20. OKTOBRA 1948 - ŠT. 15 CRNGH3E LEM VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE $ T,1 »L3 U D S K A P R A V I C A « POMEN I. KONGRESA ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Globlji pomen I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije nam bo postal jasnejši, če si bomo predočili slavno tradicijo sindikatov v zgodovini delavskega gibanja pri nas in kaj pomenijo sindikati dandanes, ko so najmočnejša množična organizacija vodilnega — delavskega — razreda v naši ljudski državi. Tudi v programu KPJ je naglašeno, da je sindikalno gibanje odigralo velikansko zgodovinsko vlogo, ker so bili v njem organizirani delavci za borbo proti izkoriščevalcem in ker so sindikati poglabljali revolucionarno razredno zavednost delavstva. Ko so se leta 1919 združile najboljše sile delavskega gibanja v novi Komunistični partiji Jugoslavije, je to moralo močno vplivati tudi na sindikalno gibanje, ki je začelo dobivati izrazit značaj razredno organiziranega delavstva. V tistih letih se je začelo prizadevanje, da bi dosegli enotno sindikalno gibanje v vsej državi. Leta 1919 je bil v Beogradu kongres, da bi ustanovili enotno sindikalno organizacijo. Udeležili se ga niso samo slovenski zastopniki, ki so jadrali v socialno-demokratskih vodah. Na kongresu je bil ustanovljen Centralni delavski sindikalni svet Jugoslavije, ki je potem do obznane leta 1920 vodil sindikalno gibanje v državi. Čeprav Centralni sindikalni svet ni mogel uresničiti vseh sklepov, ki so jih sprejeli na kongresu, je vendar v kratki dobi dosegel velike uspehe. Deloval je le v letih 1919—1920. Združilo se je okrog 300.000 sindikalnih članov. Nikdar prej in me pozneje do osvoboditve ni bilo toliko organiziranih sindikalnih članov. V tistem času je bilo več velikih sta vk. Naj večja je bila splošna stavka, ki je trajala dva dni, 21. in 22. junija leta 1919 kot protest proti poskusu intervencije v tedanji sovjetski Madžarski. Aprila 1920, je bila splošna železničarska stavka, ko je stavkalo 70.000 prometnih delavcev in nameščencev. Stavka je trajala 16 dni. Policija in vojska sta stavko v krvi zadušili. Tedaj so tudi padle žrtve na Zaloški cesti (26. aprila). Z zakonom o zaščiti države leta 1921 je billo hkrati s prepovedjo KPJ prepovedano tudi razredno sindikalno gibanje. Do ustanovitve enotne sindikalne organizacije je lahko .prišlo šele po osvoboditvi. Enotni sindikati so bili Ustanovljeni leta 1945. Sindikalne organizacije so sicer začeli ustanavljati ze po osvoboditvi Beograda; naša sindikalna organizacija kot članica Svetovne sindikalne zveze je pa bila ustanovljena ob osvoboditvi. Prva svetovju sindikalna konferenca je bila skli-?aua že januarja 1945 v Londonu, ko Je še besnela vojna skoraj na vseh ulinah. Nova mednarodna sindikalna tirgaiMizacija — Svetovna Sindikalna zveza — je bila ustanovljena na kongresu v Parizu oktobra leta 1945. Na londonskem kongiresu je Jugoslavijo zastopal glavni odbor Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije. Jugoslovanska sindikalna organizacija je tedaj štela že 662.000 članov in je imela 3 delegate. Dandanes imajo sindikati v naši državi najpomembnejšo vlogo pri graditvi socializma in mobilizaciji, delovnih ljudi. Tovariš Kardelj je dejal na V- kongresu KPJ: »Sindikati so neposredni organizator borbe delavskega razreda za povečanje proizvodnje, za dvig storilnosti, za razvijanje proizvajalnih sil in z,a. čim pravilnejše uresničevanje politike Partije v gos p o darskoor ga n i -zacijskih vprašanjih.« Potem pa govori o nalogah sindikatov: »Ko se naši sindikat; borijo za čim boljše izpolnjevanje proizvodnih nalog, za čini večje uspehe v gospodarstvu, za čim pravilnejše uresničevanje politike Partije in državnega vodstva v proizvodnji ter gospodarstvu sploh, ne smejo pozabljati predvsem dveh nalog: L da je treba nenehno politično pojasnjevati nalp-ge, k; se zastavljajo delavskemu razredu v zvezi s proizvodnjo, in razlagati tesne zveze med naglim tempom naše socialistične graditve in individualnimi interesi naših delavcev ter drugega delovnega ljudstva g/lede izboljšanja delovnih pogojev: 2. dolžnosti, da se morajo boriti proti birokraciji v gospodarskih in upravnih organih pri reševanju tistih vprašanj, ki zadevajo življenjske pogoje delavskih množic ter si zato prizadevajo storiti vse, kar je v sedanjih razmerah mogoče. Delavci morajo v vsakdanji praksi čutiti, da njihova sindikalna organizacija skrbi zanje. Sindikalna organizacija mora tudi sama razvijati iniciativnost glede organizacijskih ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih množic.