, da je Japonska sama skušala stopiti v stike s Supingvenom, ko je že bil na sovjetskem ozemlju in da ga tedaj ni smatrala za navadnega razbojnika. Pristavil je tudi, da so se sovjetske oblasti s Supingvenom pogajale o izročitvi japonskih talcev in da se je general Supingven pri tej priliki pokazal tako korektnega, da njegova izro-
čitev od sovjetskih oblastev sploh ne pride v poster.
V noč? od 3. na 4. decembra je japonski odpravnik Amo vnovič obiskal Karakana. To pot pa ni več zahteval izročitve generala Supingvena, temveč samo njegovo internacijo na sovjetskem ozemlju. Karakan mu je odgovoril, da je to notranje vprašanje Sovjetske Rusije in da so o tem izključena vsaka pogajanja s kako tujo vlado. Prav tako je pri tej priliki Karakan ooozoril japonskega odpravnika, da je v Mandžuriji se vedno na desettisoče belogardistov, ki skušajo začeti borbo proti Sovjetski Rusiji •z mandžurskega ozemlja. Belogardisti zavzemajo v Mandžuriji celo položaje v policiji in v drugih javnih službah. Japonska ni nikoli vprašala Sovjetske Rusije, kaj sodi o teh svojih nasprotnikih.
Dne 10. decembra je Amo vnovič zahteval od Karakana, naj Sovjetska Rusija generala Supingvena internira ali mu vsaj prepove odhod s sovjetskega ozemlja. Karakan je odgovoril japonskemu odpravniku, da je to notranja zadeva Sovjetske Rtreije.
Strahovito neurje v južni Dalmaciji
Hud vihar z nalivom in gromom je napravil zlasti v Dubrovniku
mnogo škode
Dubrovnik, 11.'decembra p. Ob vsej južni dalmatinski obali je divjala v pretekli noči strahovita burja, ki jo je spremljala huda nevihta z gromom. Neurje je povzročilo mnogo škode. V lukah je odneslo mnogo manjših čolnov. Ponoči je prišlo še do preloma oblakov, čez obalo pa so pljuskali tudi ogromni valovi, tako da je bila vsa obala poplavljena. V Dubrovniku so se celo gornje ulice pretvorile v pravcate reke, odnašajoč vse, kar se jim je stavilo v bran. Voda je vdi-
rala tudi v kleti in hiše. Strela je udarila v stolp cerkve Male brače. Vse električne napeljave in telefonski vodi so prekinjeni, glavni transformator v Dubrovniku pa je hudo poškodovan, ker je večkrat treščilo vanj. Na periferiji je udarila strela v hišo seljaika Matičeviča, ki je spal s svojim sinom v železnih posteljah. Strela je postelje popolnoma izkrivila, k sreči pa sta Matičevič in njegov sin ostala popolnoma nepoškodovana, pač pa je strela ubila domačega psa in mačko.
Ameriška razorožitev | Odhod prof. Einsteina v Ameriko
IVashington, 11. dec. AA. Demokratski •poslanec iz Louisiane, Mac Clintie, je vložil v parlamentu zakonski načrt o razorožitvi '15 velikih ladij ameriške vojne mornarice. 'Predsednik mornariškega odbora v parlamentu Vinson je izjavil, da bo ta zakonski »načrt proučiL Mac Clintie je mnenja, da so velike Ladje neokretne in da lahko postanejo plen brzih letal, pač pa bi bile bolj primerne hitre in manjše križarke, opremljene s posebnimi mostiči proti bombam letal. 'Na drugi strani predlaga šef pomorskega letalstva, admiral Moffett, naj Zedinjene države zgrade v najkrajšem času 11 matičnih ladij za letala, kakor dovoljuje londonska pomorska pogodba.
Vročekrvni »drukerji«
Santiago de Chile, 11. decembra, č. Ob priliki neke nogometne tekme se je porušila glavna tribuna. Več gledalcev je bilo hujše ramjenih, eno dete pa ubito. Publika se je zaradi tega tako razburila, da je hotela zažgati vse tribune. Nastopiti je moralo vojaštvo, da je napravilo red.
POL ZDRAVJA NAM BO DALO SRCE, ČE BO VESELO, IN K SLAMIČU SE MALO, PA SKUP JE ZDRAVJE CELO.
Pariz, 11. decembra. AA. Prof. Einstein se je dames vkrcal na pot v New-york. Kakor znano, ee bo prof. Einstein naselil r Zedinjenih državah.
Premestitve v državni službi
Beograd, 11. decembra p. Z odlokom ministra za promet so premeščeni v istem svojstvu k pošti v Dobrni Marija Babič iz Celja, k pošti v žužemberku Marija Semen iz Ljubljane, k pošti na Jesenicah Pavla Vrišnar iz Mojstrane, k pošti Ljubljana I. Marija Zor in Meta Gostinčar iz Rogaške Slatine, Frida Hartinan iz Murske Sobote, Dragica Kuralt iz Smartnega ob Paki, Antonija črnač z Rakeka, Viktor Skvarča iz Maribora IL in Fran Hafner iz Ljubljane H.; k pošti v Ljutomeru Anton Pečar iz Rogatca; k pošti Maribor I. Valerija Gozd nikar iz žužemberka, Roman Pajtel iz Zg. Radgone, Anton Sever iz Ljutomera; k X. terenski sekciji v Mariboru Josip Sentočnik iz Maribora H.; k pošti Novi Sad I. Josipina Zavrtanik iz Ptuja; k pošti v Celju Gabrijela Uršič iz Ljubljane L
Beograd, 11. decembra p. Z odlokom ministrstva za gradbe je tehnični pristav pri sreskem načelstvu v Mariboru Metod Pfaj-fer premeščen v istem svojstvu v Ljubljano.
Pomembna slovesnost šentjakobske knjižnice
V ožjem krogu povabljenih predstavnikov se fe včeraj Izvršila oficielna otvoritev novih prostorov naše osrednje ljudske knjižnice
Ljubljana. 11. decembra. V prostrani in svetli glavni dvorani šentjakobske knjižnice v poslopju Slovenske Matice so se danes dopoldne ob pol 12. zbrali ugledni povabljenci, med njimi zastopnik bana banovinski šolski nadzornik Rane. župan dr Puc, predsednik zdravniške zbornice dr. Mavricij Rus. zastopnik Slovenske Matice višji sodni svetnik Anton Lajovic, ravnatelj študijske knjižnice dr. Janko Slebinger, predsednik ZKD direktor Anton Jug. predsednik NSZ Rudolf Juvan itd. Zbrane je nagovoril predsednik šentjakobskega gospodarskega in kulturnega društva g Anton Likozar. V svojem govoru je izčpno strnil zgodovino naše največje ljudske knjižnice, izvajajoč:
čestita gospoda: Kot predsedniku šentjakobskega gospodarskega in kulturnega društva m: je čast pozdraviti vas vse na-rzoče. k; ste se odzvali našemu vabilu. Otvoritev šentjakobske knjižnice v njenih novih prostorih nima slavnostnega značaja, je brez pompa, zato vds pozlravjamo ▼ preprostih naših prostorih, r prostorih dela 'n prosvete
Nujna potreba po izobrazbi ljudstva je rodila šentjakobsko Knjižnico leta 1911. Skromni so bili njen; početki Z 25S knjigami smo v malo znanem Vožarskem polu t bivšem hlevu oz!roma skladišči "'e1: poslovati tedensko po eno uro. Sprva je bil obisk s'ab. sčasoma smo si pa utrli pot med prebivalstvo, jn ko je izbrunnila svetovna vojna, je biia naša knjižnica svojim čitateljem, katerih srog se ;e -lino jei miriti, v težkih časih mnogokrat edina uteha !n razvedrilo. Knjižnica se je množ'la. da ji je postajal prostor vedno tesn=:ši. Sskr.li smo drug prostor leta :n le-a, dokler sa nismo leta 1924. preselili v -reu-i-šče šentjakobskega kraja na Stari trg s približno 12.000 knjigami. Tu je bil razvv.j knjižnice hitrejši in prostori, k! so bili v začetku do polovice prazni, so se v S. letih napolnili, da 'e biio poslovanje že fPra;no otcžkočeno
Treba je bilo znova misliti na večje prostore. V vsem šentjakobskem okraju ni bilo najt; primernega jn Knjižnice dostojnega lokala. Tu nas je v pravilnem ume-vanju svojega kulturnega poklice Sloven-ska matica letos oktobra sprejeia pod svojo gostoljubno streho in nam da^ ie svetle. zračne prostore, za kar ji gre najlepša zahvala. Preselil; smo se 13. novemora s p?ibl:žno 49.000 knjigami na S Tovornih avtomobilih. Naša Knjižnica je zdaj postala prava centralna ljudska knjižnica našega mesta in je največja te vrste pr; nas Njeno delovanje pa ni omejeno samo na I.jub^ano. ampak st? razte_i do skrajni mej naše države in ima na; od dalj ene j še cavma ce v štipri 'l Ohridu.
Knjižnica ima z rezervami vred okrog 20.000 slovenskih knjig, 2000 srbonrvat-skih, 600 čeških, 400 ruskih, 70 DOijskih 15.000 nemških, 1000 francoskih, 700 italijanskih, 40 angleških, 100 espe<-anis<ih ter 50 vrst raznih modnih listov,
Izposojevalcev ima vpisanih 15.000, izmed teh jih stalno poseča nad 2000. izr-o-s-■ i a je od svojega ppčetka do ;'anes pr:-i> >no 2 milijona .en; g. zdaj jin izposodi letno nad 175.000 na približno 45.000 odjemalcev.
Velikanski razvoj knjižnice je nripisovn. ti njeni irredni popularnost!. Vedno smo se trudili, da ustrežemo, če le moremo,
vsem željam in potrebam čitateljev in jim nudimo v leposlovju in poljudnem znan-stvu zdravo duševno hrano.
Naj bo knjižnici, ki jo od njene ustanovitve do danes vestno vo<ti knjižničar g. Matija Rode, v teh povečanih ii. priprav-netših prostorih cmogočen še leoši '•azvoj, naj se je OKlenejo vsi, ki jim je mar samo-izobrazba in prosveta. Naj najde jaše stremljenje umevanje tudi pri onih, ki so v prvi vrsti poklicani ščititi in širiti pio-sveto, da nas podpirajo gmotno in moralno.
Proglašam s tem šentjakobsko knjižnico, ki sicer že posije v novih prosto* "h, za oficielno otvorjeno, 'an, čestita gospoda. se pa vnovič zahvaljujem, da ste se odzval; našemu vabilu, da vidite našo ustanovo, sad 221etnega smotrenega dela za narodno prosveto.
Predsednikov govor so vsi pozdravili s toplim odobravanjem. Nato je izpregovoril g. župan dr. Puc. Predočil je Šentjakobčane kot zgledno gospodarsko in prosvetno društvo. ki je z neizme-no vztrajnostjo in brezprimemo marljivostjo že doslej mnogo prispevalo k širjenju prosvete med Slovenci. fce le kdo. baš šentjakobska knjižnica najočitnejše potrjuje stari rek. da iz malega raste veliko Postala je centralna knjižnica slovenskega ljudstva, ki omogoča. da pridejo naši ljudje za cenen denar do najboljše knjise Vse priznanje je gospod župan izrekel vzorno marljivemu knjižničarju Matiji R o d e t u. posebno pa je še čestital predsednika g. Likozarju tudi zaradi tega. ker je baš danes praznoval 75-!etn:co rojstva in je vse svoje življenjsko delo posvetil prosvet; in širjenju kulture.
Po močnem odobravanju ie povzel besedo banovinski šolski nadzornik Andrej 'R a p e in je sporočil banove čestitke na novo pridobljenih prostorih. Poželel je knjižnici, da bi se še širila in napredovala, kolikor bo to le še mogoče. Šole same ne zmorejo vsega opravit; same. zato je predvsem šentjakobsko knjižnico treba ceniti kot eno naših najjačjih opornic ljudske prosvete.
Direktor Anton Jug je v svojem govora omenjal, da se je na nedavnem občnem zboru ugotavljalo, da se knjižn:cam in vobče orgamziranemu prosvetnemu delu stavljajo velike zapreke Zlasti film in radio odvaiata ljud; v svoj krog. Širimo lepo knjigo! Tole je ena najlepših kulturnih slovesnosti. ko v skromnem, teda v pomembnem krogu povabljencev otvarjarno nove prostore šentjakobske knjižnice. Čestitam tem prisrčneje. ker v:d:m nred seboj liudi. 'ki so v javnem delu osiveli. Poglejte Liko-zaria. poglejte R^deta — mladi gospodje se bodo moral' še mnogo potruditi, da bodo lahko pokazali na take uspehe, kakor najvidnejši prosvetni delavci naših Šentjakob čanov.
Vsi navzoči so nato čestitali p-edsedni-ku Likozar ju. pri ogledu res lepih lokalov in ogromne zaloge kniig na visokih policah pa tudi niso štedili z izrazi vsega občudovanja in spoštovanja.
Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljonu
Slavnostna otvoritev odlične umetnostne razstave, ki jo je priredilo marljivo društvo „Krka"
Ljubljana, 11. dec.
Mlado, izredno marljivo društvo »Krka« ie danes otvoril a tako zvane »decembrske umetniške dneve*. Uvod :'e bila slavnostna otvoritev umet razstave v Jakopičevem paviljonu, kjer so se ob 11. zbrali najodMč-nejši predstavniki naše javnost:, prišlo je pa tudi mnogo občinstva, ki se zanima za slikarstvo in plastiko. Ko so bili vsi zbrani, je predsednik »Krke« g. Rostan otvoril razstavo. Predvsem je toplo pozdravil novega divizionarja g. generala Vladimira Cukavca, ki je v spremstvu svojega ordo-nančnega oficirja kapetana Zrvojina Stan.o-feviča napravil svoj prvi oficielni obisk, podpredsednika senata dr. Ivana Novaka, senatorja dr. Gustava Gregorina in dr. Rožiča, župana dr. Puca in podžupana Jar-ca. češkoslovaškega konzula inž. Ševčika, podpredsednika višjega deželnega sodišča dr. Gradnika, poslevodečega podpredsednika JC lige dr. Egona Stareta in razne druge od-lične goste. Nato je izjavil:
Z dananšniim dnem se pričenjajo tako-zvani »Decembrski umetniški dnevi*. So to izredne prireditve društva »Krke«, ki jih ie društvo dalo na spored, da zadosti svojemu ramenu: »pod\zeti vse. kar utegne kakorkoli služit kulturni in gospodarski povzdigi Dolenjske, odnosno celotne dravske banovine«. Poleg umetnostne razstave se bosta vrši'a v torek 13. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice Irterarni večer poezije, v sredo ob 20. pa istotam literarni večer proze, do Novem letu pa giasbeni večer. Po svoji sestavi spominjajo ti decembrski •umetniški dnevi na oktobrske umetniške dn: 1920 v Novem mestu in mesec dni pozneje na novembrske umetniške dni v Ljubljani. Organizatorji so etri in isti.
Sedanji umetniški dnevi se temeljito razlikujejo od preteklih, ko so nastopili zastopniki samo ene generacije. Društvo »Krka« se ie postavilo na stališče, da naj bodo zastopane vse struie. stari in mladi. Draži naj jih le kvaliteta njihovih del. Tako naj podajo vse prireditve živo sliko naše tvornosti na vseh področjih umetnosti in naj v teh kritičnih časih, ko je zanimanje za umetnost zaradi težkih razmer Dopustilo. znova spomnijo slovensko javnost na *'ene reprezentance, ki tvorijo njen dušev-
ni obraz. Obenem nai razstava slovenske pokrajine ln človeka gmotno podpre naše likovne umetnike.
Pričujoča razstava naj bi pokazala, kako sta doslej odmevala slovenska zemlja in človek v naši upodabljajoči umetnosti. Spc-' znaii naj bi. v koiiko ie naša umetnost zrasla iz naše zemlje radi v svoji vidni obliki. Naša zemlja postane tipična tudi za našo likovno umetnost! Skoraj vsi naši.umetniki so morali svoja mlada leta preživeta v inozemstvu. zajemati so morali tujega duha, tujo formo in oblikovati tuj svet, čeprav vemo" vsi. da se najbolj popolno izpove človek le v tistem svetu, ki mu je po naravi najbližji: v svojem domačem svetu.
Naši likovni umetniki se, po teh razstavljenih delih sodeč, obračajo od brezbarvne iorme. od nekakšre internacionalizacije in prav zaradi tega zaznamujejo v inozemstvu tudi uspehe. Najbolj zgovoren dokaz nam nudi internacionalna razstava v Amsterdamu, na kateri je vzbudil »Kmečki karneval« Toneta Kralja baš zaradi »posebnega značaja tal in lijudrl svoje zemlje«, kakor piše kritik Wolf, toliko pozornost mednarodnega sveta. Kakor je torej videti, je bodočnost naše likovne umetnosti v nadaljevanju ponosne pesmi naše zemlje, k: jo je pri nas prvi začel gojiti z veliko kju-bezni;o naš najstarejši pa obenem tudi naj-krepke-jši še živeči s Vikar Ferdo Vesel.
Razstave se je udeležilo 25 slikarjev i-n kipariev s 125 umetniškimi deli. od katerih je 19 plastik Frana Goršeta, Tineta Kosa in Antona Saievioa. V srednji največji sobi te plastike ze'o prijetno poživljajo razstavo Dominira predvsem kompozicija Toneta KraMa iz železobetona. J« to tenka, a zelo težka plastika — oko^i 150 kg tehta — predstavljajoča nagrobnik za pokojno pesnico Vi<k> Jeraievo. Pesnica je v miniaturi obrnjena z obrazom proti geirju. ki plove nad njo in jo vabi v višave. Ko zbira z desnico motive domače zeirrl-je. katere simbol je klasje v njeni levici, ima ob nogah oeforto knj-go s ptički, sirrfbol lirike.
Največ plastik — 12 po števihi — je razstavil Tine Kos. Vse so h vsakdanjega življenja in morda prav zaradi tega tako učinkujejo. Zelo sngestivne so »Msti z otrokom« v srednji sob', »Šofer« ln »Pastir« pa
v stranskih sobah. Te tri plastike so tudi največje. Poleg Toneta Kralja in Tineta Kosa je zelo zanimivo opazovati, kako uveljavlja svojo samobitnost kipar Fran Gorše,
ki je imel letos v Jakopičevem paviljonu svojo kolektivno razstavo in je zastopan na tej razstavi s 4 plastikami. Sajevic ;e žal zastopam le z eno plastiko.
Razstavili so ti-le likovni umetniki (ce): Maksim Gaspari, Fran Gcrše, Božidar Ja-kac, Elko Justin. Fran K.emenčič, Anten Gojmir Kos, Tine Kos. Mara Kraljeva. Tone Kralj, Veno Pilon. Eida Piščanec. Sajevic, Albert Sirk. Vinko Slapernik. Hinko Smrekar, Avgusta Šantei, Henrika Šantel, Saša Šante!, Josip Tavčar, Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič, Ferdo Vesel Fran Zupan, Anica Zupane-c. Josip Žagar in Peter Zmi-tek. Vsi ti umetniki so razstavili najboljše, kar imajo iz zadnjega časa. in v kolikor imajo umetnine doma, saj mnogo razstavljajo in se udeležujejo po več razstav doma 'ln v inozemstvu hkrati.
Naštetih 25 imen predstavlja 25 različnih svetov. Razstave si ne morete kar naenkrat ogledati. Treba bo še priti v Jakopičev paviljon ln si ogedati ta bogati umet-ninski zaklad, ki so ga razgrnili naši likovni umetniki pred vami. Razstava se-vrši ravno za Božč. tako da se nudi prilika na-tepa najlepših božičnih da rev. Ni mogoče imeti toplejših občutkov od tistih, ki človeka prevzamejo, ko stopi v svoj dom in zazre umetniško sliko r.a stani Vsaka taka
slika je kakor sonce! In sonca smo posehno zdaj pozim; tako zelo potrebni!
Razstava Ima svoj poseben dolenjski od-de ek, kjer so razstavljeni zgolj mot:vi z Dolenjskega. V tem oddelku domintra Božidar Jakac, ki je s kolegi akademskimi slikarji uredil razstavo. Motivi bodo zanimal: predvsem Dolenjce .bivajoče v Ljubljani, a privlačevah bodo s svojo tipično intimnostjo prav vsakogar.
Da se bo občinst/o intimno seznanilo z vsakim umetnikom razstavljalcem. bo društvo »Krka« skušalo prirediti vodstva v raz?t2vn:h prostorih in jih bo pravočasno naznanilo v Hstr.h. V načrtu :ma tudi koncert prihodnjo nedeljo prav v tem paviljonu, z radijskim prenosom. Prireditelj so dali postaviti v v paviljon zelo selektiven radijski aparat, tf. jim ga je stavil brezplačno na razpolago prodajni oddelek Radio Ljubljane. Zeleč, da bo občinstvo iz Ljubljane in dežele pridno posečalo razstavo in po možnost: tudi odkupilo dela naših marljivih tvorcev, proglašam razstavo za otvorjeno.
Po govoru predsednika Rostana st je občin stvo z zanimanjem ogledalo razstavljena dela in splošno mnenje je. da je to ena najlepših umetniških razstav v zadnjih letih. Toulo priporočamo občinstvu, da poseti razstavo v čim večjem številu, premožnejši sloji pa naj se oskrbrjo z lepimi umetninami. da obenem omogočijo našim umetnikom prijetne prazrrlke. Začetek je bil dober: prvi dan so bile prodane štiri slike.
Madltorskl nedeljski dogodki
Maribor. 11. dec. Današnja nedelja je potekia brez večjih dogodkov ali prireditev, če izvzamemo prvenstveno tekmo med mariborskima domačima tekmecema I. SSK »Mariborom« ;n SK »Rapidom«. ki se je odigrala v velikem zanimanju in napetem pričakovanju popoldne v Ljudskem vrtu na skrajno blatnem n zasneženem igrišču pred kakimi tisoč gledalci.
Policijska kronika zadnjih 24 ur je precej pestra. Na oglu Stolne ulice in Slomškovega trga se je zalete! s kolesom 16-'tetni mehaniški vajenec Viljem 2. s tako silo v kolo nasproti vozečega posestnika Josipa Far.ča iz Zrkovcev, da je Farič padel s kolesa, ki je postalo za nadaljnjo vožnjo nesposobno. Zaradi izzivanja s prepevanjem nemških pesmi in norčevanja z službujočega stražnika je bil aretiran 1S-letni brivski pomočnik Karel Znofl, med tem ko je njegov pajdaš, nek: šaiamun, pobegnil. Snoči okrog pol 23. je pusti! posestnik Tomaž Podletnnk iz Srednjega Gašteraja v veži gostilne »Frledau« na Tržaški cesti svoje kolo. na katerem je ime! obešeno torbo z raznimi predmeti, k. jih je nakupil za svoj dem. Neznani tat je Izbral njegovo odsotnost in mu je odnesel iz torbe 3 metre temnorjavega blaga za moško obleko. Policija je tudi prejela prijavo, da so neznane osebe odnesle iz drvarnice zobnega
zdravnika dr. Drnjača včer2j popoldne večjo množino kuriva.
V Vetrinjski ulici je izgrub" progovni delavec Fran Koletrt.k listnico, v kateri je imel IS*"1 Dn gotovine, železnrško legitimacijo s sliko, dva zastavna listka ;n zdravniški kontrolni list Davi okrog 2. je naše! policijski stražnik Vovk na ogki Vodciko-vegla trga ob neki hiši p ris! on; en o dobro ohranjeno moško kolo brez lastnika. Kolo je brez tovarniške znamke in ima številko 90.931. Menda je b lo nekje ukradeno. Na Koroškem kolodvoru se je ponesrečil v pretek''' noči 4Tetni kurjač avstrijskih zvezn:h železnic Rcman Gutschi iz Gradca. Med snaženjem in mazanjem tovorne lokomotive :e v tem; pade! v k2nal za o-d-stranjevanje pepela in dobil hude notranje poškodbe. Prepe!:al: so ga z reševalnim avtomobilom v tjkašnjo javno bolnaco.
Na reševalni postaji so nudili prvo pomoč 2S;etni zasebr.ici Franji Kovačičevi iz Slovenske ulice, ki se je nevarno vrezala v levo roko, in 25" e m: služkinji Mariji Kranjčevi z Glavnega trga. ki si je pri odpiranju nekega zaboja močno raztrgala meso na levici. Na Tržaški cesti je porod prehitel 20'etno Nežo Zvagonovo iz Razgcrja pri Laporju, k: je biia na poti v bolnišnico. Mlado mater so z njenim živim otreko-prepeljal; v tukajšnjo bolnišnico.
20 let Preporoda
V	petek se bo pričela proslava 20 letnice Preporoda s slavnostno akademijo v L"nionu. V nedeljo 18. t. m. bo slavnostni občni zbor in spominska svečanost na Endlicherjevem grobu pri Sv Križu. Preporod je ob tej priliki izdal jubUejni zbornik, v katerem je prikazan ves razvoj tega io sedaj največjega dijaškega pokreta. Vabila za proslavo so že razposlana. Ker pa pri tolikem številu naslovov niso izključene pomote, prosimo vse, ki so bili pomotoma prezrti, oprostila. Osebne reklamacije vsak dan do proslave v Preporodu, Napredni dijaški dom, Toma-nova ulica 3. Našo javnost pozivamo, da se vseh jubilejnih prireditev udeleži v čim večjem številu, zlasti jo opozarjamo na nakup jubilejnega zbornika, ki je bil izdan le v omejenem številu.
Zadnja pot ge. Dželebdžičeve
Lož. 11. decembra.
V	sredo popoldne smo položili ob ogromni udeležbi občinstva k večnemu počitku trgovko go. Dželebdžičevo z njenim nebog-Ijenčkom. Pred hišo žalosti je opravil pravoslavni svečenik, ki je prišel iz Ljubljane, ce-kvene obrede, nato pa sta zapela združena ptvska zbora iz Starega trga večno lepo »Vigred® in sprevod se je začel pomikati proti ložkemu pokopališču. Otvorila ga je mestna ložka godba pod vodstvom šolskega upravitelja Mercine. Za godbo je korakala četa Sokolov in Sokolic s praporom, za Sokoli pa pevska zbora iz Starega tn}a in čete naših vrlih gasilcev s prekrasnimi venci. Pred vozom s krsto, na katerem je bilo polno cvetja in vencev, je šel svečenik. Za krsto, kateri so tvorili gasilci častno stražo, so v globoki žalosti korakali ožji sorodniki, za njimi pa ogromna množica ljudstva, med katero smo opazili šolsko mladino z učiteljstvom, starosto starolo-škega Sokola g. Poznika, ložkega župana g. Skrbca, sodnega svetnika Kajfeža, g. dr. Moharja, zastornike raznin društev, orož-ništvo in finančno stražo, kar priča, da je bila_ pokojnica splošno priljubljena.
Na pokopališču so zapeli pevci ob odprtem grobu »L*sliši nas« in nato so pričele padati na krsto prve grude zemlje. Pokoj-nici, ki je bila zaradi svoje dobrosrčnosti priljubljena in spoštovana po vsej Ložki dolini, bodi ohranjen časten spomin!
V zadnjem trenutku preprečen pogreb
PfuJ. 11. decembra.
V Dražencih pri Ptuju je umrla po-sestnikova žena .Marija Cartlova, katere pogreb se je vršil te dni na pokopališče k Sv. Vidu. Ker so se širile razne vesti, da je •umrla nenaravne smrti, je državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupla. Orožniki, ki so se naootili na pokopališče, so našli krsto s truplom že v grobu in so odredili prenos krste v mrtvašnico. Rezultat raz-telesenja še ni znan.
Valilnica v plamenih
Murska Sobota. 11. decembra.
Te dni se je oglasil v zgodnjih jutranjih urah požarni rog. Nebo je m&čno zažarelo tja proti Rakičanu. kamor so odhiteli gasilci z motorno brizgalno. Ogenj je nastal pri g. Sečku, kjer je b:la v plamenih moderna valilnica. Kljub temu, da je bila pomoč takoj na mestu, je vendar bilo onemogočeno vsako gašenje, ker daleč naokoli ni bilo primernega vodnjaka. Ogenj je zato do ta! upepehl vro valilnico. V ognju je poginilo okrog 450 kokoši, kolikor jih je bilo v poslopju. 2rtev plamenov so postali tudi stroji, tako da je škoda prav velika.
Ta požar naj bo rakičanski občini opomin, naj projektirano poglobitev vodnjakov čimprej izvede, ker je sedaj vsako uspešno gašenje onemogočeno.
Objave
GLEDALIŠKI REPERTOAR. • Ljubljanska drama.
Ponedeljek: »Kar hočete«. A.
Ljubljanska opera. Ponedeljek: Zaprto.
*
Ekspozitura Agencije A vale v Ljubljani se je preselila iz Knafljeve ulice 13 v Levstikovo ulico 14 I. Telefonski številki sta neizpremenjeni: 31-10 in 31-20.
Zapeka, številni zdravniki uporabljajo naravno Franz Josefovo grrenčico tudi pri vrenju in razkrajanju najvišje stopnje v želodčnem črevesnem kanalu z ugodnim uspehom.
Bach je napisal Božični oratorij, ki je postal eno njegovih najpopularnejših del. Navzlic temu, da je minilo že 200 let, odkar je Bach ustvaril to veledelo. je Božični oratorij še vedno učinkovit. Jedrnatost glasbenega izraza, pestrost njegovih tem in mojstrsko obvladanje glasbenih oblik odlikuje kakor ostala tudi to Bachovo delo. Pisano je za štiriglasni mešani zbor, štiri soliste in orkester. Danes dne 12. t. m. bo »Božični oratorij« izvajala »Sloga« v Unionu. Sodelovali bodo naši najboljši pevci solisti: Lovšetova, Škrlj-Medvedova, Gostič in Rus.
Narodna odbrana zbira
darilca za božično obdarovanje otrok naših radarjev v WestfaHjL — Trgovci in dragi dobrotniki, dostavite svoje prispevke do jutri Narodni odbrani, ki ima svoj sedež v Gledališki ulici 8 II v Ljubljani.
Na željo pride po darilo tudi odposlanec.
Pri ishljasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« gTenčice, popite zjutraj □a tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri končnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjevem katarju. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrt vipavskega kulturnega borca
Gorica, 11. decembra.
V Goricj je dne 3. t. m. zadet od kapi umrl bivši šolski upravitelj ua do'.goie*ai župan v Sv. Križu na Vipavskem g. Peter Medvešček. Pokopaii so ga na štan-drežkem poKopališču.
Pokojnik je bil rojen leta 1959. v Kre-stenici. majhni vas:ci pri Kanalu. Osnovno šoio in učite.jišče je ob-skoval v Gor.^i, kamor so se njegovi revni starši preselili že v njegovi zgodnji mladosti. Po dokončanj šol; je učiteljeval v Gorah, na Krasu ju leta 1S31 nastopil službovanje v Sv. Križu, kjer je bil pred petimi leti tudi upokojan. Z Vipavske se je preselil v Gorico.
Njegovo učiteljeranje se je prič°'o v dobi, ko se je moralo slovensko učiteljsko borit; za ugled slovenske šole in svv.cga stanu, za slovensse pravice na kulturnem
in političnem polju. Medvešček ni bi i zadnji v tej borb'. Z brezobzirnostjo s svojim nedosegljivim retoričnim tale atom je nastopil proti vsem, ki so Kratili slovenski šol; jn slovenskemu učite :stvu njihove pravice. Njegovo pero je jI:--, ^tro in duhovito ter je teklo zla.lko. Neumorno je dopisoval Učiteljskemu ^o rarišu. Edinosti ;n Slovenskemu narodu.
Pokojnik je bil na glasu tudi kot :zre<l-no dober učitelj, k; je z vso vestnostjo izpolnjeval svoje stanovske iolžaosli v šoli in zunaj nje. Vedel je, da ni e učite j otrok, marveč vzgojitelj vse?a ljudstva. Deloval je na vseh poljih ljudske prosvete šoli odraslo mladino je zd- iž^^al v prosvetnih društvih, učil jo je petja, z as-be in dramatike. Ustanovil je pri Sv. Križu Kmetijsko društvo. Zavarovala.co z« govejo živino, Kmetsko hranilnico -i posojilnico. Svetokriški občini je ž'jnsno~ul celih 12 let.
Končno se je bavil z leposlovnim čelom ;n je med drugim znaa tidi prevod Bačičevega romana Ljj&e.z^ ;n zvestoba, ki je izšel v Gabrščiovi Slovanski knjižnici v Gorici. Nekaj "a^a ie b.i tuli urednik lista Gorice, ki ga je izdajal ookojni dr. A. Gregor če. Zaradi političnega nesoglasja z izdajatelji lista pa je pustil po nekaj mesecih uredniške pos'e.
Vse njegovo življenje je izpolnjevala marljivost, poštenost in silna borbenost.
Naj počiva v miru po težkem delu med našim ljudstvom v Vipavski dolini!
Zemunski most ostane nedovršen
Po prvotnih načrtih bi morali biti veliki savski" most, ki naj bi vezal Beograd z Zemunom s šireko avtomobilsko cesto in dvojnim tramvajskim tirom, dograjen in izročen prometu v avgustu leta 1933.
Kolikega pomena bi bii ta most ne samo za Eecgrad, temveč vobče za ves premet med pokrajinami severno in iužno od savsko-dunavske črte. ni treba posebej po. udarjati, ker se je c tem že govorilo dovolj obširno vseh štirinajst let od osvobc-jenja sem. pa je zato tudi ne samo naša prestolnica, temveč vsa naše država z največjim zanimanjem spremljala razvoj in napredovanje te mostovne stavbe, največje svoie vrste ne samo v naši državi, temveč na vsem Balkanu. Sredi cela pa sc prišle nepričakovano težki ovire, ki bi bile že same po sebi znatno zavlekle dovršitev stavbe. a sedaj je celo nastopil trenutek, ki upravičuje dvom, da bi se most sple-h dogradil v doglednem času.
Resnica je, da je glavni vzrok tej nevšečnosti Hocvrov moratorij, ki je ustavil nemške repararjske dajatve, na. katerih račun se je dobavljal mostovni material iz Nemčije, toda glavna krivda zadeva pr?.v za prav vendarle mestno občino beograjsko, ki je s svojo nemarnostjo zakrivila, da stavbna dela niso tako napredovala kakor je bilo določeno v prvotnem načrtu. Dciim je namreč montažo iz Nemčije dobavljenega mostovnega materiala prevzela sama nemška dobaviteljska tvr-dka Gu-tehoffnungshiitte, so bila vsa ostala dela poverjena francoski tvrdki Eatigncl. Po pogodbi s to tvrdko bi bila mestna občina beograjska morala izročiti tvrdki za postavitev mostnih nosilcev r.a beograjski strani potrebni svet že S. oktobra 1930. Svet. kjer naj bi se postavil končni nosilec, v katerem se zasidrata nosilni verigi, je bil zasebna last. na kateri je stala stara turška koliba. Dasi je mestna cbčina vedela, da se bo naposled vendar morala odločiti za nakup tega zemljišča, pa naj mu je cena kakršnakoli, in si je mogla pomagati s prisilno razlastitvijo, se je vendar toliko časa pogajala in pogajala, da je izročila zemljišče tvrdki Batignol šele 25. junija 1932. terej skoraj celi dve leti pozneje kakor je bilo potrebno, če bi ne bilo te ovire, bi bilo delo medtem že toliko napredovalo, da bi bil največji del železne konstrukcije dobavljen že pred uveljavi jenjem moratorija in bi bilo kaj lahko ostanek' če bi bilo treba, plačati iz naših sredstev, ko še ni bilo toliko težav s tujimi devizami: ali pa bi se bil z lahkoto našel za plačilo kakšen drug postopek, n. pr. dobava živil, ker bi znesek ne bil tolik kakor je danes, ko ie od 7000 ion materiala dobavljenega in montiranega samo 1760 ton. dasi leži ves material že zdavnaj pripravljen v Nemčiji. Glavna krivda. da je vse delo na zemunskem mostu sedaj popolnoma zastalo, zadeva torej beograjsko mestno občino.
Toda kaj pomaga še tako točna ugotovitev krivca, ko za to ne pride niti košček mostnega železja iz Nemčije in se glede na slabo upanje, da se zared: kaj v tem pogledu, »Gutehoffnurgshtittec že pripravlja, da z vso svojo strojno opremo m osobjern zapusti Beograd, ker nima kaj montirati. V Lausanni se je sicer gevorilo, da se bo v septembru sklenil poseben sporazum med našo državo in Nemčijo glede izpolnjevanja svoječasno sklenjenih pogodb za repa. racijske dobave, toda do tega sporazuma nI prišlo, ker ni prišlo niti do sestanka za to dogovorjene komisije. Dolžnost naš h «erodajnih činrteljev bi oač bila. da tudi glede na pomembnost takih industrijskih dobav za Nemčijo samo skuša v Berlinu doseči sporazum. Ker so drugačna plačila nemogoča naj bi naša država ob sojam-stvu reparacijske dolžnice Nemčije plačala dobavo mostovnega materiala z živili, pač t dobavo, porazdeljeno na nekaj let, če je enoletno plačilo neprikladno. V sedanjih razmerah je mogoča edino le taka rešitev te#a vpraSanla in ta rešitev se mora izvesti, drugače ne bomo nikdar imeli mostu med Beogradom in Zemunom.
Pomembna slovesnost šentjakobske knjižnice
V ožjem krogu povabljenih predstavnikov se je včeraj Izvršila oficielna otvoritev novih prostorov naše osrednje ljudske knjižnice
Ljubljana, 11. decembra. ' V prostrani in svetli glavni dvorani šentjakobske knjižnice v poslopju Slovenske Matice so se danes dopoldne ob pol 12. zbrali ugledni povabljenci, med njimi zastopnik bana banovinski šolski nadzornik Rape, župan dr Puc, predsednik zdravniške zbornice dr. Mavricij Rus, zastopnik Slovenske Matice višji sodni svetnik Anton Lajovic, ravnatelj študijske knjižnice dr. Janko Šlebinger, predsednik ZKD direktor Anton Jug, predsednik NSZ Rudolf Juvan itd. Zbrane je nagovoril predsednik šentjakobskega gospodarskega in kulturnega društva g Anton Likozar. V svojem govoru je izčpno strnil zgodovino naše največje ljudske knjižnice, izvajajoč:
čestita gospoda! Kot predsedniku šentjakobskega gospodarskega in kulturnega društva mi je čast pozdraviti vas vse navzoče. ki ste se odzvali našemu vabilu. Otvoritev šentjakobske knjižnice v njemih novih prostorih nima slavnostnega značaja, je brez pompa, zato vas p ozira v. jamo ▼ preprostih naših prostorih, r prostorih dela in prosvite.
Nujna potreba po izobrazbi ljudstva Je rod.Ha šentjakobsko knjižnico leta 1911. Skromni so bili njenj početki Z 258 knjigami smo v malo znanem Vožarsliem potu v bivšem hlevu oziroma skladišču ieij poslovati tedensko po eno uro. Sprva je bil obisk slab, sčasoma smo si pa utrli pot med prebivalstvo, j.n ko je izbruhnila svetovna vojna, je bila naša knjižnica svojim čitateliem, katerih Krog se :e tMio .jei širiti, v težkih časih mnogokrat edina uteha }n razvedrilo. Knjižnica se je množ'Ia, da ji je postajal prostor vedno tesns'ši. •Iskr.15 smo drug prostor leta in leta, dokler se nismo leta 1924. preselili v -reu-3-šče šentjakobskega kraja na Stari trg s približno 12.000 knjigami. Tu je b'.l razvoj knjižnice hitrejši in prostori, ki so bili v začetku do polovice prazni, so se v 8. letih napolnili, da .',e bilo poslovanje že sijajno otežkočeno
Treba je bilo znova misliti na več;'e prostore. V vsem šentjakobskem okraju nI bilo najtj primernega in Knjižnice dostojnega lokala. Tu nas je v pravll-jem ume-■vanju svojega kulturnega poklic« Slovenska matica letos oktobra sprejela pod svojo gostoljubno streho in nam da^a te svetle, zračne prostore, za kar ji gre najlepša zahvala. Preselili smo se 13. nove nora s ■približno 40.000 knjigarni na 8 tovornih avtomobilih. Naša Knjižnica je zdaj postala prava centralna ljudska knjižnica iiaše-ga mesta in je največja te vrste pr; nas Njeno delovanje pa ni omejeno samo na I.jubijano, ampak s« razte-*i do $krajn'h mej naše države in ima najoddaljenejše oa;«*ma ce v štipu iu Okriiu.
Knjižnica ima z rezervami vred okrog 20.000 slovenskih knjig, 2000 srbohrvat-skih, 600 čeških, 400 ruskih, 70 poljskih 15.000 nemških, 1000 francoskih, 700 italijanskih, 40 angleš/kih, 100 esperantsKih ter 50 vrst raznih modnih listov.
Izposojevalcev ima vpisanih 15.000, izmed teh jih stalno poseča nad 2000. izpo-s->1 a je od svoj
•»> 'žiio 2 milijona letno nad 175.000 jemalcev.
ega ppčetka do danes pri-,cn; g, zdaj jin izposodi
na približno 45.000 od-
Velikansfci razvoj knjižnice *e pripisovn. ti njeni izredni popularnosti. Vedmo smo se trudili, da ustrežemo, če le moremo,
vsem željam in potrebam čitateljev in jim nudimo v leposlovju In poljudnem znan-stvu zdTavo duševno hrano.
Naj bo knjižnici, ki jo od njene ustanovitve do danes vestno vodil knjižničar g. Matija Rode, v teh povečaoiih iu priprav-neoših prostorih omogočen še le.iši razvoj, naj se je oKlenejo vsi, ki jian je mar samo-izobrazba in prosveta. Naj najde aaše stremlj-enje umevanje tudij pri onih, ki so v prvi vrsti poklicani ščititi in širiti pio-sveto, da nas podpirajo gmotno in moralno.
Proglašam s tem šentjakobsko knjižnico, ki sicer že posije v novih prosu>j;h, za oficielno otvorjeno, 'a-n, čestita gospoda, se pa vnovič zahvaljujem, da Bte se odzvali našemu vabilu, da vidite našo ustanovo, sad 221etnega smotrenega dela za narodno prosveto.
Predsednikov govor so vsi pozdravili s toplim odobravanjem. Nato je izpregovoril g. župan dr. Puc. Predočil je Šentjakobčane kot zgledno gospodarsko in prosvetno društvo, ki je z neizmerno vztrajnostjo in brezprimerno marljivostjo že doslej mnogo prispevalo k širjenju prosvete med Slovenci. Če le kdo, bas šentjakobska knjižnica najočitnejše potrjuje stari rek, da iz malega raste veliko Postala je centralna knjižnica slovenskega ljudstva, ki omogoča, da pridejo naši ljudje za cenen denar do najboljše knjige. V.se priznanje je gospod župan izrekel vzorno marljivemu knjižničarju Matiji Rode tu. nosebno pa je še čestital predsednika g. Likozarju tudi zaradi tega, ker je baš danes praznoval 75-letnico rojstva in je vse svoje življenjsko delo posvetil prosveti in širjenju kulture.
Po močnem odobravanju je povzel besedo banovinski šolski nadzornik Andrej •Rape in je sporočil banove čestitke na novo pridobljenih prostorih. Poželel je (knjižnici, da bi se še širila in napredovala, 'kolikor bo to le še mogoče. Šole same ne •zmorejo vsega opraviti same, zato je predvsem šentjakobsko knjižnico treba ceniti kot eno naših najjačjih opornic ljudske prosvete.
Direktor Anton Jug je v svojem govoru omenjal, da se je na nedavnem občnem zboru ugotavljalo, da se knjižnicam in vobče organiziranemu prosvetnemu delu •stavlj.ajo velike zapreke. Zlasti film in radio odvaiata ljud' v svoj krog. Širimo lepo knjigo! Tole je ena najlepših kulturnih slovesnosti. ko v skromnem, toda v pomembnem krogu povabljencev otvarjamo nove prostore šentjakobske knjižnice. Čestitam tem prisrčneje, ker vidim pred seboj ljudi, 'ki so v javnem delu osiveli. Poglejte Liko-•zarja, poglejte Rodeta — mladi gospodje se bodo moral' še mnogo potruditi, da bodo lahko pokazali na take uspehe, kakor najvidnejši prosvetni delavci naših Šentjakob čano v.
Vsi navzoči so nato čestitali predsedniku Likozarju. pri ogledu res lepih lokalov in ogromne zaloge knjig na visokih policah pa tudi niso štedili z izrazi vsega občudovanja in spoštovanja.
Slovenska umetnost v Jakopičevem paviljoni!
Slavnostna otvoritev odlične umetnostne razstave, ki jo je priredilo marljivo društvo „Krka"
Ljubljana, 11. dec.
Mlado, izredno marljivo društvo »Krka« je danes otvoril a tako zvane »decembrske umetniške dneve«. Uvod je bila slavnostna otvoritev umet. razstave v Jakopičevem paviljonu, kjer so se ob 11. zbrali na i odličnejši predstavniki naše javnosti, prišlo je pa tudi mnogo občinstva, ki se zanima za slikarstvo in plastiko. Ko so bili vsi zbrani, je predsednik »Krke« g. Rostan otvoril razstavo. Predvsem je toplo pozdravil novega d i vi z: on a rta g. generala Vladimira Cukavca, ki je v spremstvu svojega ordo-nančnega oficirja kapetana ŽivojUna Stano-ieviča napravil svoj prvi oficielni obisk, podpredsednika senata dr. Ivana Novaka, senatorja dr. Gustava Gregorina in dr. Rožiča, župana dr. Puca in podžupana Jar-ca. češkoslovaškega konzula inž. Ševčika, podpredsednika višjega deželnega sodišča dr. Gradnika, poslevodečega podpredsednika JC lige dr. Egona Stareta in razne druge odlične goste. Nato je izjavil:
Z dananšniim dnem se pričenjajo tako-zvani »Decembrski umetniški dinevi«. So to izredne prireditve društva »Krke«, ki jih je društvo dalo na spored, da zadosti svojemu namenu: »podvzeti vse, kar utegne kakorkoli služiti kulturni in gospodarski povzdigi Dolenjske, odnosno celotne dravske banovine«. Poleg umetnostne razstave se bosta vršila v torek 13. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice li-terarni večer poezije, v sredo ob 20. pa istotam literarni večer proze, oo Novem letu pa glasbeni večer. Po svoji sestavi spominjaj« ti decembrski umetniški dnevi na oktobrske umetniške dni 1920 v Novem mestu in mesec dni pozneje na novembrske umetniške drni v Ljubljani. Organizatorji go enti in isti.
Sedanji umetniški dnevi se temeljito razlikujejo od preteklih, ko so nastopili zastopnika samo ene generacije. Društvo »Krka« se ie postavilo na stališče, da naj bodo zastopane vse stroje, stari in mladi. Druži naj jih le kvaliteta njihovih del. Tako naj podajo vse prireditve živo sliiko na-še tvornosti na vseh področjih umetnosti in naj v teh kritičnih časih, ko je zanimanje za umetnost zaradi težkih razmer popustilo. znova spomnijo slovensko javnost na »"ene reprezentance, ki tvorijo njen dušev-
ni obraz. Obenem naj razstava slovenske pokrajine in človeka gmotno podpre naše likovne umetnike.
Pričujoča razstava naj bi pokazala, kako sta doslej odmevala slovenska zemlja in Človek v naši upodabljajoči umetnosti. Spoznali naj bi, v koliko ie naša umetnost zrasla iz naše zemlje tudi v svoji vidni obliki. Naša zemlja postane tipična tudi za našo likovno umetnost! Skoraj vsi naši.umetniki so morali svoja mlada leta preživeti v inozemstvu, zajemati so morali tujega duha, tujo formo in oblikovati tuj svet, čeprav vemo'vsi, da se najbolj popolno izpove človek le v tistem svetu, ki mu je po naravi najbližji: v svojem domačem svetu.
Naši likovni umetniki se, po teh razstavljenih delih sodeč, obračajo od brezbarvne forme, od nekakšne internacionalizacije in prav zaradi tega zaznamujejo v inozemstvu tudi uspehe. Najbolj zgovoren dokaz nam nudi internacionalna razstava v Amsterdamu, na kateri je vzbudil »Kmečki karneval« Toneta Kralja baš zaradi »posebnega značaja tal in lfiiudri svoje zemlje«, kakor piše kritik Wolf, toliko pozornost mednarodnega sveta. Kakor je torej videti, je bodočnost naše Likovne umetnosti v nadaljevano'« ponosne pesmi naše zemlje, ki jo je pri nas prvi začel gojiti z veliko ljubeznijo naš najstarejši pa obenem tu da naj-krepkeiši še živeči sMIkar Ferdo Vesel.
Razstave se je udeležilo 25 slikarjev in kiparjev s 125 umetniškimi deli, od katerih ie 19 plastik Frana Goršeta, Tinefia Kosa in Antona Sajevioa. V srednji največji sobi te plastike zelo prijetno poživljajo razstavo Dominira predvsem 'kompozicija Toneta Kralja iz železobetona. Je to tenka, a zelo težka plastika — okoli 150 kig tehta — predstavljajoča nagrobnik za pokojno pesnico Vido Jeraievo. Pesnica je v miniaturi obrnjena z obrazom proti geniju, ki plove nad njo in jo vabi v višave. Ko zbira z desmioo motive domače zemlje, katere simbol je klasje v njeni levici, ima ob nogah odiprto knjigo s ptički, simbol lirike.
Največ plastik — 12 po številu — je razstavil Tine Kos. Vse so fa vsakdanjega življenja in morda prav zaradi tega tako učinkujejo. Zelo sugestivne so »Miti z otrokom« v srednji sobi, »Šofer« in »Pastir« pa
v stranskih sobah. Te tri plastike so tudi največje. Poleg Toneta Kralja in Tioeta Kosa je zelo zanimivo opazovati, kako uveljavlja svojo samobitnost kipar Fran Gorše, ki je imel letos v .Jakopičevem paviljonu svojo kolektivno razstavo in ie zastopan na tej razstavi s 4 plastikami. Sajevic ie žal zastopam Ie z eno plastiko.
Razstavili so ti-le likovni umetniki (ce): Maksim Gaspari, Fran Gorše, Božidar Ja-kac, El-ko Justin, Fran Klemenčič, Anton Gojmir Kos, Tine Kos, Mara Kraljeva, Tone Kralj, Veno Pilon, Elda Piščanec, Sajevic, Albert Sirk, Viniko Siapernik. Hinko Smrekar, Avgusta Šantel, Henrika Šantel, Saša Šantel, Josip Tavčar, Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič, Ferdo Vesel, Fran Zupan, Anica Zupane-c, Josip Žagar in Peter Zmi-tek. Vsi ti umetniki so razstavili najboljše, kar imajo iz zadnjega časa, in v kolikor imajo umetnine doma,- saj mnogo razstavljajo in se udeležujejo po več razstav doma in v inozemstvu hkrati.
Naštetih 25 -men predstavlja 25 različnih svetov. Razstave si ne morete kar naenkrat ogledati. Treba bo še priti v Jakopičev paviljon in si og'edati ta bogati umet-roinski zaklad, ki so ga razgradi naši likovni umetniki pred vami. Razstava se > vrši ravno za Božč, tako da se nudi prilika nakupa najlepših božičnih darov. Ni mogoče imeti toplejših občutkov od tistih, ki človeka prevzamejo, ko stopi v svoj dom in zazre umetniško sliko na stani. Vsaka taka
slika je kakor sonče! In sonca smo posebno zdaj pozimi tako zelo potrebni!
Razstava Ima svoj poseben dolenjski oddelek, Icjer so razstavljeni zgolj motivi z Dolenjskega. V tem oddelku domintra Božidar Jakac, ki je s kolegi akademskimi sli-kariS uredil razstavo. Motivi bodo zanimali predvsem Dolenjce .bivajoče v Ljubljani, a privlačevali bodo s svojo tipično intimnostjo prav vsakogar.
Da se bo občinstvo intimno seznanilo z vsakim umetnikom razstavljaIcem. bo društvo »Krka« skušalo prirediti vodstva v razstavnih prostorih in jih bo pravočasno naznanilo v listih. V načrtu ima tudi koncert prihodnjo nedeljo prav v tem paviljonu, z radijskim prenosom Prireditelji so dali postaviti v v paviljon zelo selektiven radijski aparat, kii jim ga ie stavil brezplačno na razpolago prodajni oddelek Radio Ljubljane. Zeleč, da bo občinstvo iz Ljubljane in dežele pridno posečalo razstavo in po možnosti tudi odkupilo dela naših marljivih tvorcev, proglašam razstavo za otvorjeno.
Po govoru predsednika Rostana si je občinstvo z zanimanjem ogledalo razstavljena dela in splošno mnenje ie, da ie to ena najlepših umetniških razstav v zadnjih letih. Tonilo priporočamo občinstvu, da poseti razstavo v čim večjem številu, premožnejši sloji pa naj se oskrbno z lepimi umetninami, da obenem omogočijo našim umetnikom prijetne praznike. Začetek je bil dober: prvi dan so bile prodane štiri s'!ike.
Smrt vipavskega kulturnega borca
11. decembra, zadet od kapi
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 11. dec. Današnja nedelja ie potekla brez večjih dogodkov aM prireditev, če izvzamemo prvenstveno tekmo med mariborskima domačima tekmecema I. SSK »Mariborom« in SK »Rapidom«, ki se je odigrala v velikem zanimanju in napetem pričakovanju popoldne v Ljudskem vrtu na skrajno blatnem in zasneženem igrišču pred kakimi tisoč gledalci.
Policijska kronika zadnjih 24 ur je precej pestra. Na oglu Stolne ulice in Slomškovega trga se je zaletel s kolesom 16-letni mehaniški vajenec Viljem Z. s tako silo v kolo nasproti vozečega posestnika Josipa Fariča iz Zrkovcev, da je Farič padel s kolesa, ki je postalo za nadaljnjo vožnjo nesposobno. Zaradi izzivanja s prepevanjem nemških pesmi in norčevanja iz službujočega stražnika je bil aretiran 18-letni brivski pomočnik Karel Znofl, med tem ko je njegov paidaš. neki Šalamun, pobegnil Snoči okrog pol 23. ie pustil posestnik To-maž Podletnrik iz Srednjega Gašteraja v veži gostilne »Friedau« na Tržaški cesti svoje kolo, na katerem je imel obešeno torbo z raznimi predmeti, ki. jih je nakupil za svoj dom. Neznani tat je izbral njegovo odsotnost in mu je odnesel iz torbe 3 metre temnorjavega blaga za moško obleko. Policija je tudi prejela prijavo, da so neznane osebe odnesle iz drvarnice zobnega
zdravnika dr. Drnjača včeraj popoldne večjo množino kuriva.
V Vetrinjski ulici je izgubil progomi delavec Fran Koletnik listnico, v kateri je imel 180 Din gotovine, železniško legitimacijo s sliko, dva zastavna listka in zdravniški kontrolni list Davi okrog 2. ie našel policijski stražnik Vovk na oglu V odmik o-vegla trga ob neki hiši prislonjeno dobro ohranjeno moško kolo brez lastnika. Kolo ie brez tovarniške znamke in ima številko 90.930. Menda ie bilo nekje ukradeno. Na Koroškem kolodvoru se ie ponesrečil v pretekli noči 4<Tetni kurjač avstrijskih zveznih železnic Roman Gutschi iz Gradca. Med snaženjem in mazanjem tovorne lokomotive je v temi padel v kanal za odstranjevanje pepela in dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga z ■ reševalnim avtomobilom v tukašnjo javno bolnaco.
Na reševalni postaji so nudili prvo pomoč 28!etni zasebnici Franji Kovačičevi iz Slovenske ulice, ki se .ie nevarno vrezala v levo roko, in 25!etni služkinji Mariji Kranjčevi z Glavnega trga, ki si je pri odpiranju nekega zaboja močno raztrgala meso na levici. Na Tržaški cesti je porod prehitel 201etno Nežo Zvagonovo iz Razgorja pri Laporju, ki je bila na poti v bolnišnico. Mlado mater so z njenim živim otrokom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
20 let Preporoda
V	petek se ho pričela proslava 20 letnice Preporoda s slavnostno akademijo v tJnion u. V nedeljo 18. t. m. bo slavnostni občni zbor in spominska svečanost na Endhcherjevem grobu pri Sv Križu. Preporod je ob tej priliki izdal jubilejni zbornik, v katerem je prikazan ves razvoj tega do sedaj največjega dijaškega pokreta. Vabila za proslavo so že razposlana. Ker pa pri tolikem številu naslovov niso izključene pomote, prosimo vse, ki so bili pomotoma prezrti, oprostila. Osebne reklamacije vsak dan do proslave v Preporodu, Napredni dijaški dom, Tomar nova ulica 3. Našo javnost pozivamo, da se vseh jubilejnih prireditev udeleži v čim večjem številu, zlasti jo opozarjamo na nakup jubilejnega zbornika, ki je bil izdan le v omejenem številu.
Zadnja pot ge. Dželebdžičeve
Lož, 11. decembra.
V	sredo popoldne smo položili ob ogromni udeležbi občinstva k večnemu počitku trgovko go. Dželebdžičevo z njenim nebog-ljenčkom. Pred hišo žalosti je opravil pravoslavni svečenik, ki je prišel iz Ljubljane, cerkvene obrede, nato pa sta zapela združena pevska zbora iz Starega trga večno lepo »Vigred« in sprevod se je začel pomikati proti ložkemu pokopališču. Otvorila ga je mestna lorka godba pod vodstvom šols&ega upravitelja Mercine. Za godbo je korakala četa Sokolov in S^kolic s praporom, za Sokoli pa pevska zbora iz Starega trga in čete naših vrlih gasilcev s prekrasnimi venci. Pred vozom s krsto, na katerem je bilo polno cvetja in vencev, je šel svečenik. Za krsto, kateri so tvorili gasilci častno stražo, so v globoki žalosti korakali ožji sorodniki, za njimi pa ogromna množica ljudstva, med katero smo opazili šolsko mladino z učiteljstvom, starosto starolo-škega Sokola g. Poznika, ložkega župana g. Skrb ca, sodnega svetnika g. Kajfeža, g. dr. Moharja, zastopnike raznih društev, orož-ništvo in finančno stražo, kar priča, da je bila pokojnica splošno priljubljena.
Na pokopališču so zapeli p-evci ob odprtem grobu »Usliši nas« in nato so pričele padati na krsto pTve grude zemlje. Pokoj-nici, ki je bila zaradi svoje dobrosrčnosti priljubljena in spoštovana po vsej Ložki dolini, bodi ohranjen časten spomin!
V zadnjem trenutku preprečen pogreb
Ptuj, 11. decembra.
V Draženeih pri Ptuju je umrla po-sestnlkova žena Marija Cartlova, katere pogreb se je vršil te dni na pokopališče k •Sv. Vidu. Ker so se širile razne vesti, da je umrla nenaravne smrti, je državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupla. Orožniki, ki so se napotili na pokopališče, so našli krsto s truplom že v grobu in so odredili prenos krste v mrtvašnico. Rezultat raztelešen j a še ni znan.
Valilnica v plamenih
Murska Sobota, 11. decembra.
Te dni se je oglasil v zigodnjih jutranjih urah požarni rog. Nebo je močno zažarelo tja proti Rakičanu, kamor so odhiteli gasilci z motorno brizgalno. Ogenj je nastal pri g. Sečku, kjer je bila v plamenih moderna valilnica. Kljub temu, da je bila pomoč takoj na mestu, je vendar bilo onemogočeno vsako gašenje, ker daleč naokoli ni bilo primernega vodnjaka. Ogenj je zato do tal upepehl vso valilnico. V ognju je poginilo okrog 450 kokoši, kolikor jih je bilo v poslopju. Žrtev plamenov so postali tudi stroji, tako da je škoda prav velika.
Ta požar naj bo rakičanski občini opomin, naj projektirano poglobitev vodnjakov čimprej izvede, ker je sedaj vsako uspešno gašenje onemogočeno.
Objave
GLEDALIŠKI REPERTOAR. • Ljubljanska drama.
Ponedeljek: »Kar hočete«. A.
Ljubljanska opera. Ponedeljek: Zaprto.
*
Ekspozitura Agencije Avale v Ljubljani se je preselila iz Knafljeve ulice 13 v Levstikovo ulico 14/1. Telefonski številki sta neizpremenjeni: 31-10 in 31-20.
Zapeka, številni zdravniki uporabljajo naravno Franz Josefovo grenčico tudi pri vrenju in razkrajanju najvišje stopnje v želodčnem črevesnem kanalu z ugodnim uspehom.
Bach je napisal Božični oratorlj, ki je postal eno njegovih najpopularnejših del. Navzlic temu, da je minilo že 200 let, odkar je Bach ustvaril to veledelo, je Božični ora-torij še vedno učinkovit. Jedrnatost glasbenega izraza, pestrost njegovih tem in mojstrsko obvladanje glasbenih oblik odlikuje kakor ostala tudi to Bachovo delo. Pisano je za štiriglasni mešani zbor, štiri soliste in orkester. Danes dne 12. t. m. bo »Božični oratorij« izvajala »Sloga« v Unionu. Sodelovali bodo naši najboljši pevci solisti: Lovšetova, Škrlj-Medvedova, Gostič in Rus.
Narodna odbrana zbira
darilca za božično obdarovanje otrok naših rudarjev v Westfaliji. — Trgovci in drogi dobrotniki, dostavite svoje prispevke do jutri Narodni odbrani, ki ima svoj sedež v Gledališki ulici 8/n v Ljubljani.
Na željo pride po darilo tudi odposlanec.
Pri ishljasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj n« tešče, brez truda izdatno iztrebljenje Črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri končnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjevem katarju. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Gorica,
V Gorici je dne 3. t m umrl bivši šolski upravitelj im dolgoJe+ni župan v Sv. Križu na Vipavskem g. Peter Medvešček. Pokopali so ga na štiii-drežkem poKopališču.
Pokojnik je bil rojen leta 1959. v Kre-stenici, majhni vasici pri Kanalu. Osnovno šoio in učiteljišče je obiskoval v Gor^i, kamor so se njegovi revni starši preselili že v njegovi zgodnji mladosti. Po dokončani šoli je učiteljeval v Gorah, na Krasu ju leta 1894 nastopil službovanje v Sv. Križu, kjer je bil pred petimi leti tudi upokojem. Z Vipavske se je preselil v Gorico.
Njegovo učiteljevanje se je ptIč^o v dobi, ko se je moralo slovensko učiteljsko boriti za ugled slovenske šole in svojega stanu, za slovensKe pravice na kulturnem in političnem polju. Medvešček ni bil zadnji v tej borbi. Z brezobzirnostjo in 6 svojim nedosegljivim retoričnim taleatom je nastopil proti vsem, ki so kratili slovenski šoli jn slovenskemu učiteijsivu njihove pravice. Njegovo pero ;e oKo vrstro in duhovito ter je teklo gladko. Neumorno je dopisoval Učiteljskemu lo/arišu, Edinosti m Slovenskemu narodu.
Pokojnik je bil na glasu tudi kot izredno dober učitelj, kj je z vso vestnostjo izpolnjeval svoje stanovske dolžnosti v šoli ioi zunaj nje. Vedel je, da ni 'e učite j otrok, marveč vzgojitelj vsega ljudstva. Deloval je na vseh .poljih ljudske prosvete. šoli odraslo mladiao je združeval v prosvetnih društvih, učil jo je petja, g as-be in dramatike. Ustanovil je pri Sv. Križu Kmetijsko društvo. Zavarovalnico za govejo živino, Kmetsko hraniLnico ri posojilnico. Svetokriški občini je župano^al celih 12 let.
Končno se je bavil z leposlovnim delom in je med drugim znan tidi i:j*-.ccv prevod Bačičevega romana LjaDP-z^u in zvestoba, ki je izšel v Gabrščsovi Slovanski knjižnici v Gorici. Nekaj '.asa ie bil tudi urednik lista Gorice, ki ga je izdajal pokojtni dr. A. Gregorčič. Zaradi političnega nesoglasja z izdajatelji lista pa je pustil po nekaj mesecih uredniške pos1^.
Vse njegovo življenje je izpolnjevala marljivost, poštenost in silna borbenost.
Nad počiva v miru po težkem delu med našim ljudstvom v Vipavski dolini!
Zemunski most ostane nedovršen
Po prvotnih načrtih bi moral bita veliki savski most, ki naj bi vezal Beograd z Zemunom s široko avtomobilsko cesto in dvojnim tramvajskim tirom, dograjen in izročen prometu v avgustu leta 1933.
Kolikega pomena bi bil ta most ne samo za Beograd, temveč vobče za ves premet med pokrajinami severno in južno od savsko-dunavske črte, ni treba posebej poudarjati, ker se je o tem že govorilo dovolj obširno vseh štirinajst let od osvobo-jenja sem, pa je zato tudi ne samo naša prestolnica, temveč vsa naše država z največjim zanimanjem spremljala razvoj in napredovanje te mostovne stavbe, največje svoje vrste ne samo v naši državi, temveč na vsem Balkanu. Sredi dela pa so prišle-nepričakovano tež&i ovire, ki bi bile že same po sebi znatno zavlekle dovršitev stavbe, a sedaj je celo nastopil trenutek, ki upravičuje dvom, da bi se most sploh dogradil v doglednem času.
Resnica je, da je glavni vzrok tej nevšečnosti Hoovrov moratorij, ki je ustavil nemške reparac:jske dajatve, na katerih račun se je dobavljal mostovni material iz Nemčije, toda glavna krivda zadeva prav za prav vendarle mestno občino beograjsko, ki je s svojo nemarnostjo zakrivila, da stavbna dela niso tako napredovala kakor je bilo določeno v prvotnem načrtu. Dcdim je namreč montažo iz Nemčije dobavljenega mostovnega materiala prevzela sama nemška dobaviteljska tvrdka Gu-tehoffnungshiitte, so bila vsa ostala dela poverjena francoski tvrdki Batignol. Po pogodbi s to tvrdko bi bila mestna občina beograjska morala izročiti tvrdki za postavitev mostnih nosilcev na beograjski strani potrebni svet že 8. oktobra 1930. Svet, kjer naj bi se postavil končni nosilec, v katerem se zasidrata nosilni verigi, je bil zasebna last, na kateri je stala stara turška koliba. Dasi je mestna cbčina vedela, da se bo naposled vendar morala odločiti za nakup tega zemljišča, pa naj mu je cena kakršnakoli, in si je mogla pomagati s prisilno razlastitvijo, se je vendar toliko časa pogajala in pogajala, da je izročila zemljišče tvrdki Batignol šele 25. junija 1932, torej skoraj celi dve leti pozneje kakor je bilo potrebno, če bi ne bilo te ovire, bi bilo delo medtem že toliko napredovalo, da bi bil največji del železne konstrukcije dobavljen že pred uve-Ijavljenjem moratorija in bi bilo kaj lahko ostanek, če bi bilo treba, plačati iz naših sredstev, ko še ni bilo toliko težav s tujimi devizami; ali pa bi se bil z lahkoto našel za plačilo kakšen drug postopek, n. pr. dobava živil, ker bi znesek ne bil tolik kakor je danes, ko je od 7000 ton materiala dobavljenega in montiranega samo 1760 ton, dasi leži ves material že zdavnaj pripravljen v Nemčiji. Glavna krivda, da je vse delo na zemunskem mostu sedaj popolnoma zastalo, zadeva torej beograjsko mestno občino.
Toda kaj pomaga še tako točna ugotovitev krivca, ko za to ne pride niti košček mostnega železja iz Nemčije in se glede na slabo upanje, da se zgodi kaj v tem pogledu, »Gutehoffnungshiitte« že pripravlja, da z vso svojo strojno opremo in osobjem zapusti Beograd, ker nima kaj montirati. V Lausanni se je sicer govorilo, da se bo v septembru sklenil poseben sporazum med našo državo in Nemčijo glede izpolnjevanja svoječasno sklenjenih pogodb za repa. racijske dobave, toda do tega sporazuma ni prišlo, ker ni prišlo niti do sestanka za to dogovorjene komisije. Dolžnost našh merodajnib činiteljev bi pač bila. da tudi glede na pomembnost takih industrijskih dobav za Nemčijo samo skuša v Berlinu doseči sporazum. Ker so drugačna plačila nemogoča, naj bi naša država ob sojam-stvu reparacijske dolžnice Nemčije plačala dobavo mostovnega materiala z živili, pač z dobavo, porazdeljeno na nekaj let, če je enoletno plačilo neprikladno. V sedanjih razmerah je mogoča edino le taka rešitev tega vpraSanja in ta rešitev se mora izvesti, drugače ne bomo nikdar imeli mostu med Beogradom in Zemunom.
/
V Atenah so imeli zadnje dni stavko tramvajskih uslužbencev, katere je morala krotiti
in razganjati policija
Ničnost posvetne slave
Novi Gotha — gene a loški koledar dvorov in plemenitaštva, beleži med svojimi imeni tudi zadnje poganjke izumirajoče rodbine Večera. Med člani te rodbine, ki so prišli v zgodovinske podatke po zaslugi najbolj znane ženske tega rodu. omenja koledar na prvem mestu nesrečno Marijo ali »Marv Aleksandrino Večer o«, roj. 19. marca 1871. umrlo >0. januarja 1889 v lovskem gradiču Maverftngu.« Samo ta kra< tek komentar vsebuje ime glavne prota-gonisfke tragedije cesarjeviča Rudolfa. Rod Večera je sploh nesrečen rod. Najstarejši brat Rudolfov e ljubice je umrl v objemu p'amenov pri požaru Ringtheatra ra Dunaju. Njeno najstarejšo sestro je dohitela smrt v Londonu, ko ji je bilo jedva 20 let njen najmlajši h«at Franc pa je pa del 1. 1915 kot huzar<ki ritmojster v Voliniji. Zapustil je troje hčera, ki so zda i stare 27, 26 in 25 let in zadnje nosijo naslov baronic iz rodu Večera.
Gardna dama
V prejšnjih časih so bila dekleta še tako nesamostojna, da jih je morala mati spremljati na vsako prireditev in jo od tam voditi domov. Tako je prišlo do običaja garnne dame, ki se je vzdržal še do naših dni, ko nima več absolutno nobenega pomena in predstavlja le še preostanek družabne hinavščine.
Smisel ima samo za res mlada dekleta, ki še nimajo nobene samostojnosti, a nesmisel je. če gre za dekleta, ki študirajo morda že na vseučilišču, obiskujejo s svo-
jimi tovariši čajanke i_ zasebne plesne venčke, se odpravljajo same na zimski šport itd. Mati naj ima pač možnost, da poseti oficielno zabavo, ki se je udeležuje njena hči, in se razveseli nad njenimi uspehi, da bi iz samega nesmiselnega tradicionalizma morala prežrtvovati cele noči, to ne spada več v naš čas.
Ekspedicija v Ande
V	Nemčijo sta se vrnila vodji nemške ekspedicije v Ande, ki je štela sedem članov. Ekspedicija je hotela preiskati pred vsem centralni masiv And z ogromnim vrhom Akonkague (7735 m). 2e na poti iz perujskega pristanišča Kasmarja tja je odkrila ostanke doslej neznanega inkaškega mesta. V gorovju so jo presenetili često. krat silni snežni viharji. V ostalem se je izvršil pohod na Akonkaguo po načrtu in brez nesreč. Ob tej priliki so izvedli prve kartografske posnetke ogromne gore in so proučevali pojav kozmičnega žarenja v tej višini, za kar so morali vlačiti s seboj 300 kg težak aparat. Posebno natančno so proučili veliki masiv And, ki nosi ime Ccrdillera Blanca. Pri tem so prvič zlezli na 6765 m visoki hrib Huoskaran.
Nesreča pri čiščenju vodnjaka
V	Ajki ob Donavi se je primerila nenavadna nesreča. Pri čiščenju nekega rezervoarja za vodo je zlezlo v vodrjak pet delavcev, da bi izčrpali in izeietili vod-njV-fc. Namestili so v vodnjaku bencinski motor, ki pa ie z izpušnimi plini zastrupil vso petorico. Delavce so potegnili iz vodnjaka mrtve.
Nemčija izgubita proti Holandski
Stolp cerkve sv. Štefana na Dunaju, ki je bil zgrajen 1. 1432., obhaja letos petstoletnico svojega obstoja
Jeruzalem se modernizira
Na diisseldorfskem stadionu sta se te dni spoprijeli holandsko ln nemško nogometno moštvo. Tekmi je prisostvovalo nad 50.000 gledalcev. Holandci so igrali tako sijajno,
da so Nemci podlegli z 0:2
Mladinska organizacija kristjanov je zgradila v Jeruzalemu poslopje, v katerem bo imelo društvo sedež za vso Palestino
Vino za Ameriko
Po podatkih Ameriške zbornice za trgovino v Parizu leži v kleteh ameriške režije (U S. Bonded. \Varehouse) 108 milijonov steklenic vina, ki jih bodo Američani spra« vili v promet čim pade sedanji zakon o prohibiciji.
Nesreča v dvigalu
V Madridu se je pred kratkim ponesrečilo dvigalo podzemske železnice. Kabina, v kateri je sedelo 27 oseb, se ie utrgala in zgrmela v globočino. Pri tem se je več j ljudi ubio, nad 15 pa je bilo hudo ranje* j nih. Sreča v nesreči je bila. da je bilo dvigalo iz kovine, kajti sicer ne bi bil nihče ušel smrti.
V Seit&i je utonila
Francoska igralka Marcela Arbad-Romeo, ki je te dni v navalu blaznosti skočila v Seino in utonila. Bila je eden največjih upov
mlade francoske gledališke umetnosti
Iz akvaristove torbe
O pomanjkanju kisika in o ihtioftiriju.
Kaiko neznatno je število onih, ki 6e ukvarjajo z vodožntjem, ki je s svojo cve-tano in živano gotovo zelo zanimiva in obširna vedal Re6 nam otežuje voda vpo« gled in dostop, zaradii česar si domišljajo široike plasti ljudstva, da je pod vodo živalstvo in rastlinstvo zastopano v redkejšem št e viki kakor aa kopnem, kar pa ne drži. Voda, ki je po mnenju prirodosJov-cev zibel vsega, kar živi na naši premič-nici, je prebivališče m zbirališče mnogoterih zavali in rastlin, ki po številu daleč, daleč presegajo živa bitja na kopnem. Vodoia površina je večja od kopnega in pride v poštev silna globina, ki je polna nam zm-nih in neznanih živih bitij, dočim preneha življenje na kopnem — izvzemši globlje jame in ponornice — že nekaj metrov pod površino. Se manj je znano dejstvo, da si žnvali n rastline v vodi omogočajo obsta« nek medsebojno, t j. da so živali odvisne od rastlin, rastline pa od živali. Samo onim, ki se ukvarjajo z vodožifiem s pomočio akvarija, se odlpro na široko vrata v vodne globine in priroda jim razodeva marsikaj nepričakovanega. Skrivnosti o katerih ne bi mogla sanjati oaijbujciejša fantazija.
Ker smo pravkar omenili medsebojno odvisnost živali i.n rastlin v vodi, ne bo odveč, če si ogledamo zadevo podrofoci-ejše. Ta medsebojna odvisnost 9e »amreč ni mogla z lahka ug jtovvc. v prejšnjih vekih, ker je znanost šele ob koncu 18. stoletja (1774) odkrila kisik, ki ga potrebujejo vsa živa bitja naše pr°mičn:ce za svoj obstoj — za dihanje. Na podlag! te ugotovitve so nadaljnja raziskovanja dognala, da izdiha-vajo rastline ponoči ogljikov dvokis in vdihavajo kisik, podnevi pa v primerni svetlobi uporabljajo omenjeni dvUcis, t j. razkrajajo ga v oglijik in kisJk. Prvega ujpo* rahljajo za svoj ustrt»j, za svojo rast, kisik pa izjpahnejo in tega uporabljajo ribe
Pantelejmon Romanov:
Verniki
/Črtica iz boljševiškega protiversKega boja.
Po vasi se je razširila govorica, da bodo duhovnikom prepovedali maŠevati in da bi*-ido zaprli cerkev.
Ko so se zadevno zbrali vaščani v šoli. »o vsi kipeli od razburjenja; vaški pečar in i niti čakal, da shod otvorijo, z nestip-mostjo je kriknil iz kota pri peči, kjer Je bil stal *
»Kaj pa mislite, prek!eti antikristi, 5c vere bi se rad' lotili, a?«
»Kakšne vere?« je vprašal predsednik.
»Kakšne neki... cerkev hočete zapreti, ka-li?«
»Cerkev lahko zapremo le v tem primeru, če ne predložite seznama vernikov in ne »vložite prošnje v Sovjet.«
»Le poizkusi zapreti ..«
»Sami ste se prodali hudiču, zdaj bi pa še nas radi vrgli v njegov kotel!*
Predsednik je namršil obrvi, gledal x papirje. ki so bili razprostrti pred njim in se delal, kako da vsega skupaj ne sliši. Nato f>a je dvignil glavo, nekaj časa gledal pečarja in dejal:
»Za kaj pa prav za prav gre?«
»Za kaj., sam dobro veš za kaj...«
»Državljani, vprašanje zastran cerkve je na današnjem dnevnem redu. Mir, prosim! Jvan Nikitjev. molči'«
»Nak, brat, molčali smo, zdaj pa ne bomo več. Vezo boste kar pri noint puatitik
»Si končal?« je vpraša! predsednik.
»Jaz sem končal, vprašanje je le, kdaj boste končali vi, hudiči!«
»Nu, dobro. Gre torej za cerkev... slišite tam... doma se boste lahko še pogovorili ...«
Vsi so utihnili in bilo je, kakor če se v cerkvi konča pridiga in se prične maša
»Kakor rečeno: nihče se noče dotakniti vaše cerkve, zahtevamo samo to, da sestavite seznam tistih, ki verujejo. Morda pa tukaj nihče ne veruje.«
»Kako da ne. Vsi verujemo.«
»Saj nismo Turki!«
»Nas ni treba šteti zraven,« so s« oglasili mladi.
»Kdo se pa zmeni za vas, Mati Božja že zdavnaj joka n«d vami.«
»Ce vsi verujete, tedaj napišite izjavo, da hočete imeti cerkev »n se podpišite,« je dejal predsednik.
»Nič nočemo imeti, saj jo že imamo.«
»Zaradi reda, vražja glava. Ali niste že prej plačevali davka konsistoriju?«
»Plačevali smo. kajpak. Nu?. .«
»Nu, nu, tudi zdaj ga boste morali plačevati. Evo, tu imate list, napišite izjavo in odgovarjajte na vprašanja, ko *KWte podpisovali.«
Vsi so umolknili, vstajali na prste in preko hrbtov prednjih gledali predloženi list. ki je ležal na prvi šolski klopi. ^
»In kakšna so tista vprašanja?«
»Boste že videlr. Napiši izjavo! Zgoraj!« je ukazal predsednik dečku z razkuštranl-mi Lasmi ia s starem suknjiča z novimi so- I
kavi. ki je sedel v prvi klopi.
»Papirja bo zmanjkalo. Vsi se ne bodo mogli podpisati,« je dejal dečko.
»Če bo zmanjkalo, bomo pa še dali. Piši: Izjava ... Podpisani predstavljamo skupino vernikov, na podlagi česar vlagam«? prošnjo za cerkev ,..«
»Počasneje ...« je dejal ra:?tkustranec. no da bi dvignil glavo iznad papiriev
»Saj ni treba risati. ., v svrho opravljanja verske službe božje.' Nu, kdor veruje, naj se podpiše. In še to napiši: »Zavezujemo se, vzdrževati cerkev na svoj račun m plačevati zadevne davke.«
Nihče se ni ganil.
»Kaj bi se podpisovali, če smo ti pa po rusiko povedali, da vsi verujemo; hudič!« je vzkliknil pečar.
»Ce veruješ, se podpiši in nikar ne vplj, kakor bi te iz kože deval!«
Vsi so naglo pogledali pečarja.
Minuto je omahoval, nato pa je ogorčen o pljunil in pričel s šaipiko v roki riniti »kozi množico.
»Nu, kje...« je dejal, položil šapko na klop in zavihal rokave.
»Semle se podpiši,« je pokazal mali ra*-kuštranec in mu dal držalo.
»Si podipisal?«
»Postoj, kam pa greš? ... Odgovarjaj na vprašanja,« je deja) predsednik.
Pečar se je ustavi m postrani pogledal predsednika.
»Na kakšna vprašanja?...«
»Koliko duš »maš v hiši?...« a&iri, mar ste veš?,...*
»Koliko zemlje?«
Tisti, ki so stali okoli mize, so se molč« spogledali.
»Kaj ima tu opraviti zemlja?« je po kratkem moliku vprašal Ivan Nikitič.
»Zaradi reda, samo zaradi reda.«
»Štiri imam, štiri... Nu, in dalje?«
»Koliko krav?«
»Ah, nečistniki...« je bilo slišati vznemirjen glas.
Pečar je molčal. Vsi so utihnili. Namah je pograbil šapko. si z rokavom otrl pot s čela in brez besede odšel k pečL
»Kam pa?... Koliko krav? Govori!«
»Dve ...« j« odgovoril pečar, ne da bi se ozrl. ter odšel na svoje mesto. Pogledi vseh »o bili uperjeni vanj.
Vsi so ga gledali tako, kakor gledajo človeka, ki je pri igri vse izigubil in stopa zdaj od igralne mize k izhodu.
»Čemu jim bodo krave?« se je iznova oglasil nefledo.
Zaradi kontrole. Saj moramo vendar vedeti, kako boste vzdrževali cerkev, ki Jo hočete na vsak način imeti.«
»Koliko je pa treba zanjo?«
»Dva rublja od vsakeaa.«
»To pa ni toliko... Čemu je treba vpisovati krave?«
»Nič se ne bomo prepirali! Naslednji!«
Tisti, ki so bili na vrsti, so se obračali v stran m se delali, kakor da ničesar ne vidijo in ne slišijo.
»Peter Stepanič, podpiši se, saj vendar oa boru poješ«
in rastline za dihanje. Glavni pogoj za ta proces je svetloba; ?im več svetlobe, temveč kisika, tako da ga je še dovolj za vso noč, kakor za rastfline, tako tudi za ribe. Sicer oddaja tudi zračna plast nad gladino vodi kisika, vendar zelo polagoma, ker potrebuje zrak 24 ur, dokler prodre 1 cm globoko v vodo: zato je neposredno pod gladino več kisika kakor v g:ob'ni. a'i te količine ne pridejo v poštev. Tudi v mrzli vodi je več kisika kakor v topli. Ker goji večna naših akvaristov toplovodnice, ostane tudi to dejstvo brez praktičnega pomena, zaradi česaT je in ostane svetloba tudi v domačih ribogojnicah glavna činitalj. Svetloba nam pa za časa jesenskih dolgih noči primanjkuje, kajti dnevi v decembru so prav za pra-v šestunri, ostalih 18 ut pa požrejo mrak, noč in — megla, ki jo po« vzročajo v gorati Sloveniji številno žuboreči bistri potočki in deroče reke. ki namaka* jo sosedne poljane, v ljubil jonski okolici pa oešteti jarki Barja in mokra barska zemlja.
• V akvarijih, kjer je obilo ribic in drugih živalic, bo s svetlobo primanjkovalo tudi kisika. Kdor se hoče izogniti delu, ki ga povzroča izmenjava vode, ta naj si omisli močno žarnioo za razsvetljavo v ribogojnici ali pa napravo za p-erračevamje, iz ka tere uhaja zTak noč in dan v obliki silno drobnih mehurčkov. Prav posebno priporočam omenjeno napravo, ki nam služi pozimi in poleti, zlasti ker jo dobimo 6edaj tudi doma ceneje, dočim eo jo prej do* bavljali inozemski trgovci Naročila sprejema klub akvaristov v Ljubljani. Se eno sredstvo imamo za napajanje vode z večio količino kisika m to je vodikov supenoks^d. Dr. Bade omenja pol kubičnega centimetra na liter vode. S tem sredstvom pa moramo oprezno ravnati.
Sedag še nekaj o ihtioftiriju, ki sem ga opisal v članku z dne 19. septembra t. 1. Po šestmesečnem opazovanju ihtioftirija, ki ee pojavlja na ribicah v obliki belega mehurčka v premeru pol do 1 mm, sem dognal, da je možnost okuževa-nja v vročh mesecih in v svetlobi večja, v hladnejši vodi in pri s'abi svetilobi pa manjša.^ Le-čiti ribe 6 soljo in z drugimi kemičnimi raatopnami je skoroda brezuspešno. Malim ribičem in zarodu je zelo nevaren, večjim ribicam pa le tedaj, če jih napade v večiem «tevilu. Ob^l-rbe -^dvoiimo ii menjamo jim vodo trikrat na dan. Z vodo izJijemo tudi ciste in v vodi plavajoče ihtioftirije. Tekočega leta mri je nagajal v dveh akvarijih. V 45 li.terskem akvariju sem čistil dno ribogojnice z natego in z gumijasto cevjo. S tem sem pobral ciste na dnu, cev je pa z vodo vred potegnila tudi v vodi plavajoče ihtioftirije. Iz 15 litersfcega aikvari(ja sem vzel ribe. Po 14 dmeh sem ga obljudil z črnovkami in v petih dneh se je naselil ihitioftirij samo na eni ribi. Po« lovil sem vseh 12 rib in čakal še 7 dni. Sedaj sem spustil v akvarij globočke, kores-lje, oohre in linie in — vse so zdrave. k-T znači, da 60 izumrli vsi paraziti, ali so jih pa polži pojedli. Ker pri površnem pogledu ribic v gosto obljudenem akvariju često ne opazimo poedinih ihtioftirijev, priporočam kot preventivno mero in pa za ugo-nabljanje parazitov vsakodnevno čiščenje dna, kar je sploh glavni pogoj za vzdrževanje zdravja v sobnih ribogojnicah. Tudi polži, dafnije in školjke so zelo koristne, ker požro nič koliiko raznih parazitov.
O. S.
»Mati božja, saj na« bodo še po imenih pričeli klicati...«
»Nihče ne sme ven! Ko bo vse končano, potem lahko greste,« je kriknil predsednik, vstal in preko glav gledal v vrata, ki so s« namah pričela vsako minuto zapirati in odpirati.
»Tukaj ostanite, hudiči!« je nenadoma ves besen zaklical pečar, ki je dotlej tiho stal ob peči. »Krista prodajate!«
Vsi so ga pogledali z izrazom prikrite radovednosti in pomilovanja, hkratu pa so s« bali srečanja z njegovimi očmi.
»Dobro,« je mahoma dejal Prohor Stepa-aič, ki je stal nekje v sredi. Zamahnil je z roko in se pričel prerivati skozi gnečo pro-
** mizi.	... . , . . _ . .
»O gosipod, ne boji se,« je dejal ženski glas v zadnjih vrstah. Za Prohorjem Ste-tpamičem je šel Sjoma-bedaček, za katerega se je podpisal razikuštrani fantič.^Sam pa
je med tem stal pred mizo, držal šapko na risih in se smehljaje oziral okoli sebe, ka-or da ga je doletela neizmerna čast On ni imel ne krav ne ovac, vobče ničesar.
»Smo končali?« je vprašal predsednik. Vsi so molčali in se spogledovali »Od petsto ljudi samo trije verujejo, to-rej niti en odstotek,« je dejal predsednik iin preko mize pogledal v papir.
»Ce bi se vsi podpisali, potem bi se tudi jaz. tako pa...« so govorili vsevprek, »«Jc slabše se ti ne utegne zgoditi, kakor Ivami iNikitiču.«	. ,	'
»Če bi vsaj fctave posta pa nuru..««
DOGODKI PO ŠIRNEM
Nemiri v Atenah
SVETU
AmeriSki pust pred božičem
Lažni knez Sapieha
V B&rlinu je prijela policija. 451etnega 'sumarstkega pomočnika Stanislava Vaja, ki se je izdajal za kneza Sapieho in je nastopal temu primerno v visoki družbi. V Luksemburgu je n. pr. hotel kupiti graščino, za katero je že na velikopotezen način angažiral služinčad. Policija pa je prišla na to, da hoče porabiti Vaj to priložnost za goljufije 9 kavcijami angažiranega osobja in je lažnega kneza aret.irii«. Pri tem je ugotovila, da se je lažni Lr.ez potikal po svetu in je že kopal zlato in premog v Ameriki. Prebijal se je skoai življenje tudi kot cowboy, med svetovno vojno pa je služil v poljskih legijah. V Berlinu si je urnel pridobiti naklonjenost nekega zdravnika in mestnega očeta, katerima je arzva-bil znatne vsote denarja.
583 let star zvonik
Vsako leto pred božičnimi prazniki obhajajo Američani »dan hvaležnosti« z velikimi maskiranimi obhodi po ulicah. Prizor jz takšnega obhoda vidimo na tej sliki
Ljubljana od sobote do
deljka
Ljubljana, 11. decembra.
Tako pusta in doljjčasua je bila današnja nedelja , kakor enake že dolgo ne pomnimo. Siva megla ie ležala zjutraj moreče nad vsem mestom, ve« dau ;s pršilo in je sneg kar vidno Kopnel, da je bila po ulicah še večja brozga kakor prejšnje dni. Seveda so Ljubljančani os*aiaii ';o rna, le prav malo j.h je b:lo ki so tvegali izlet na ir ,o goro a". cfc'o ?,a Katarino. Pač 3 3i<) • paz -.•: fflio?'' smu-čani« v, Ki so jo ?ju" 'ij u>ra i s prvim wlakom na Gorenjsko, nekateri pa tudi na Dolenjsko- Kakšua ie bila smuka, je težko vedeti, posebno ugodna najbrž ne.
M&bto ie bilo skoraj ves dan prazno, bolj živahno je bilo le po kavarnah in gostilnah, še dovolj dobro obiskani na so bili tudi kinematografi in gledališča. V operi je v soboto rrefer gostovala bivša operetna Bubreta zagrebške in e-edaj graške opere Vera Misita. Bila je deležna spont. in neprestanih ovacij, večkrat tudi pri odprti sceni. Ga. Vera M'sita je prav simpatična pevka in igralka in si je na mah osvoji1.! simpatije občinstva. Želeti je bilo le, da bi bilo gledališče še boljše obiskano, zlasti ker je bil* predstava nameniena Udružen.iu gledaliških igralcev. V soboto zvečer 9o po mestu vzbujali posebno pozornost montani-sti v krojih, ki <=o iskali bruc-majorja, nato ?e je pa vršil na Taboru tradicionalni »Skok preko kože*, ki ie privabil v prostrano sokolsko dvorano rudarsko elito iz vse Slovenije.
Kronika je tako suhoparna kakor vreme. Na policiji, v bolnici in na reševalni postaji: ničesar novega! Dan je potekel brez vsakih nesreč. 0 posameznih pomembnejših dogodkih poročamo posebej.
Piisrčno slovo
Z opoldanskim brzovlakom je dosedanji poveljnik dravske divizije general Bogoljub Ilič odpotoval iz Ljubljane v Boko Kotorsko. Na glavnem kolodvoru se je &brala že zgodaj pred odhodom vlaka velika množica narodnega občinstva, da se poslovi od visokega vojaškega dostojanstvenika, ki si je za svojega službovanja v Ljubljani pridobil zelo mnogo prijateljev in spoštovalcev. K slovesu je prišel na postajo tudi novi poveljnik divizije general Cukavac z vsem častniškim zborom, nadalje ban dr. Marušič, pomočnik bana dr. P.rkmajcr, podpredsednik senata dr. Novak, župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, prvi podstarosta SKJ Gangl ter starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacher, francoski konzul Neuville, češkoslovaški konzul inž. ševčik, predstavniki pravoslavne cerkvene občine, prota Budi-mir ,pref. Jurkovič in Gjinovski, predsednik Udruženja dobrovoljcev Lorger, upravnik policije Kerševan, direktor Narodne banke dr. Gregorič, direktor poštne hranilnice dr. Vidmar, direktor pošte dr. Tav-zes, predsedn'k Zdravniške zbornice dr. Rus, univerzitetna profesorja dr. Radoj-č:č in dr. Stojičevič, dvorna dama gospa Tavčarjeva, zastopnik Narodne odbrane prof. Rudolf, podpredsednik J<5 lige dr. Stare, zastopniki ruskih oficirskih in nacionalnih organizacij ter še mnogo drugih.
Ko se je približala minuta slovesa, sta odhajajoči divizijonar in njegova gospa soproga prisrčno in iskreno segla vsakomur posebej v roko. Obema je bilo poklo-njeno mnogo lepega cvetja, narodne dame pa so gospej dale za spomin dve lepi lutki, gorenjskega fanta in gorenjsko dekle v iarednih nošah.
Razstanek Ljubljane z divizijonarjem se je izvrši! na povsem tih, prisrčen način. Ko se je brzovlak premaknil, se je vsa družba razšla z zavestjo, da nas je zapustil človek, ki je v času svojega bivanja med nami tako tesno zrasel z Ljubljano in našim nacionalnim življenjem, da nas je njegov cdhod globoko zadel.
Pri sadjarjih in vrtnarjih
V soboto zvečer so se v gostilni »Pri Sokolu« udeležili občnega zbora te najmočnejše podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva tudi zastopniki glavnega odbora po-slevodeči podpredsednik g. Humek, tajnik g. Skulj in blagajnik g. Verbič ter zastopnik mestne občine ravnatelj g Lap, ki so zborovanju poželeli mnogo uspeha. Predsednik g. Josip štrekelj se je predvsem spominjal umrlih članov, zlasti pa odbornika univ. prof. dr. Jesenka in dobrotnika ter predavatelja univ. prof. dr. Hinterlechnerja, nato se je pa zalivalil mestni občini ter ban-ski upravi in časopisju, zlasti pa univerzi kot največji dobrotnici, nadalje je pa poročal o vzornem špargljevem nasadu, ki ga je podružnica ustanovila na Prulah, ter o nakupih vseh priprav za škropljenje drevja proti sadnim škodljivcem, ki bo z njimi iz-vežbani uslužbenec podružnice proti povračilu stroškov škropil drevje vsem članom. Podružnica je aranžirala na velesejmu pomladi razstavo sobnih rastlin, jeseni pa razstavo zelenjave ter se vsestransko brigala za pouk in korist svojih članov in vsega prebivalstva.
Iz poročila tajnika g. Gabra predvsem posnemamo, da je podružnica v minulem letu priredila tritedenski sadjarski tečaj in devet predavanj ter komemoracijo za drjem Jesenkom, kjer so sodelovali naši najizku-šenejši vrtnarski in sadjarski strokovnjaki, predavali in govorili so pa tudi univ. prof. g. dr. Hinterlechner, mestni fizik g. dr. Rus, dvorni svetnik g. Rustia ter na komemora-ciji župan g. dr. Puc, zastopnik JZSS gosp. Goreč in asistent botaničnega instituta g. Tomažič. Prostor za vse prireditve je dala na razpolago univerza, ki je bila vedno največja podpornica podružnice. Člani so objavljali poučne članke predvsem v »Slovenskem Narodu«, a tudi drugi listi so bili podružnici izredno naklonjeni. Podružnica j izdala »Sadni i-rbor za Ljubljano in okolico« ki ga je redigiral višji inšpektor g. Gombač ter je vsemu občinstvu na razpolago proti malenkostni odškodnini, članov ima podružnica 383.
Poročilo blagainika g. Dreniga priča, da je podružnica v primeroma ugodnih gmotnih razmerah, čeprav je silno težko izterjevanje članarine zlasti pri najboljše situira-nih članih.
Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in prav tako so bili v odbor v vzklikom izvoljeni dosedanji gg.: predsednik nadzornik Josip štrekelj, odborniki prof. Lovše, dvorni svetnik Rustia, dr. Spiller-Muys, občinski svetnik Olup, višji inšpektor Gombač, ravnatelj Lap, kapetan Drenig, posestnik Lo-žar in Gaber, za preglednika gg. Lunder in šušteršič, za delegate na občnem zboru centrale pa vsi člani odbora.
Po prav iniciativni in plodonosn! debati je bilo sproženih še več sklepov, ki se bodo njih koristi pokazale v tekočem letu.
Slavospev Pohorju
V	salonu pri Levu je v soboto zvečer po-vedel zbrane »Sočane« g. Zorzut iz Maribora v lepem predavanju, ki ga je spremljalo nad 100 zelo posrečenih diapozitivov, v kraljestvo SPD, to je: v Svobodno pohorsko državo prirodnih krasot.
Na le v vročih poletnih mesecih, ko širijo košati gozdovi prijeten hlad, temveč prav pozimi smo na Pohorju kakor v začaranem kraljestvu. Daleč od dnevnega vrveža nas obdaja čar veličastne tišine. Posebno sedaj, ko je ogrnila Pohorje zima v svoj beli plašč, ni blizu pokrajine, ki bi se mogla meriti z njim v krasoti. Zato pa tudi zadnja leta vedno bolj prodira v te skrite pohorske doline in romantične goščave turist-smučar.
Tisoče krasot nam je odkril g. Zorzut v svojem slavospevu pohorskemu kraljestvu. Kaj bi se čudili, če so mu vreli verzi kakor ptici pevki, ki se veseli krasote okrog sebe. šegavost je družil vrli predavatelj s pestrimi pohorskimi narodnimi pripovedkami i a resnimi tujsko-prometnimi ugotovitvami. Zadovoljni so se vračali poslušalci od lepo uspelega predavanja, hvaležni g. Zorzutu za prijeten večer v decembrski puščobi.
Lepo zborovanje bojevnikov
V	restavraciji pri Mikliču je po^aU danes dopoldne bilanco svojega delovanja v preteklem letu Zveza bojevnikov. Na občnem zboru je bilo zastopanih 12 skupin, in sic. iz Litije, Trbovelj, Hrušice, Svibna pri Radečah, Železnikov, Tržiča, Dobo ve, Zagorja, Trnovega ]n š. Petra v Ljubljani od Device Marije v Polju \n Most.
Zborovanje je vodil namesto obo elega predsednika generala g. Maistra, se je pismeno opravičil, podpredsednik g. Ivo Matičič, ki je najprej prečital pozdravno pismo generala Maistra in nato pozdravil zbrane bojevnike. Na podpredsednikov predlog je bila poslana Nj. Vel. kralju vda. nostna, generalu Maistru pa pozdravna brzojavka. Banu g. dr. Marušiču se je odposlala pismena zahvala za njegovo »služnost napram organizaciji. Organizacija le nslovila tudi na narodno skupščino, senat •in ministra za socialno politiko Ln narodno zdravje g. Ivana Puclja posebno spomenico, ki v njej prosi, da se izboljša bedno stanje vojnih sirot: G. Matičič je imel za tem lep programatičen nagovor Urr je na Kratko poročal o organizaciji m n;e-nen delu.
•Iz tajniškega poročila g. Rozine posnemamo, da je bilo lani ustanovljenih več novih skupin, in sicer r Tržiču, železni kih, Devici Mariji v Polju, v ljubljanskem Trnovem in drugod, pripravljajo se pa še nove podružnice, tako v ško°ji Lok., ra Vrhniki, v šmartnem ob Savi. Kakor druga leta je tudi letos organizacija priredila tabor na Brezjah, ki je prav lepo uspel, saj se ga je udeležilo nad 3000 čla-katerega prispevki so namenjeni najpo-nov. Ustanovljen je bil UoUnCev sniad, katerega prispevki so namenjeni najpotrebnejšim članom in siTotam. Tajnik je nato tudi poročal o Plečnikovem načrtu pre&rasnega mavzoleja na pokopališču pri Sv. Križu, kar pa zaradj hude gospodarske krize ne more biti realizirano. Mavzolej bi namreč veljal 350.000 Din 'ln zanj nimata ne občina, ne banovtaa denarja na razpolago.
Blagajniško poročilo je podal g. Wag-ner. Iz poročila je razvidno, fla je znašal ženami promet organizacij* okrog 25.000 d: n. Blagajnik je tudi poročal o Bojevniku, organizacijskem glasilu, ki ima zdaj 1427 naročnikov.
Sledile so volitve in je bil ponovno soglasno izvoljen za pretisedniKa general g. Maister, za podpredsednika gg. Matičič in Marinko, v odbor S3- Rozina, TVagner, Kozina, Sturm, Vrtin in Pire, za računska preglednika pa gg. kurat Bonač in železniški uradnik Mašlč.
Promocija. Na tržaški visoki Soli za trgovinske in gospodarske vede so se te dni zaKljučiLl doktorski izpiti. Med drugimi je napravil izpit z <Iobrim uspehom tudi g. u-ojze Kiauta Fcstojne. Čestitamo!
Ncvo delavsko zavetišče
Na Viču so dogradili stavbo, v kateri bo »našlo prostora lepo število brezposelnih delavcev in beguncev iz naših vasi in mest za ■mejo. Veliko poslopje je eden izmed vidnih Sadov smotrenega dela organizacije, ki deluje šele poldrugo leto.
Misel o stvarnem podpiranju spričo krize najhuje prizadetih slojev je vzmikla v emigrantskem »Taboru« že takoj ob njegovi ustanovitvi. Poleg podpor v denarju "in blagu je bilo stalno na društvenem programu tudi prenočišče za brezposelne begunce. 2e lani meseca decembra je društvo v Trnovem najelo večji prostor ;in ga uredilo ter opremilo, tako da je našlo v njem skromno prenočišče povprečno za 10 do 15, mnogokrat tudi več ljudi. Do danes je na-rastlo število dnevnih nočnin v tem začasnem skupnem prenočišču na okrog 5000. Društvo je izdalo za najemnino in adaptacije doslej okrog 4500 Din. Vendar pa je bilo prenočišče vlažno, vse pretesno in brez potrebnih higijenskih naprav. Zaradi teh nedostatkov so se v »Taboru« letos poleti lotili gradnje lastne stavbe. Meseca avgusta in septembra so zares pripravili potreb jc načrte. V blagajni denarja ni bilo mnogo, toda prispevek 10.000 Din, ki sta ga naklonila društvu ga. Maša Gromova in g. Ivo
Sancin od prebitka velike prireditve v »Unionu«, je omogočil, da so kupili ob cesti na Brdo večjo parcelo (820 k v. metrov) za nekaj nad 16.000 Din. Kmalu nato je društvo organiziralo emisijo manjšega posojila ter nabiralno akcijo za prispevke v denarju in blagu. Oboje je uspelo v popolnem obsegu. Zbrali so 8000 Din posojila, 11.000 Din denarnih prispevkov pri zasebnikih, 3800 Din pri institucijah, 2400 Din pa z nabiralnimi polarni. Skupno s prej navedenimi 10.000 Din se je nabralo tako nekaj nad 35.000 Din. Poleg tega so darovali razni ljubljanski podjetniki večje količine gramoza in peska, 12 m' apna, 25 q cementa, 13.000 kosov opeke, 5 vozov tramov in desk, nekaj železa, cken in vrat. Izdatki pa so dosedaj dosegli vsoto 33.290 Din, ki so jih potrošili za parcelo, les, opeko, tesarska dela in prehrano nekaterih brezposelnih članov društva, ki so se zaposlili pri gradnji. Nastali deficit, ki znaša okrog 30O0 dinarjev, bo nedvomno v bližnji bodočnosti docsla krit.
Med tem se je po navodilih stavbenika g. Tornažiča 11. oktobra pričelo delo samo, tki se g.a je prostovoljno lotila cela vrsta di-ts jipliniranih »kulukarjev« iz vrst društve-ln?ga članstva. Koncem novembra je bila stavba pokrito, tako preostaja sedaj le še (njena notranja adaptacija. Stavba, ki je idolga 21 m in široka 7.5 m, ima veliko spal-terico, majhno stanovanje za hišnika in klet. Obdaja jo večji prostor za vrt V spalnici 'bodo za enikrat razvrstili dvojno vrsto že-liozsnih postelj, tako da bo spočetka prostora za 30 ljudi. Zaradi zime bo treba nekatera instalacijska in adaptacijska dela od-goditi do pomladi. Računajo pa, da bo stavba, ko bo docela dograjena, vredna naj manj svojih 100.000 Din. Za društvo mla dih ljudi, ki že s težavo prenašajo usodo (beguncev, je to nepobitno velik uspeh, ki priča o njihovi neumorni delavnosti in podjetnosti, obenem pa o njihovem visokem čutu za socialne potrebe brezposelnega in nezaščitenega delavstva. Pri »Levu« so praznovali zasluženi likof. Pogostili so revnejše »kulukarje«, premerili opravljeno delo in si nabrali novih sil za srečno dograditev svojega zavetišča. Naj koristi njihovo delo njim samim in njihovim varovancem — brezposelnim beguncem iz Julijske krajine! Naj postane novo zavetišče trden člen v verigi socialnega in nacionalnega dela za njihov in naš skupni smoter!
Grozovit zločin v Voklem
V nedeljskem jutru je neznan zločinec napadel 73 letnega posestnika Nagliča in mu razmesaril obraz — Stanje ranjenca je kritično -- Zločinca vneto iščejo orožniki
Kranj, 11. decembra.
Mirno vas Voklo nad Kranjem je danes zjutraj razburil strahovit zločin, kakršnega vaščani in vsa bližnja okolica že dolgo ne pomnijo. V hišo posestnika Franceta Naglica se je splazil neznan zločinec in sivolasemu starčku z nožem tako razmesaril ves obraz in narezal jezik, da bo siromak, ki so ga prepeljali opoldne s kranjskim reševalnim avtomobilom v Ljubljano, najbrž umrl. Podrobnosti o zagonetnem razbojniškem dogodku so naslednje:
Zločinec je dobro poznal razmere.
Kaki dve uri daleč od Kranja leži vas Voklo. Sredi vasi je mlaka, blizu nje ob poti proti gozdu pa stoji hiša posestnika Frana Nagliča, po domače Kovača, starega 73 let. Naglič je edini moški v Jbiši, z njim pa živita še dve ženski, in sicer: n jegova 35 let stara hčer, po imenu Marija ter služkinja. Davi okrog 5. sta hči in služkinja vstali, odprli zadnja vrata, ki vodijo na dvorišče ter odšli v hlev h kravam. Med tem časom se je moral nekdo splaziti v hišo ter se skriti pod streho ali pa v eni izmed sob. Ko sta ženski opravili krave^ sta odšli k maši. Tudi posestnik Naglic je hotel oditi k maši v Voglje, ker pa se je počutil bolnega, je ostal v postelji.
Ko sta hči in služkinja že odšli v cerkev, je Naglič čul nekoga hoditi po veži in po sobah. Hči je ob odhodu z doma zaklenila oboje vrat, sprednja in zadnja. Med mašo pa se je pripeljala v Voglje soseda Zmrzlikarjeva, ki je poklicala hčer iz cerkve ter ji povedala, da so ji doma — zaklali očeta. Hči je vsa obupana prihitela domov, kjer je našla sprednja vrata odprta. Iz tega sklepajo, da je neznani napadalec moral dobro poznati domače razmere in da se je skril v hiši v času, ko je bila hči s služkinjo v hlevu.
Zločinčevo mesarjenje.
Ko je prišla hči v hišo, je našla v veži in v vseh sobah polno krvi. Izgledalo je kakor v klavnici. Vse je kazalo, da se je vršil hud boj med gospodarjem in zločincem. Očeta so našli v čumnati, kjer je nezavesten slonel na klopi ob peči. Spravili so ga toliko k zavesti, da je izpovedal, kako je bil napaden: Med tem, ko je ležal v postelji v čumnati, je prišel k njemu neznan človek in mu posvetil v obraz z
električno svetilko, kar je starčka tolikanj oslepilo, da neznancu ni mogel pogledati v obraz.
Neznanec ga je prijel za vrat in ga začel daviti. Ko pa je napadalec spoznal, da ne bo z davljenjem ničesar opravil, je potegnil dolg než in mu hotel prerezati vrat Naglič se .je branil z vso močjo ter se je razvil med obema hud boj. V boju je zločinec zamahnil z nožem nroti njemu, vendar pa se ga je Naglič toliko obranil, da mu je zločinec prerezal samo lice in dvakrat tudi jezik. Razen tega ima še mnogo drugih ran okrog ust, povzročenih z nožem.
Sorodnik?
Po raznih znakih sklepajo, da je moral biti napadalec eden izmed Nagličevih sorodnikov, kajti ko je prišel k njemu v čumnato, mu je zakričal: »Hočem drugo žensko!«
Po boju se je Naglič ves krvav zgrudil na tla, potem pa se je pobral in hotel steči za napadalcem, pri čemer je klical na jjomoč soseda. Sosed ga sicer ni slišal, pač pa ga je čula sosedova hči Logarjeva, ki je tudi slišala ropot v hiši in je kasneje videla, kako je iz hiše odšel neki moški v dolgi suknji po stezi čez travnik proti Smledniku.
Ko so domači našli Nagliča vsega v krvi, so takoj brzojavili v Kranj po zdravnika dr. Josipa Bežka, ki je kmalu prišel, mu ustavil kri ter ga tudi za silo obvezal. Poslali so tudi po reševalni avtomobil kranjskega gasilskega društva in orožnike, nakar so ranjenca odpeljali v ljubljansko bolnico. Kakor so ugotovili, je napadeni Naglič izgubil mnogo krvi in zvečer nam iz bolnice javljajo, da je njegovo stanje skrajno kritično.
Niti denarja ni maral.
Pri preiskavi hiše so ugotovili, da je napadalec odprl vse sobe, p re is kal vse omare, vendar pa pustil v njih vse v najlepšem redu. Tudi pod streho je odpri kovčeg, v katerem je imel posestnik Naglic spravljen denar, pa tudi denarja se iii dotaknil. Orožniki so našli na nekem kevčegu odtise njegovih prstov.
Kot napadalca so najprej osumili Na-gličevega zeta iz Brnika, ki pa je takoj dekazal, da je bil med tem časom sam pri prvi maši, dočim se je zločin zgodil kmalu po 6. uri zjutraj. Razen tega živi v
dobrem soglasju s svojo ženo in je povsem izključeno, da bi bil napadalec Orožniki nadaljujejo preiskavo, da izšle de pravega zločinca.
Slovenski film
Ni dvoma, da spada film med najaktualnejša in najsodobnejša sredstva umetniškega izražanja in prosvetnega dela. Spričo širokega razmaha in velikih trium-fov, ki jih je film dosegel v zadnjih letih s s/ojim razvojem, opuščajo svoje črnoglede pomisleke proti njemu celo najbolj konservativno navdahnjeni kulturniki, ki ?o od vsega početka gledali v filmu nekakšen naval tehničnega barbarizma v svet čist .2 umetniške lepote. Dejstvo je. da je filmska produkcija kljub kiču, ki ga dobičkarsko orientirane filmske družbe kaj rade izdelujejo, za široke kroge manj izbirčnega občinstva, vendar že do danes ustvarila toliko velikih., brezpogojnih umetnin.
Od vseh umetniških panog je film po svojem bistvu najbolj mednaroden. £e v dobi zvočnega filma je pri filmu najpo-glavitnejši del vendarle slika. Naloga zvoka je samo, da v sliki prikazano življenje samo podčrtava in oživlja. V nasprotju z govorjeno in pisano besedo je slika t:'3ti umetniški izraz, katerega dojemanje ni vezano na jezik. Zaradi vsega tega je film v resnici tipična mednarodna umetnost, ki lahko dogodke in doživetja enega arnbien-ta direktno posreduje vssm krajem in ljudem. Tako je film lahko eden najmočnejših propagatorjev za zbližanje in za sporazumevanje narodov med seboj, eden najpomembnejših posrednikov od kulture do kulture in je tako eden izmsd tistih velikih vzvodov, ki dvigajo čas in razvoj.
Velikim narodom je film dandanes prav gotovo eno najmočnejših kulturnih sredstev za uveljavljenje njihovega prestiža nasproti drugim narodom. Film je dandanes predmet, ki ga na trgu kupujejo :n konsumirajo najširše plasti občinstva in dmžbe. Zato mora biti za vsak narod tako kulturna kakor gospodarska naloga, da si v svoji nacionalni borbi osvoji tudi to prevažno moderno orožje, da si ustvari Svoj nacionalni film. Kako živo se občuti takšna potreba pri nas, dokazuje že dejstvo, da se je v enem samem letu domača filmska produkcija tako živahno razmahnila, da premoremo danes že štiri slovenske filme, dva zvočna (o beli Ljubljani in pa o velesejmu) in dva nema, planinska, »V kraljestvu Zlatoroga« in pa »Triglavske strmine«. Dočim sta oba zvočna filma samo prigodniško-propag£ndnega značaja, sta oba naša planinska filma po splošni sodbi polnovredni umetnini. Film je dete fotografije. Fotografska umetnost se je v zadnjih letih pri nas zlasti po zaslugi naših planincev razvila do taksnega viška, da lahko v tem oz'ru. konkuriramo z vsakim kulturnim narodom. Naša dežela je lepa, da je na svetu malo tako lepih dežel. Lepota zemlje, lepota naših polj in vasi in gora kar sama draži kamero, naj pride in naj se nanjo ozre. Nič čudnega ni torej, da se je naš turist kar sam od sebe nameril od proste fotografije na živo fotografijo, na film. Tako je naša pokrajina sama dala pobudo za ustvaritev nove umetniške panoge na naših tien.
»Triglavskim strminam« je poglavitni namen, prikazati lepoto naže pokrajine in naših gora. Sodelavec, ki je izmed vseh tu najodličnejše uspel, je pač narava sama. Toda če naj naš domači film s polnim zamahom poseže v življenje našega življenja in kulture, mu bo treba tako pozorlšče kakor tudi vsebino in tehniko polagoma razširiti. življenje našega naroda sredi narave in sredi civilizacije .življenje v veselju in žalosti, komedije, tragedije — vse bo moral naš film zajeti in dati.
»Triglavske strmine« so po »kraljestvu Zlatorcga« domačemu filmu krepko utrle pot do triumfa.	hn.
prvi slovenski visokogorski film o mogočni triglavski Severni steoi.
„Veleturist" Danilo
Redne predstave ob 4., 7. in 9. uri.
KINO DVOR
Telefon 27—30 15019
Telefon 27—30
Reer:
Ines
šesti mesec je že Lies ležala bolna. Šesti mesec v bolnišnici, med belimi stenami, belimi posteljami, belimi obrazi.
Ni marala teh sten. Dušile so jo. Venomer je strmela v okno. Nekaj solnca je sililo v dvorano. Kakor bi bila lovila žarek za žarkom. Zeblo jo je, čeprav je bilo sredi poletja. Rože z juga na severu zebe.
Od daleč je bila prišla Ines. Komaj da se j« še spominjala svojega doma. Nekje tam na jugu je bil, kjer cveto oranže. Gaj v dolini in bela hiša na hribu, to ji je bil ves spomin. Malo, a vendar devolj. Ko ji je bilo nekaj let, je šla s starši v svet. Oče in mati sta igrala v cirkusu, ona se je šele učila. Plesalka je mislila postati.
Pa je prišlo drugače. Z njimi ie bil mlad artist, ki se je vanjo zagledal. Tudi ona ga je imela rada. Neki večer, ko sta oče in mati kazala radovednežem svoje umetnije, sta pobegnila v svet.
Nekaj časa ni bilo srečnejšega od njiju. On, Peter, je imel nekaj denarja. Tudi ona je precej prihranila. Toda de-
nar se je stopil in sreča z njim. Iskala sta službe in nikjer je nista dobila.
Lakota je potrkala na njuna vrata.
Slednjič sta se morala zateči v predmestno pivnico. Ona je plesala, on uganjal neumnosti. Od osmih zvečer do petih, šestih zjutraj.
Nekoč se je je lotil pijan dedec. Na vsak način jo je hotel vzeti na kolena in jo poljubiti. Branila se je. Peter ji je prišel na pomoč in jo pijancu iztrgal. V metežu ga je nekdo sunil z nožem. Ko so se pijanci razbežali, je ležal mrtev sredi pivnice.
Jokala je, toda glad mora premagati tudi žalost. Plesala je noč za nočjo. Zaslužka je bilo malo, napora preveč. Zbolela je.
Ko je bila že slaba, je šla k zdravniku.
»K svojim na kmete pojdite, da se pozdravite. Mestni zrak ni za vas. Pljuča!« ji je rekel.
»Kam na kmete?« se je žalostno nasmehnila. »Kdo bi služil kruh?«
Na zdravnikovo priporočilo so jo vzeli v bolnico. Tam je ležala zdaj že še3ti mesec.
Zjutraj je dremala. Toliko da se je prebudila pri pregledu. Ko je zdravnik
odšel od postelje, je nekaj šepetal z usmiljenko.
» ... ne bo več dolgo...» je ujela. »Morda ... «
Kaj morda? Morda bo že danes konec?
Da, ko je vstajal dan, se je zbudila. Blazina je bila vsa mokra od krvi. Vrgla jo je na tla in nazaj zaspala.
Čutila je, kako je slaba. Kako leze iz nje kri, kaplja za kapljo, curelk za curkom. Čutila je, da je notri v prsih vse pralno, da je že izbruhnila vsa pljuča.
Morda bo že danes konec.
Saj bi bilo lepo, če bi hotel priti.
In vendar... če bi mogla priti še enkrat tja, v tisti gaj v dolini, med tiste oranže. Bela hiša na hribu bi jo poklicala. Morda sta zdaj tam oče in mati in čakata, kdaj se vrne.
Nje pa ni. Bolna je. Vsa pljuča je že izbruhala in... morda... bo že danes konec.
Ines sanja. Lepe so te sanje. O Petru, o prvih dneh, ko sta se ljubila. Ponoči sta se shajala. V mesečini sta se potikala po travnikih. Lepo je bilo takrat.
Zdaj pa je Peter mrtev... ona leži v bolnici...
Prijateljica jo je prišla obiskat. Rdečih rož ji je prinesla. Usmiljenka jih je dala v vazo na njeni omarici.
»Kako ti gre, Ines?«
»Bo že kako,« se Ines izgovarja.
Zakaj bi ji povedala, kar je slišala.
Prijateljica ji je prinesla jabolk in piškotov.
»Daj, poskusi malo,« jo sili.
»Pravkar sem jedla,« se Ines izgovarja, čeprav ni od včeraj pokusila jedi.
Potem je prijateljica odšla. Da se čez nekaj dni vrne ji je obljubila.
»Le pridi,« pravi Ines, čeprav dobro ve, da bo prišla zaman.
Utrujena je. Komaj da se premakne. Kašelj jo sili, pa se zadržuje. Dobro ve, če zakašlja, bo bruhnila kri. Tako malo je še krvi, hraniti je mora.
»Sestra, dajte mi rože.«
»Saj so na omarici...«
»V roke mi jih dajte. Tako lepe so.
Zdaj se z njimi igra. Počasi trga listič za lističem in jih raztresa po odeji. Bele odeje ne mara. Vse je tako belo. Preveč belo. Kakor bi bile še stene brez krvi, postelja vse. In vendar so ji te stene izpile toliko krvi, ta postelja ... Še roko bi pokrila z rožami, da ne bi bila kakor iz marmorja.
Tako mirna, pokojna je danes, še
misli so mirne, lepe. Prej niso bile.
Zunaj je solnce. Ko bi se hotele stene razmakniti, da bi bila sredi njega, vsa z njim ožarjena ...
Glej, razmikajo se. Vso dvorano je preplavilo solnce. Toliko ga je, da ji blešči, da je vsa pijana.
Rdeče oranže žare v njem. Samo roko bi morala stegniti in natrgala bi si jih polno naročje.
Pa jih ne more. Nekaj jo tlači, da se še premakniti ne more. Ko bi zdaj prišel Peter in jo rešil neznanega, ki jo tlači, ko bi hotel priti in ji dati svojo močno roko.
Glej, prihaja. Kliče jo:
»Ines, Ines, prišel sem. Nikdar več ne pojdem od tebe. Pri tebi ostanem. Moja boš, moja Ines...«
Ines krikne. Zdaj jo je pustila tista moč, ki jo je prej grabila. Zdaj se lahko giblje. Vstala bo in mu hitela nasproti, da jo objame., poljubi...
Dvignila se je. Nekaj silnega se je utrgalo v njej. Začutila je. kako jo je oblilo nekaj močnega. Solnce? Kri?
Ko je trenutek nato prihitela usmiljenka, je bila Ines že mrtva. Sredi rož, ki so bile od krvi še bolj rdeče, je zaspala.
Tretja zmaga Maribora
I. SSK Maribor |e včeraj proti Rapidu zasluženo izvofeval tretjo zmago v Jesenskem prvenstvu in se s 6 točkami povzpel na drugo mesto v tabeli - Skromen nogometni
program po državi
LJubljana, 11. decembra.
Nogometna sezona jemlje počasi slovo. Prvenstveni program se je polagoma reduciral na dve prvenstveni srečanji na mariborskih tleh, in sicer sta danes za točki nastopila Rapid in Maribor, prihodnjo nedeljo pa bo Rapid odigral zadnjo prvenstveno tekmo v jesenski sezoni z železničarji. P*apid, k' je v dosedanjih treh tekmah priigral Štiri točke in o katerem smo mogli od tekme do tekme naglašati, da se dobro uveljavlja in je popolnoma enakovreden tekmec ostalim petim enajstoricam v ligi, je danes ponovno opravičil svoj dober sloves, dasi enajstorici Maribor ni mogel ogražati dveh točk. Razmeroma tesen rezultat današnje tekme je nova priča, da bo Rapid tudi v bodoče vsakemu »ligašu« dovolj močan nasprotnik, ki ga ne bo smel jemati z lahke strani
Ljubljanski klubi so se na pobudo ŽSK Hermesa pripravljali na nogometni turnir, čegar čisti dobiček naj bi se razdelil kot podpora brezposelnim igralcem. Za udeležbo so se razen Svobode prijavila samo nižjerazredna moštva, kar bo gotovo kvarno vplivalo na zanimanje za ta turnir. Ideja je — kolikor moremo v Ljubljani sploh še govoriti o »idejah« v nogometu — hvalevredna, vendar mislimo, da brez sodelovanja obeh vodilnih klubov ne bo imela niti onega skromnega uspeha, ki so si ga zamislili inicijatorji. Pričetek turnirja, ki je bil določen za danes s srečanjem treh parov, je bilo treba zaradi slabega vremena in razmočviih tal odgoditi do prihodnjega termina. Morda se da do tedaj £tev:lo sodelujočih povečati?
Po današnji zmagi Maribora nad Rapi-dom se je prvenstvena tabela znatno spremenila v korist Maribora, ki je zavzel s 6 točkami drugo mesto. Do prihodnje nedelje je torej slika naslednja: Primorje	5 2 3 0 11:6 7
Maribor	5 3 0 2 17:11 6
Ilirija	5 2 1 2 18:12 5
Železničar	4 2 11 10:11 5
Rapid	4 2 0 2 9:10 4
Svoboda	5 0 1 4 5:20 1
Maribor : Rapid 4:2 (3:1)
Maribor, 11. decembra.
Današnja važna nogometna tekma, .tako zvani mariborski »derby«, se je odigrala r.a igrišču Maribora. Zanimanje za to tekmo je bilo zelo veliko, tako da se je zbralo na igrišču do 900 gledalcev, ki so ž:vahno spremljali potek igre. Oba nasprotnika sta z ozirom na značaj tekme nastopila v najmočnejših postavah, in sicer:
M a r i b o r: Gutmaier, Savo. Bertonceij, Kokot, Kirbiš, Kukanja. Zemljič, Hreščak, Bertonceij, Dušan, Miro.
Rapid: Herman, Barlovič, Flak, Fuč-kar. Seiffert, Gomol, Baumgartner, Wen-ko, Baumel, Hardinka, Werbnig.
Tekma se je začela v živahnem tempu, ki je po prvih minutah igre obetal, da bosta' moštvi zmagali nad terenom. Toda to je bilo le nekaj minut slabega privida! že kmalu po otvoritvi je igra zdrknila na nižji nivo, kjer se je gibala vse do prvega polčasa. Po odmora so se igralci pod sugestijo dogodkov na polju nekoliko bolj razgibali, vendar so
razmehčana tla onemogočila že a priori vsako preračunano potezo, ker je žoga stalno tičala v globokem blatu Zaradi tega je razumljivo, da se je na teh tleh predvajalo vse prej kot dober ali celo lep nogomet.
Maribor se je še dovolj znašel na razni ehčan h tleh. Moštvo je ubralo že od vsega početka pametnejšo taktiko in kar se da forsiralo igro po krilih. Toda tudi sicer so »Mariborčani« razmeroma dobro obvladali žogo. že pred odmorom se je pokazalo, da so močnejši od svojega nasprotnika, do pravega izraza pa je moštvo glede vztrajnosti in borbenosti prišlo šele v drugem polčasu, kljub temu. da ni doseglo več golov Moštvo se je odlikovalo z dobrim startom in krepkimi potezami proti golu.
Zmago je Maribor zaslužil,
o tem ni debate. Najboljša formacija ie bila napadalna vrsta, v njej pa zlasti desna stran, dočim na levi ni harmoniral edino Hreščak. Krilci so bili dobri v obeh smereh. Ožja obramba je imela sicer zaradi blatnih tal težko stališče, vendar je opravila svoje delo zadovoljivo. Vratar je pokazal nekaj lepih parad in v splošnem prav dobro reš:l svoj posel.
Rapid je do gotove meje zadovoljil samo v prvih 30 minutah.
Rapidovci so takrat izvedli nekaj potez proti golu, iz katerih se je dalo sklepati, da bo njihov napad tudi pred golom odločnejši. Toda ostalo je samo pri slutnjah! Napadalna vrsta je imela v obeh polčasih nekaj lepih prilik za streljanje, vendar je v odločilnih trenutkih vse pokvarila. Rapid je imel najslabšo formacijo v napadu, prav tam, kjer je bil Maribor toliko v premoči. Tudi v krilski vrsti so Rapidovci Zaostajali za Mariborom in edino Pučkar je nadkriljeval svojega vis.a-vi3a. Branilca sta bila sigurna, predvsem pa je Barlovič pokazal svojo dobro šolo. Vratar je bil v celoti dober, vendar je za dva gola trudi on odgovoren.
Tekma sama je bila kljub slabemu vremenu zelo zanimiva in se je vršila v znamenju ogorčene borbe za točke. Med igro — kot zmerom ob takšnih prilikah — ni manjkalo ostrosti,
vendar se je kljub temu končala brez najmanjšega incidenta. V bodoče bodo morali sodniki slične pojave zatirati že v kali, česar pa ljubljanski sodnik g. Deržaj to pot ni znal. Zato je imel v drugi polovici igre precej težavno stališče. V ostalem je bil objektiven in z majhnimi izjemami tudi dober sodnik.
Goli so padli: v 2. min. po Kirbišu, v 17. min. po Wenku, v 22. min. po Dušanu in 39. min. po Bertonclju. Po odmoru je že v 3. min. zvišal Bertonceij na 4:1. V 6. min. je padel nato po krivdi vratarja lasten gol za Maribor. Rezultat 4:2 se do konca ni več menjal.
Hazenska zmaga SK Celja
SSK Celje : SK La^ko 15:0 (8:0)
Danes popoldne se je vršila na zasneženi Glaziji v prisotnosti kakih 200 gledalcev drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SSK Celjem in SK Laškim, pri kateri je Celje zasluženo zma-oalo s 15:0 (8:0)! Celjani so nastopili v boljši postavi kot prejšnjo nedeljo proti SK Atletiku ter nudili lepo in smotreno igro. Moštvo SK Laškega je zelo simpatično in požrtvovalno, igra pa še začetniško. Celjani so bili ves čas v absolutni premoči. Sodnik g. Janežič iz Celja je bil precej površen in je spregledal v drugem polčasu gol, ki ga je zabilo SK Celje .povsem regularno.
Avstrija: Belgija 6:1
Ekshibicijska igra avstrijske reprezentance. — Sekali — junak dneva
Na povratku iz Londona je danes avstrijska reprezentanca odigrala drugo meddržavno tekmo, in sicer proti Belgiji, v kateri je zmagala z visoko razliko G:1 (3:0).
Avstrijska enajstorica je zaigrala odlično in izzvala med tisočglavo množico, ki je prisostvovala tekmi, burne ovacije. Vsi deli moštva so bili v najboljši formi. Vratar Hiden je branil najtežje žoge. V bra-nilskem paru je bil boljši Šesta, pozneje pa se mu je pridružil tudi Rai.ner. Gill in Nausch nista zaostajala za svojimi uspehi v Londonu. Smistik je bil zadovoljiv. Najboljši mož v napadu je bil Schall, Ki je sam zabil štiri gole, med nj'ail V93 tri prvega polčasa. Izborni sta oili udi krili Vogel ln Zischek, ki sta s svojimi krasnimi teki in bajnimi predložki zadivi-la gledalce.
Goli so padli v 19 min., 23. ln 28. mm. prvega polčasa ter v 22. min. drugega polčasa po Schallu. V 23. min. drugega polčasa je mogel Zischek zvišati na 5:0. V 41. min. je zabil Wesselik zadnji in šesti gol za Avstrijo.
Tekmo je sodil angleški sodnik Rutt.
Publike ;e bilo 15.000.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Hašk : Viktorija 6:1 (4:0),
Gradjanski : Comcordia 2:1 (1:), Železničar : Sparta 1:0 (0:0).
Beograd: BSK : Bask 3:3. Bask je že vodil s 3:0, nakar je šele BSK izravnal.
Praga: Viktorija (Plzen) : Bohemiams 2:2 (2:0), Bata (Zlin) : SK Kladno 9:1, SK Liben : Slavia 3:1.
Dunaj Rapid : Vienna 3:1 (2:1), Sport-Klub : Nicholson 4:3 (2:1), Admira : Wa_ cker 8:2 (4:1), Hakoah : Libertas 6:2 (1:0).
Budimpešta: >11« : Szeged 4:1, Ujpest : Soroksar 9:0, "Bocskay : Kispest 3:2, III. okraj : Attila 1:0.
Anversa: Bntente Anversoiise : Anstria (Dunai) 4:2. Dunajčani so bili zelo šibki.
Berlin: Hertha : Post 5:2, Tenni3 - Boru ssia : AdlershofeT BC 2:1.
»Odrli nas bodo.«
»Da ... ti trije so se ujeli, prav za prav dva. Sjoma itak nič nima, razen svoje duše, pa še ta je uboga. .«
»Nu. recimo, zdaj se pa še ti zapiši, pa boste vsega vkup vendar šele štirje.«
»En sam se je držal, da bi ga bog zveličal,« so govorile stare ženice o Ivanu N> ikitiču »Zaradi enega nam bodo vsem grehi odpuščeni ...«
»Cerkev ostare vaša. — trije državljani 60 odgovorni zanjo.«
Vsi so se pričeli razhajati jn se prt trudili, da bi v čim večjem krogu obšli pečarja.
Ko je predsednik z zapisnikom š?* domov. sta mu Z3 cerkvijo v temr,i u,:c\ stopili nasproti dve postavi hkratu, ena od ileve. druga od desne.
Bila sta pečar in Prohor Stepanič.
Pečar je hote! nekaj reči, ko pa je videl pred seboj Prohor ja Stepaniča, ni dejal nič.
Prohor Stepanič je takisto hotel nekaj iz-pregovoriti, ko pa je videl pred seboj pečarja. se je ugriznil v ustnice in ni ničesar dejal.
»Tfej. da bi vaju-vrag, kako sta me ustrašila' Kaj pa hočeta?«
Oba sta namah v eni sapi vprašala:
»Ali greš domov?«
»Kam pa neki?...«
»Tak jutri pričneš kositi?...« sta spet
vprašala oba hkratu in se sovražno spogledala.
»Začeti bo treba.«
»Kajpak... vreme je čisto pripravno. Nu, pojdimo domov,« je dejal eden, pa ni šel, videti je bilo, kakor da na nekaj čaka.
»Nu, dobro, pa pojdimo,« je pritrdil drugi in tudi ni šel, samo razdraženo je škilil na prvega.
Ko so prišli do predsednikove koče, so se ustavili, ona dva sta zavila vsak za en vogal, prvi za prvega, drugi za drugega.
Pečar ni šel domov, v bližnji skedenj je zavil, malce počakal, nato pa previdno pogledal ven. Z očmi se je srečal s Prohor-jem Stepa.ničem, ki je takisto pogledoval iz drugega skednja.
»Tfej, da bi te... Nikakor ni moči,« je dejal Ivan Nikitič in šel domov.
Ker v vsej fari ni bilo pravih vernikov, je predsednik v nedeljo zaprl cerkev. Okrog so stali ljudje in godrnjali. Stare ženice so si otirale solze.
»Ker v vsej fari ni vernikov, zapiram cerkev,« je dejal predsednik, »in jo izročam oddelku ljudske prosvete, naj jo uporabi v izobraževalne nameac.«
»Glej ga! Že spet goni svoje! Krista so prodali! Saj smo mu vendar po rusiko pravili. da vsi verujemo. Kdaj jih bo neki zadela kazen božja?«
»Zato se batjuška. Oče Nebeški, jezi na nas,« so govorile stare ženice in solzne gledal« zaprto cerkev.
Erlangen: SpV Fflrth _ SpV Erlan-gan 6:1.
Bayreuth: I. FC Niirnberg : FC Bay-reuth 2:1.
Bratislava: Hungaria (Budimpešta : SK Bratislava 6:4.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja sekcijskega odbora v gostilni »činkole« (Kopitarjeva ulica). Istotam ob 20. članski sestanek, strogo obvezen za sledeče: Stare, Hasl, Svetic, Jug I. in n., Zem-ljak, Slamič, Sočan, Pišek I. in n., šinko-vic, Slapar, Erman, Lute, Jožič, Uršič, Vr-hovnik, žgur in tudi Camernik.
Službeno iz LHP. Seja upravnega odbora bo drevi ob 18.30 v damskem salonu kavarne »Emona«. Udeležba vseh odbornikov potrebna.
SK Ilirija (Bazenska sekcija). Radi odgo-ditve klubovega občnega zbora bo redni trening za vse igralke jutri v torek ob običajni uri. Na trening se opozarjajo predvsem igralke: Stadler, Zupan in Koželj.
SK Ilirija (smučarska sekcija). Dne 16. t. m. ob 20. bo v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti redni občni zbor SK Ilirije. Pozivam vse člane, da se udeleže občnega zbora sigurno in polnoštevilno. — Zaradi tega ta dan ne bo gimnastičnih vaj. — Načelnik.
Smučarske tečaje bo priredila SK Ilirija v teku zimske sezone v okolici Ljubljane, odnosno v Ljubljani; Tečaje bodo vodili priznani in izkušeni klubski tekmovalci. Kraj in datum se bo pravočasno objavil.
Športni drobiž
če pregledujemo koledar terminov za smučarske prireditve
po Srednji Evropi, moramo s presenečenjem ugotoviti, da se posamezne nacionalne smučarske zveze niso niti najmanj ozirale na ostale in so določile termine zase, kakor jim je pač najbolj prijalo. Jugoslavija je v tem oziru mogla mnogo grešiti, ker ima pač relativno šibkejši tekmovalni mar terijal i.n nam razen tega primanjkuje tudi gmotnih sredstev, da bi lahko sodelovali na vseh pomembnejših mednarodnih srečanjih ali pa vabili zastopnike najboljših smučarskih narodov na svoje prireditve.
Toda poglejmo okoli sebe! Januar je razmeroma dovolj nezaseden. Edino Švica je določila tekme za drž. prvenstvo na dneve od 27. do 29. januarja v Einsieaelnu. (Istočasno z drž. prvenstvom JZSS!) Prvi dnevi februarja bodo ostaM rezervirani za priprave za Flsina tekmovanja v Ino-mostu in seveda tudi čas od 6. do 13. t. m. — ko bodo tekme na Tirolskem — za morebitne večje prireditve kjerkoli v srednji Evropi ne pride v poštev.
Takoj nato pa bo že gneča. Ze dan po zaključku inomoških tekem se bodo pričela v Brianconu tekme za prvenstvo Francije, tri dni pozneje in v dnevih 22 do 24. febr pa tekme za nemško drž. prvenstvo v vseh disciplinah. Zato tudi nI gotovo, ali se bodo dale tekme teh zadnjih dni izvesti s polno zasedbo, ker namerava Nemčija poslati v Holmenkol precej močno zastopstvo. V tej gneči pa še mteo upoštevane tekme za drž. prvenstvo češkoslovaške ln Avstrije in vrsta drugih mednarodnih prireditev, ki so že tako tradicionalne, da doslej še nikoli niso bile brez remomi-ranih zastopnikov iz vse srednje — in tucli severne — Evrope.
»
Prva večja mednarodna z-taiskosportna prireditev bodo
akademske smučarske prireditve v dnevih od 5. do 8. januarja 1933 v St. Moritzu. Udeležba bo po prijavah sodeč prvovrstna. Med prvimi se je prijavila Italija, ki bo poslala zastopnike šestih univerz. Anglija bosta zastopali univerzi Oxford in Cambridge. Na startu bodo dalje akademiki iz češkoslovaške, Francije, Avstrije, Nemčije in tudi Japonske.
Priiprave avstrijske smučarske zveze za dovršitev prog za
smuk in slalom na Fisinih tekmah so skoraj končane. Za tekme v smuku samem, ki se bodo vršile na 12 km dolgi progi z višinsko razliko 2000 m, je pripravljen start pod 2670 m visokim vrhom Glungeza. Posekati je bilo treba na stotine dreves Jn razstreliti številne štore, da se je dala zgraditi ta idealna proga. Druga proga za smuk, na kateri bodo ocenjevali smuk v kombinaciji s slalomom, je zgrajena na Bisgitzu s približno 1000 m višinske razlike Ta proga leži na severu, je torej za sneg najbolj sigurna in spada med najlepše v inomoški okolici. Proga za slalom pri gradu Mentel-bergu ima 200 m višinske razlike in je skoraj tudi že dogotovljena.
Kako veliko zanimanje vlada za te vse-evropske smučarske prireditve, kaže lepo število daril, ki so jih za .zmagovalce v posameznih disciplinah med drugimi razpisali avstrijski zvezmi predsednik, urad zveznega kancelarja, vojno ministrstvo, tirolska deželna vlada itd. Med pomembnimi darili je omeniti tudi darilo rumunske vlade.
O udeležbi na tej veliki zimskosportni
reviji bomo še poročali.
*
Zanimanje za prihodnjo olimpijado je že zdaj po vsem svetu ogromno. Značilno je, da je glavno tajništvo prireditvenega odbora prejelo te dni že okoli 3000 naročil za rezerviranje sedežev. Se nikoli, od zopetne otvoritve olimpiad (L 1896.) se ni zgodilo, da bi bili interesenti kar štiri leta v naprej naročali vstopnice. Ta rekord si lastijo to pot Madžari. V Berlinu je dalo to samo pobudo za še bolj intenzivne priprave. — Za zimsko olimpiado se še niso zedinili glede kraja. Štirim dozdajnim reflaktantom (Gar-misch-Partenikirchen, Schreiberhau, Schier-keu in Kruimmhubeiu) se je zdaj pridružil še Oberhof, turinško zdravilišče, kjer so se 1. 1930. vršile tekme za svetovno prvenstvo v bobu in pa Fisina tekmovanja. *
Ker je odmor do L 1936. predolg in so športnici na daljnem vzhodu že tako nekakšen razred zase, se bavijo z mislijo, da bi priredili svojo »olimpiado dalnjega vzhoda«. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof BaillebLatour je trenutno na poti v Zadnjo Indijo, da bi organiziral to vzhodno olimpiado, ki. naj bi se vršila
v Melbourneu ali Šanghaju. Za udeležbo pridejo v glavnem v poštev Avstralija, Japonska, Kitajska ter otoka Borneo in Java.
Nogomet postaja vse bolj poklicen šport. Po dolgem oklevanju so nedavno v Nemčiji ustanovili »Južnonemško zvezo, za poklicni nogomet« v kateri je dozdaj včlanjenih osem klubov, med njimi znana FC Miin-chen in FC Niimberg-Fiirth. Športna oblastva s tem pokretom načelno niso zadovolj* na in mu tudi gospodarsko ne obetajo posebne bodočnosti. — Prav tako neznosne so postale razmere med amaterji nogometaši na Portugalskem, kjer se tudi že zaključujejo zadnje priprave za osnovanje profesionalne nogometne zveze.
•
Na letnem občnem zboru ameriške amaterske atletske unije v Newvorku je bil soglasno sprejet sklep, da se bodo od l. jati. 1933 dalje v vseh lahkoatletskih disciplinah uporabljale samo metrsike mere. Ta siklep je brez dvoma v zvezi z berlinsko olimpiado, kjer bo treba tudi Američanom sta rta ti — na metre!
•
V Parizu se je nedavno ustanovilo novo lahkoatletsko društvo, ki se je priključilo delavski športni zvezi. Klub si je nadel ime »Jules Ladoumegue«, ki so ga ustanovili Ladoumegueovi pristaši. Seveda štejejo med člani kot najslovitejšoga tudi samega svetovnega rekorderja. Klub ima zdaj že okoii 309 članov, med njimi tudi nekaj znanih. Razočarani Ladoumegue je vsekakor originalno poskrbel za svojo reklamo! •
Po zadnji sestavi svetovnih rekordov v damski lahki atletiki zasedajo prva mesta naslednje zastopnice nežnega spola: na 1C0 in 200 m Poljakinja Walasiewicz (11.9 in 24.1), na 800 m Nemka Radtke (2:16.4), na 1000 m Angležinja Lunn (3:04.8), na 80 m z ovirami Američanka Didriokson (11.7), v štafeti 4 X 100 m Amerika (46.9), v štafeti 4 X 200 m Nemčija (1:45.8), v štafeti 10 X 100 m Anglija (2:04.4) v štafeti 3 X 800 m Avstrija (7:45.6), v skoku v daljino Japon-
ka Hitomi (5.98 m), v skofcu v višino Američanki Shiley in Didriokson (1.65 m), ▼ kopju Nemka Braumiiller (4.64 m), v disku Poljakinja Weiss (42.43 m) in v krogli Nemka Heublein (13.70 m).
•
Dočim smo mi komaj pričakali sneg in se zdaj veselimo čim lepše zimskosportne sezone, se slavni
angleški avtomobilski rekorder. sir Malcolm* Campbell pripravlja za nov rekordni »polet« s svojo »Sinjo ptico«. Gospod Campbell se bo januarja odpeljal na Horido in na oni sloviti dirkalni cesti po obrežju Daytona-Beacha poskusil zrušiti absolutni svetovni hitrostni rekord za avtomobile. Lani je ta »besneči Anglež« prevozil na uro 4^.721 km Toda ta bajna hitrost mu še ne zadostuje Zato je dal svojo »Sinjo ptico« deloma izpopolniti in upa, da bo zdaj lahko dosegel še več kilometrov na uro. Morda, toda ti poskusi so prav blizu — samomorilnim!
Pri TRGANJU v
ZOBEH in GLAVI

navadno priporočajo masažo za masažo
3tfMw>i<!« Din M.—. Ogl«« pod 8. Br. 2&&2ISe.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo isbo-ren učinek ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri rročnokrvnih, korpulent-nih osebah, satikarji in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
žena v sodobnem svetu
Zakaj je žensko delo slabše plačano kakor moško
Čimbolj izpopolnjuje tehnika stroje, tembolj se delo deli v posamezna ločena opravila, ki zahtevajo od onega, ki jih izvršuje, znatno manijšo telesno moč. To omogoča ženski kot delovni sili vstop v vse panoge dela, kjer izpodriva moža kot cenejša delovna moč. Zakaj so njene zahteve skromnejše, pojasnjuje Bebel v svoji knjigi »2ena in socializem« takole: »Okoliščine, izvirajoče iz ženine prirodne konštituci-je silijo ženo, da se zadovolji z manjšo plačo. Ona je podvržena mnogo večjim in pogostejšim fizičnim motnjam, ki zahtevajo često prekinaende dela. Delodajalec to naravno obremenjenost žene izkoristi in potegne iz neprilik, ki nastanejo zaradi prekinienia dela, dvojni dobiček s tem, da žensko znatno silabše plačuje. Tudi je žena zaradi raznih okoliščin bolj navezana na določen kraj, ki ga navadno ne menja tako hitro kakor moški.«
To ugotovitev izpopolnjuje Mara, ki pravi, da je poročena žena kot tovarniška delavka delodajalcu še bolj dobrodošla kakor neporočena, kajti ona je še bolj primorana delati s slabšimi pogoji, ker jo k temu sili skrb za družino. Tudi se iz bojazni, da izgubi delo. le redkokdaj upa stopiti v organizirane vrste delavstva. Tako vidimo zlasti v prvih časih industrijskega razvoja, da na delovnem trgu iztpodriva žena moža, a ženo zopet mlajše, še cenejše moči, često celo otroci.
danes bazira tendenca, da se ženske slabše plačujejo kakor moški, tudi na stari tradiciji, da mož vzdržuje ženo in otroke. Na to so se opirali sprva celo delavci, ki so se ponekod trdovratno borili, da ne pride žena do kvalificiranega dela, enako plačanega kakor je moško delo. To stališče so zagovarjale in še zagovarjajo nekatere ne-razredne, meščansko usmerjene organizacije. Moderna industrija pa se prav nič ne ozira na družino in se tudi ne more ozirati. Če bi morala vsakemu delavcu zvišati plačo, kadar se oženi, in dajati dokla-do za vsakega otroka, ki se rodi, bi gotovo zaposlovala same prepričane samce.
Da so v prvih časih industrijskega razmaha zavzeli delavci tudi svojim tovariši-cam sovražno stališče, je razumljivo, saj so jih smatrali za reservno armado kapitalista, ki se je z njihovo pomočijo boril proti delavskim zahtevam. Postopno pa je prodrlo med delavstvom spoznanje, da je rešitev ali začasno vsaj izboljšanje položaja pričakovati samo v solidnem nastopu delavca in delavk, ki ju veže vendarle enaka usoda. Strokovne organizacije so začele zahtevati za enako delo enako plačilo ter vobče priznavati žensko enakopravnost Obenem za enako plačo so se začele boriti tudi za zaščito delovne žene - matere. Tudi ženske organizacije smatrajo kot eno glavnih nalog, da pribore materi potrebno zaščito bodisi v pravnem kakor tudi v socialno-političnem pogledu. Ko so delavske in ženske organizacije dosegle, da so se po zakonu ali po kolektivnih pogodbah uresničile zahteve delovnih žen, se je njihovo stališče marsikdaj poslabšalo, kajti delodajalec je skoro povsod, kjer je moral ženo enako pJačati kakor moža, a poleg tega upoštevati še zaščitne ukrepe, rajši sprejemal na delo moškega kakor žensko.
Tako je žena marsikdaj drago plačala pridobitev, ki je bilo plod dolgoletne skupne borbe. Tako se je zgodilo. da je mar-sikaka žena prikrivala svojo nosečnost, ker se je bala, da ne izgubi službe, čim bi delodajalec zapazil njeno stanje. CHede na dejstvo, da se zaščitni ukrepi sploh ne upoštevajo ali pa da posredno povzroče izgubo službe, se je nekaj ženskih organizacij postavko na stališče, da je treba vse zaščitne ukrepe kakor tudi vse izrednosti ženi v prilog odklanjati, ker so te baje napoti ženinemu razmahu do popolne enakopravnosti. Vso socialno-politično zaščito žene smatrajo za Škodljiv privilegij ia ute-
meljujejo to svoje naziranje z naslednjimi argumenti. Zahtevamo za enako delo enako plačilo, zato je nelogično in nenaravno, če hočemo istočasno za ženo izjemno stališče s tem, da jo postavljamo pod posebno zaščito posebnih pravic. S svojimi zahtevami po zaščiti žen, mater in nosečih žen povzročamo, da delodajalci izključujejo žene od dela ter zaposlujejo rajši moške, ki so naposled vendarle cenejše moči, ker niso zanje predpisani nikaki po-sebni zaščitni ukrepi, ki bi gmotno obremenjevali obraC Zato bodi tudi noseči ženi prepuščeno, ali hoče še nadalje vztrajati pri svojem delu, toda zaščite v prilog svojemu staraju ne sme zahtevati. Zaščitita se naj pač oba spola enako.
Ostale ženske organizacije so se postavile odločno proti temu zastarelemu stališču, kajti one so naspronto mnenja, da vodi prav princip enakega plačila za enako delo k zaščiti žene, kajti delavka, ki postane mati, vrši pač hujšo nalogo kakor delavec, ki je postal oče; torej je treba smatrati zaščito materinstva samo kot ekvivalent za izvrševanje njene dvojne naloge.
Toda pogled v praktično življenje nam kaže, da si takega naziranja delodajalec ne bo osvojil. Zato vidimo danes v vseh poklicih, da je ženska slabše plačana kakor moški kljub vsej borbi za gospodarsko enakopravnost žene in moža.
Mnogo krivde, da se ženino delo niže ocenjuje ter da je vobče njeno stališče slabše v vsakem pogledu kakor stališče moža, nosi žena sama, ali bolje rečeno, njena biit, niene lastnosti, ki so pač dediščina dosedanjega načina mjenega življenja. Ženska, ziasti mlado dekle, vzame le redkokdaj absolutno stvarno stališče k delovnemu procesu, kjer prodaja tudi ona svoje delovne sile. Njeno gledanje izhaja vedno zgolj z osebnega vidika, ki je osnovan delno v njenih lastnih materialnih potrebah brez ozira na dejansko vrednost storjenega dela, zlasti pa brez ozira na svojo okolico, na svoje tovarišice. One, ki so ambiciozne, utegnejo celo škodovat: s svojim »štrebarstvom« svojim tovarišicam, kaiti ziasti akordmo delo se često določa po teh storitvah. Isto velja po pisarnah za neplačano nadurno delo, ki ga vrše ženske bolj pogosto kakor moški. Tudi neplačana praktilkantka' posred-no znižuje plače drugim nameščencem obojnega spola. Ženska se često zadovolji za svojo nadenemo pridnost s predstojnikovo pohvalo. A med moškimi bi bilo hudo najti delavca, ki bi bil tako nezaveden, da bi mu za nagrado zadostovala pohvala njegovega izkoriščevalca.
Mnogo več zadovoljstva bi delovni , in poklicno zaposleni ženi vobče prinesla zavest skupnosti s tovarišicami, zavest, da ima uspeh v delu samo tedaj pravo vrednost, če prinese korist vsemu stanu, zavest, da se je treba uspeha, doseženega na Škodo drugih sramovati. Toda za tak čut solidarnosti je treba vzgoje, ki je zdaj ženskam manjka. Zato je tudi žensk mnogo mamj organiziranih kakor moških. A še te pokažejo smisel za organizacijo samo takrat, kadar so osebno prizadete; napram skupnimi interesom so navadno brezbrižne. To irad;vidua1istično stališče še potencirajo nekateri momenti, ki Dri moških ne pridejo v poštev. na primer starejše napram mlajšim, neporočene napram poročenim. Vse to ubija solidarnost med tovarišicami v delu. Posebno kvarno pa vpliva zavest posameznih, da ie delo samo nekaj prehodnega, da je njihov končni smoter zakon. To je pogosto tudi vzrok, da se ženska ne poglobi tako v svoje delo. kar zmanjša ceno delo. Na drugi strani pa ženska ne more obču+'ti one pripadnosti k poklicu, ki veže moške.
Vsi ti pojavi pričajo, da si žena svojega stališča in svoje orientacije §e ni začela ustvarjati iz sebe, zlasti pa, da se še ni prav zavedla, da je njena usoda brez ozira na spol in starost in privatne vezi (zakoh) nerazdruženo zvezana z usodo vseh delovnih ljudi.
TEDEN DNI FILMA
„Neammca"
V kratkem bcmo gledali najnovejši film Rrigite Helmove »Gidgi, ena izmed nas« po romanu nemške pisateljice Lrmgajde Keriinove.
Večer v filmskem ateljeju. Velika dvorana je v nekakšnem tesnobnem mraku. Samo v kotu še delajo. Tako ime ao van vmesni prizor. Od blizu vidimo majhno telefon-
sko celioo, Jci je prav taka, kakršne so na vsaki pošti, z modernim a/vtocnatisikicn telefonom, seznamom abcneitov, tabeilo s predpisi in navodili, ie celo popenink je na steni. Samo zedmja stena celice mai> ka. V celici stoji Brigita Helimova, ki igTa milado GiuigL Na nizkem stolu v bližini sedi režiser Johanines Meyer, fotograf s pomočniki i 3 strokovnjak, ki filma glas. Nikdar nisem mislil, da je telefoniranje huda reč. Toda na vsak način mora biti, ker mora Helmova prizor v enkrat ponoviti. Šele potem je strogi režiser zadovoljen. Ta kratka sceia je najboljši dokaz, kako naporno je delo pn fi.mu Brigita Helmova mora po manuskruptu teitfonirati svoji materi, ki jo igra Hermina Sterler. Samo nekaj metrov dalje stxri Sterilerjeva v ne-produšni celici s slušalom aa ušesu. Govor in njene besede čujemo v slušalu. Gilgi hoče spoana-ti svojo pravo maiter. Notranji g'les jn je rekel, naj jo pokliče, ne ve pa, kaj naj ji pove. Zajeclja samo nekaj nerazumljivih betsed in iz odgovora njene matere slišimo samo besede: »Neumnica!«, s katero konča gospa Sterlerjeva svoj pogo« vor. Gilgi pe samo skomigne z rame i i, položi skušalo na vilice in vsa zmedena ponovi te besede...
Pribora je konec in v prostem času nam Brigita pripoveduje nekaj podrobnosti iz svojega novega filma: »Saj veste, da je vsebina filma vzeta l-z romana Irmgarde Keninove, ki je zbudil toliko pozornosti. \ eseli me, da sem dobila to vlogo, saj je Gilgi zame tip modeme ženske, ki si sama služi kruh. To je vloga, ki se mora dobro podati vsaki resni igralki. Najbrž Vas je presenetila beseda »neummica« med prizorom. V filmu pa je ta beseda zeio važna. Gilgi je zvedela na svoj 21. rojstni dan ime svoje prave matere. Povedali so ji ga Ljudije, ki so jo vzgojili, zato hoče spoznati ženo, ki ji je dala življenje in jo pokliče. Iz pogovora, k; ste ga pravkar 6u;li, je sa» tno ta beseda pomembna.. Dosti pove. Ko pride Gilgi potem s svojim prijateljem na neko plesišče. sJiši. kako neka dama pove isto besedo z istim naglasom v drugačni okoliščini in takoj ve, da je to njena mati Morda se vam bo čudno zdelo, da se mamBKkript ni točno držal romana. Toda pripomočki filma so tako popolni, da
razne podrobnosti lahko dosti bolj jasno in prepričljivo pokažejo kakor mrtva črka«.
Podmornica
▼ Neubabelsbergu
Obisk v ateljeju ob priliki gmimanija filma »Jutranja zarja«.
Na pravcatih rovih prileze človek v tre« buh prave podmornice, Iger dela režiser Ucicky svoj film »Jutranja zarja«.
Iz kabine za moštvo pridemo v strojnico, kjer je cela grmada raznih pnpraiv in strojev. Človeku se kar zmeša, če si jih ogledufle'. V sosednjem delu je soba za častnike in na koacu prostor za torpedo. Kar čudno se nam zdi, kako so mogli v tem tesnem prostoru nagomiditi toliko reči. Podmornica je pravi čudež fiijmake tehnike. Koliko deda je biLo treba, preden je bdd film izdelan, si še misliti ne moremo.
Rudolf Forster je povedjnik. Njegova vdoga ni salonska, v kakršnih smo ga doslej videli. Tu v podmornici je pravi mornar. Drugačen pa je zunaj, v prizorih, ki se dogajajo na kopnem. V drugi dvoraaVi srečamo igr&ioa Winten9teina, v obleki mornariškega častnika. Vlak prihaja. Moštvo »e vrača z dopusta v slanžibo. Eoaitja kolo« dvona je popolna. Čakalnice so prenapolnjene. Carl Hoffmann fotografira na vse strani. Seznanimo se tudi z drugimi igralci. Srečamo Pauila Westermeierija, Hansa Liebelita, Camillo Spiro 10 Adelo Sand-rookovo.
Vodija podjetja Stapenhorat vodii ob iefco-valce po ateljejih iu jim pojasnjuje podrobnosti zgradb, ki služijo za odigramje modelne morsike bitke. Zdaj pride prizor, ko se ljudje na postaji poalove. In ko se obrača kamera na vse strani, se počasi poslovimo tudi mi, da ne bi bi&i napoti.
V kanjonih Drine
Napisal A rad von Rautenfeld.
PtiSec tega članka je eden izmed ustvanteijev filma »Famtcm Durmi-torja« (±'osem črnih goraj, kjer igra glavno žensko vlogo naša rojakinja i t a Kina. T rije splavi fcidopc on o v e filmske ekspedicije plavajo po Drini. Na kupih zabojev sedi pisana družba. Pri Više,gradu zarijemo v skalnate soteske. Krmar prvega splava svareče dvigne roko. Mišičaste roke pograbijo velika veda. Valovi okoli nas se penijo Čedalje hitTeje drvimo proti globeli. Orjaški splava rji spredaj so kar v ognju. Va-lovi hočejo splav razbiti. »Brzo! Brzo!« kriči njihov vodja.
Splav se krivi pod pritiskom vode. Komaj da se še ognemo skali sredi brzice. Še nekaj hlastnih udareov z vesli in voda se pomiri. Trije pograbijo vrvi. Splav zdmsne po pesku in se s sunkom ustavi. Predrzen skok na kopno in privezan je. Potem še nekaj desk, da pridemo po suhem na kopno.
Del pomožnih delavcev gradi taborišče, drugi pa pripravljajo opirate za dolgo pot, ki nas še čaka. Časa ne smemo izgubljati. Zakaj tu ob vhodu v Dnnine kanjone je samo nekaj ur oa dan dovolj svetlo za fil-manje. V skoraj brezkončni vrsti plezajo Ij-udje in nosači po strmi gorski stepi. Solnce pripeka. Samo topotanje podkev in sopihanje živali moti veči>i ni'r.
Pragozd na6 objame m čedalje strmejši postanejo oviaki poti. Konj se »podtakne in vrže svoj tovor 9 sebe. Nosači priskočijo in mu ga brez besede spet nalože. Na nekem ovinku konji obstanejo. Ne morejo več naprej Odvzeti jim moramo tovore. Nosači pljunejo v roke Cez nekaj časa se začne vsa dolg« vrsta sprt premikati navkreber. Naposled prispemo na vrh. Čudovit razgled! Gozd se je odprl, stopili smo na travnik. Potem se konča — kakor bi biil odsekan — v več sto metrov visoki, navpični steni kanjona. Globoko doli se
vije temna Drina kakor dolg pas. In med
vso to krasoto kroži ponosen orel — simbol moči.
Taikoj ee lotimo dela. Že stoji na nevarnem robu stojalo aparata, ki ga je treba še dcibro pritrditi. Filmati bo trebe, prizor s plezanjem. Od nekod privlečemo vrvi. Aparat zabrenča. Pozor! SdedinjS ko« rak pomeni smrt. Toda v vojaških oblekah tiče najboljši nemški turisti. Prav nič se zanje ne bojimo, še enkrat ponovimo prizor, potem pride naslednji.
In tako dalje. Ves dan, dokler ne izgine solnce za steno ob'akov. Mrzel veter potegne iz globine. Poberemo svoje stvari. 2e v temi pridemo do konj, ki smo jih prej pustili v gozdu. Čash zdrkne Icamen v globino, konj se apodtakne, zdirči po pesku in se potem pobere. V enakomernem taiktu rožftj&jo kcv-iiiski deli uzde. Tam se že sveti oge>n|j sikozi drevje. Višnjevkast dim leze pod nebo. V taborišču smo.
»Friderika44
LehS-rjeva opereta »Friderika«, kj nam predoonje mladostni ljidbavni sen dveh mladih src, petntka Goetheja in dražesime
Švedski otroci v narodnih nošah
Friderike, lepe pastorjeve hčerke iz Sesen-heima, je prestavljena z odra v avooni film. Mladega Goetheja poje sloviti komorni -pevec, član berlintke državne opere, v Ljubljani že pooularni H. Hetuz Bollmann. Frideriko pa Mady Christians. V filmu nastopajo še Otto Wal'.iburg, Else Elster, Ida Wiist in Adela Sandrook. Film, ki je bil izdelan prav v Sesenheinvu, je poln najlepših naravnih posnetkov ter je po sodbi vseh krotikov odlične uspel. Krstno predstavo filma za našo državo bi imela Ljubljana v Elitnem kinu Matici. Na sliki srta H. H. BoMmann in Mady Christians.
Filmski drobiž
Pariška družba »Paifche-Natan« napove« duje nov film o Casanovi.
Keinhold Schjjnze! pripravlja film »Sezona v Kairu«, kjer igrata glavni vlogi Renata Miillerjeva in Willy Fritsoh.
Dunajsko reševalno društvo je napravijo film »Zeleni križ na Ra.vu«.
Tino Pattiera igra glavno vlogo o govorečem filmu »Noč v Benetkah«.
Režiser Hermatin Kosterliitz je angažiral za svoj film »Grdo dekle Dol)ly Haasovo, Alexandra in Ottona Waitburga.
Režiser Lubitsch, ki je prišel iz Amerike, se mudi te dn* v Kodanju. Obiskati želi še Berlin, Dunaj, Budimpešto in Pariz.
Nemški avtoTji filmskih mamiflkriptov msilijo ustanoviti posebno zvezo, ki naj bi jih varovala pred izkoriščanjem flmskih družb.
Tragikomika
Dirigent newyorškega simfoničnega orkestra Ouinto Maganini je razpisal precej visoko nagrado za tistega, ki bi našel izgubljeno orkestralno delo i-Noč v tropih« pred kratkim umrlega ameriškega komponista Louisa Moreauja Gottschalka. Cez nekaj časa se je pojavila mlada dama iz Havane s sporočilom, da je to delo v njeni lasti in da ga bo v bližnjih dneh poslala v Newyork. Vest so objavili i. velikimi črkami z imenom dame tudi havanski listi. Ona sama jo je dala v ta namen na razpolago. To pa je imelo zelo žalostne posledice, kajti neki tat si je zapomnil ime in vse okoliščine z nagrado vred — in je partituro v neki noči, še preden je odšla iz Havane, odnesel. Maganiniju se seveda še ni javil in tudi v liste ni dal svojega imena kakor nečimerna mlada dama. Ve pač. da koprni zdaj ves ameriški glasbeni svet za »Nočjo v tropih«, ki jo je doživel Gottschalk, in da ji cena rase.
Zato lahko še malo počaka.
*
Zoološka osrednja uprava sovjetske Rusije si je vtepla v glavo, da mora presaditi avstralsko favno na ruska tla. V kakšen namen, ni znano. Vsekakor pa je v bližino Majkopa v Južni Rusiji naselila sto parov kengurujev in sedaj je uredila tudi posebno farmo za emuje, čemu bodo rabili baš emuji Rusiji, tudi ni znano, a osredna zoološka uprava mora imeti svoje naziranje, ker jih je kupila šest in jih je postavila v okvir enoletnega načrta: teh šest emujev bo zleglo v teku enega leta po vseh računih 60 jajc in iz teh se bo izvalilo najmanj 30 mladičev. V nadaljnjih letih bodo emuji pomnožili svoj rod. da bo kar veselje. Postavili so posebnega uradnika, ki mu je naloga, da vtepe emujem v možgane snrsel za smo-treno gospodarstvo. Le da imajo emuji v svojih možganih svoje misli, a nobenega smisla za sovjetske smotrene načrte. Doslej niso namreč navzlic vsemu prigovarjanju dali še nobenega — jajca od sebe. *
Ga. Natalija Keatonova, rojena Tal-madgeova, je vložila proti svojemu slavnemu možu Bustru Keatonu tožbo za ločitev zakona. Vzrok: grozovito postopa-
nje. Ce s v Ameriki kakšna ženska pritožuje nad moževo grozovitostjo, potem stvar ni tako huda: mož je n. pr. v mrzli noči pozabil zapreti okno spalnice ali pa je stopil pred ženo v avtomobil. Toda v tem primeru gre za hujše stvari: Buster Keaton ravna s svojo ženo grozovito, namreč zato, ker se nikoli ne smeje. A noben sodnik ne more zahtevati od kakšne ženske, da bi živela trajno z moškim, ki ne pozna smeha — pravi Natalija. Lepo je sicer, če ta večno resni obraz donaia milijone — toda večno resen obraz v zasebnem življenju, to ne gre. In zato naj Buster lep del milijončkov, ki si jih je zaslužil s svojim negibnim obrazom odda ge. Nataliji, kajti ta nima nobenega jamstva, da si bo znal mcž. ki ga bo dobila potem in ki se bo večno smejal, z več-n:m smehom zaslužiti kakšen milijon. To je ameriška logika.
Ali veš:::
... da eksistira stroj, ki izdela sladoled v treh minutah v poljubnih količ-nah, tako da slaščičarnam in kavarnam ni treba več
držati večjih zalog?
*
... da preide v tobakov dim po računih nekega kemika 100 odstotkov vsega nikotina v tobaku?
★
... da so odkrili na Angleškem pri St. Albansu rimsko hišo s »centralno kurjavo«?
+
... da bodo v Cormectlcutu rbdči v bodoče lovili ločeni po spolih, ker so neke potoke rezervirale ženske zase?
Samomor ruskega odvetnrka v Parizu
V Parizu se je zastrupil z veronalom ruski advokat Goldstein. Pred vojno je nastopal v Petrogradu kot advokat v mnogih velikih procesih. V petek je Goldsteinu umrla žena, ki jo je oboževal. Kmalu rato je povžil dozo veronala, ki ga je rešila zem-skega trpljenja in ga združila s pokojnico.
Oglašujte v »Jutrn(
ALI OGLASI
m Ti mji
Vsaka b**«da 50 par;
1» dajani« naislova ali «4 Šifro m S Din. fl>
Poslovodjo
za pekarno
z mojstrskim Izpitom in večletno prakso sprejmem. Neoženjenl Imajo prednost. Ponudbe »a podr. »Jutra« v Celju pod značko »Pekarnam.
46501-1
Paznika
treinega m zanesljivega sprejme pMjetj«. Prt-dn-o~t imajo vpoitoj-eni stražniki ali '»rožniki. Ponudbe u o«r'a£. oddelek »Jutra« pod iifro »Paznike. 49998-1
Postrežnico
H5feui.	pove oglasni
oddelek »JiRra«. 50318-1
Točilca
istiiercega m«sarja. čedne
::u.aa.nj-Oiti. io 30 eiareea iSče restavracija v Linh ljani. Ponudt>e na oglasni odd*»e.k »Jutra« pod šifro »To&ilec«.	50112-1
Mlekar, pomočnika
in dobrega airarj« i letnimi spričevali sprejmem P<wuidbe na o?! as videii-k »Jutra« pod šifro »Mlekar« 50122-1
Trajen dohodek
Tredimo agilni osebi. Dop'*e na ogflsij, oddelek »Jutra« pod iifro »Potrebno 5000« 50162-1
Mesar, pomočnika
sprejmem za Ljub!jano. — Ni»I<w v oglasnem »ddelkn »Jutra«.	50178-1
Knfigo vod!nja-
bilan čistka
t	trg. poelih ssomv
ft>"'.na, prevzame tod! pavšalno ureditev trg. knjng. Ce>r.;ene ponudbe n« »g. oddelek »Jutra« pod šifro »Z^nealjiiva em»5 132«.
50076-2
Dipl. stro]. tehnik
i-n absolvent delovodske šo-le z odličnimi epričeva-!i. raučen ključavničar, išče mesta tehniškega nrad-ovk* aJi samostojnega oh-i to vodje. Ponudbe pod »Mitraljez« na ogla«, oddelek »Jutra«. 50085-2
Kdor J i 4 « taaluik*, plač« M vsako besedo 50 par; u naslov aH iifro S Din. — Kdor n 11 d f taainieJt. p« za vsako besedo 1 Din, u dajanj« naslova »Ji u Iifro pa 5 Din. (3)
PraktJkantinia
s polletno praikso na
manjši po£ti {eli prakfic;. rati na večji pogodbeni pošti. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro » Pra k« J; a Trtinja «. 50101-2
Službo šoferja
iSfem kjerkoli. Imam lastno obrtni™. Pomuibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Šoferska obrt«.	50054 2
10.000 Din založiri
5e dobim službo Šoferja aH inkasa-nta Ponudbe na pg'. oddelek »Jutra« pod šifro »De.nar«.	50147 2
Kuharica
z letnimu spričevali. išče ■»iuživ- v me-«tu a£i na d« želi. — Karlov v ng'n«nem oddelku »Jutra«. 50!97/a-?
Vsaka be*eda 50 par; za dajenj« naslova ali Sifr« pa 3 Din. (2)
Mlad gosood
kf lahko polož- 4000 Din garancije, želi »luibo siuge Ponudibe na oarlas oddelek »Jutra« pod »Delaven«.
50142-2
Trgovec
železno.ne in mešanega blaga. že'i mesto poslovodje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kav ni je«.	50236-2
Perilo
samo fino, se da Slvat na dom šivilji, ki ima večletno prakso v konfekciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' Prlkrojevalka. 50165.3
U' K*
Oglaei trg. značaja po
1 Dia beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi aoo.ialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za Šifro Pa 8 Din. (6)
Gostilno
lam t najem z novim lotom. Naelov r »glas. »d-1 elita »Jutra«. 50090-17
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aii za Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za iifr« pa 3 Din. (T)
Svinjske kože
v vsaki množini po dne<vni ceni k n p u j e J. Lavrič. usnjarija, St. Vid pri Stični 50261-7
Lokali
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro p» 5 Din. (191
Gostilno
s posestvom
na prometni točki v Zg. Savinjski dolini oddam r najem ali prodam. Dopise na »glasni oddelek Jutra pod »Prometna točka«.
4975M-20
Majhno hišo ali vilo
e vrtmn, kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na oglas. >ddelek »Jutra« pod šifro »Idila«.
49644
Hi»>
z lepim sadnim vrtom, stanovanjem treh »ob vjem' pri tii&lli nama ugodno oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50070-20
Stanovanje
Moške škornje
St. 42, močne, štra.pacne, prodam. Naslov pove off!. oddelek »Jutra«. 50Ž57-6
Vinotoč
d«ibroidoč. s stanovanjem prodam. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jrotra« pod šifro »Nizka najemnina«.
50104-19
Predtiskarija
za Seraka ročna dola, po-[»»l-nioma nova, počeno n«- i prodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«.	50266 6

Vsaka Oesetia 1 Dim j za dajanj« naslova ah ia Šifro pa 5 Din. (261
Pozor!
Prodam prvovrstno trorrsf-no, črno, oktavmo harmoniko v najboljšem stanja ter »»piimi glasiovi! Ogleda ee jo lahko vsak dan od 1. do tri četrt na 2. popoldme. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	49508-26
Kompletna jedilnica
miia, ki se da raztegniti, 1 velika itn 1 majhna kredenca. 6 stokov io 2 fotelja. skoro novo. naprodaj v Beethovnova ulici 4/III-OgMati med 18. in 19. uro med tednom o* nedeljah ui prazn&ib pa med 1.1. m IS oro.	40964-1.2
Vsak« beseda 1 Din; n dajanj« naslova aH *a S«fro pa S Din. (17)
Kovačnico
v večjem prometmem kraju vzamem r najem NaMov v »glasnem oddelku »Jutra«.
50000-17
Lokal
primeren za toče.nje vi.na ali gostilno, v centru Ljubljane vzamem v najem. — Ponudbe na oglas, o-ddelek »Jutra« pod »Takoj lokal« 49931 19
Lokal
z l edenico, za m •vari jo ali trgovino oddam. Naslov pri podruinioi »Jutra« v Cel ril.	49904-IS
Vinotoč
takoj ugodno prodam. Na slov pove oglas«*! oddelek »Jutra«.	50206-19
Vsaka beseda 1 Din; za dajainj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (20'i
Valjčni mlin in žage
ob železnici na Gorenj skem na stalni močni v« di ugodno naprodaj. Pod jetje je zelo N-ntabilno. veliVo kmečke ta trgovske meljave. — Ponudbe pud »Večj* podjetje« na oglasni oddelok »Jutra«.
50029-20
Vsaka beseda i Din; za dajajije naslova aH za šifro pa 5 Din. (31)
Enosob. stanovanje
oddam takoj odrasMm •so-bam. Naslov v og'as. jctdelku »Jutra«. 50082-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, solnčno, _
"entr. kurjava, z vsem korofortom. takoj oddam v Levstikovi ul. 26.
50107-31
Sobo
zraven krna Matice od dam. Dvorni trg 1/IIJ.
60067-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam « 16. decembrom. Naslor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
49985-23
V vili na Vrtači
oddam lepo m solnčno sobo r vtem komfortom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	50139-23
Veliko sobo
prašno ali opremljeno oddam 2 osebama t Kolodvorski ulioi štev. 23/1.
50171-33
Dve prazni sobi
▼ kateriih eno »e lahko postavi Štedilnik, s posebnim vhodom, oddam s 1. januarjem v Ptodmilščakovi ul. it. 5.	50209 23
Lepo sobo
v bližini bolnice io vojašnice oddam. Na razpolago ko(»lnica in Ida vi*. Bohoričeva ulica 20, visoko prt-Uič-ie.	50359 23
Sobo
l posebnim vhodom oddam takoj. Pojasnila daje Pre-šern. Celovška cesta St. 62.
50335-23
Stroji
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova »11 ia iifro s Din. (29)
Mali pisalni stroj
»Erika«, popolnoma nov. po izredno niskj ceni na prodaj. Nt<»'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50154-29
Telefon 2059
K
PREMOG suha drva POGAČNIK
BohorICeva ulica št. 5
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoiee ia otroških vozičkov. Ljubljana, KariovSka c. 4.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških ju igtač-nih vozičkov, tri-•lklji, razna najnovejša dvokoleaa, Šivalni stroji in motorji. Velika iz J bira. Najnižje cen«
Ceniki franko.
tfldeca ŠcoGarda
je sijajen roman, ki ga morete Citati le s pritajenim dihanjem. Povede Vas v Čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45,-NaroCa se pri upravi >Jutra«.
i
Sobo
Trisob. stanovanje I °<M'?Tn goo-pod-lč-nl. Naslov
* pritiklinami oddam m t ogrnem oddelkn Jutra.
pritiklinami oddam za 1. januar. Cena 900,— !>in Naslov v og'a;nem oddelku »Juitra«. 5o>n>a-2tt
Petsob. stanovanje
s pritiklinami, na Turjaškem trgu oddam s februarskim terminom. Naslov ▼ oglasnem oddelkn »Jutra«.
50177-31
Sobo in kuhinjo
v Novem Vodroato oddam ?.a 180 Din. Naslov v ogl. jddeiku »Jutra«. 50187 21
60264-23
Sobo
s telefomom, pripravno za
pisarno, iščem. Pcnndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »telefon 1933«. 49799-28
Sobo
elegantno opremljeo® oddam v Linhartovi uii«i 'g.
50140-33
Vsaka beseda 50 par. «a dajanj« naslov« ali ia šifro 8 Din. (23)
Sobo
s posebnim vhodom oddam v rili na Kodelje-vem 13, blizu Leonišča 50074-23
Vsaka beseda 1 Din. <• dajanj« naslova ali
<a iifro pa 5 Din. (S2)
Registrir. blagajna »National«
bo na javni dražbi proda na dn« 12. 4«een>bra t. t ob 16. uri ▼ Javnih sfcla diS&ih (Balkan). Dunajski, cesta S3.	49961-32
Zahvala.
Vsem, Ui so z nami sočustvovali, bo nam je umrla naša mati, gospa
MARIJA RiBNIKAR
in vsem, Iti so pripomogli k svečanosti njene zadnje poti, izrekamo svojo naj-prisrčne}io zahvalo.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1932«
ŽALUJOČI OSTALI.
Lrejuje Davorin Kavljea. Izdaja za Hoazorcij »Juua* Adoil RibniKai. Za Marodno a.liamo dL d. Hot Uakamarja Franc Jezer**. £a uiaeraUU del Je odgovoren Alojs	V« « Ljudljani