« Vse to seveda velja tudi za našo sindikalno podružnico. Kakor morajo vse sindikalne podružnice prevzemati in izpolnjevati popolnoma konkretne splošne naloge, tako jih moramo tudi mi. Razen splošnih nalog pa imamo seveda še celo vrsto posebnih. V zvezi s I. kongresom ES J, ki bo obračun o vsem sindikalnem delu v novi Jugoslaviji, moramo tudi mi dokazati s svojim delom, da se zavedamo pomena kongresa kakor tudi stalnih sindikalnih nalog. Naša podružnica je stremela in še stremi, da bi bila prva v grafični stroki v vsej državi. Tega na žalost doslej še nismo dosegli. Vsekakor pa bomo najlepše proslavili I. kongres ES J, ki se začne 24. t. m., če bomo imeli ta smoter stalno pred očmi ter si dan za dnem zavestno prizadevali — postati prva sindikalna podružnica grafične stroke v državi. Kasa udahtiika Nedavno sta bila proglašena za udarnika Er. Poženel in Fr. Snoj. Oba sta tri mesece presegala normo. POŽENEL FRANC Strojini, stavec Franc Poženel je bil zdaj že četrtič proglašen za udarnika. V zadnjih treh mesecih je presegal normo povprečno za 32 %. SNOJ FRANC Lito-brusač Franc Snoj ie bil drugič proglašen za udarnika. V zadnjih treh mesecih je presegal normo povprečno za 43 %. Kandidati za udarnike Taiko bomo poslej imenovali tovariše, ki bodoi v posameznih mesecih izpolnjevali pogoje za udarnike. Doslej delavci niso imeli nobenega pregleda nad odstotki o doseganju norm. zato je upravni odbor sklenil, da 'bo redno objavljal tudi številke o normah im imena delavcev — kandidatov za udarnike. Naslednji tovariši so izpolnili pogoje za udarnike avgusta ali septembra: norma čas % Strojna stavnica Krašoivic avg. 159.25 125.5 127 sept. 165.5 135.26 122 Maver aivg. 159.25 129.5 123 sept. 172 140.75 122 Ježek sept. 167.5 137.75 122 Poženel sept. 138.5 111 125 Ročna stavnica: Hrovat sept. 136 102.75 132 Knjigoveznica: Povše sept. 208 159.5 130 ANTON ŽITNIK Dne 26. septembra se je poslovil za vedno od nas strojni stavec v našem podjetju tov. Anton Žitniik. Posebno starejši tovariši se pokojnega tovariša dobro spominjajo. S svojim mimiirn značajem, vestnostjo in natančnostjo pri delu je bil zgled marsikateremu mlajšemu tovarišu. V debato je posegel le redko, ko je pa spregovoril, je bila njegova beseda vselej tehtna. Še v eni zadnjih številk našega glasila je bila objavljena njegova satirična pesmica o slabih rokopisih. Tovariša Toneta Žitnika bomo ohranili vedno v dobrem spornimi! Strojni stavci DELO PO NORMAH V NAŠIH ODDELKIH Objavljamo procente ur dela po normah, in sicer je procent izračunan od skupno opravljenih ur kvalificiranega in polkvalificiranega delavstva Iz tabele je raz.vidno, da dosegata najlepše uspehe knjigoveznica in strojna stavnica. ODDELKI - DELAVCI i. n. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Ročni stavci 3-42 7-46 12-32 3-46 12-25 ll-94 11-26 14-77 13-32 Strojni stavci 47-29 51-41 45-73 51.21 53-99 53-22 48*03 5g-23 68*04 Stereotipija Kemigrafi 75*33 74-72 74-82 6V07 52*23 47-40 5V69 49-60 50-09 Risarji I6'28 12-89 2-33 35-75 45-51 41-20 26-20 20'15 6-17 Pretiskarji 39-08 30-46 30-46 35-69 28-12 2-86 29-98 27-01 5-16 Retušerji Jedkarji Knjig, strojniki 29"84 25-97 27-41 32-47 33-73 26*41 28-39 26-75 25-99 Knjig, vlagalke 31"11 24-05 29*68 35-26 24-78 33-52 35-07 31-33 37-29 Roto strojniki Oifset strojniki 34-10 80'59 37'86 44-85 21*55 0-44 56-95 11*57 21'69 Offset vlagalke — — — — — — — — — Bakro strojniki Knjigovezi 21-97 39-14 3V32 27-79 44-47 47-77 49-49 52-07 56-06 Skupaj 24-24 29-51 28'18 27-94 31-21 31-23 34-37 ' 34"93 36-49 SEPTEMBRA SMO DOSEGLI PLAN V preteklem mesecu smo bolje dosegali plan, predvsem zaradi normativnega zaračunavanja v prodajnem oddelku. Oddelki, ki imajo celoletni plan izpolnjen za 81.81 odstotkov, imajo izpolnjeno obveznost za dosedanjo dobo ter že lahko računajo, da bodo plan ODDELKI Dose- žen plan sept. letni Polna lastna cena zniž. zviš. Ročna stavnica 101"28 75-45 16-14 Strojna stavnica 150-36 89-35 21*48 Stereotipija 107-48 81-37 23-25 Kemigrafija 86-71 65'6(1 65-48 Risalnica 123*04 83-35, 1-20 Litopretisk 145-63 114-27 10-29 Bakro-retuša 135-44 78-82 1-59 Bakro-jedkalnica 88-81 58-82 2-94 Fotografija 105*13 71-68 14*52 16 četverk 143-53 10971 1-19 8 četverk 136-12 94-12 7-23 4 četverke 160-31 96-78 8-95 2 četverki 141*98 84-34 0-88 1 četverka 153-20 77-09 38-93 Rotacija 149-43 91-26 28-31 Offsetisk 137-39 120-39 14-44 Bakro. isk veliki il2'78 82*24 12-06 Bakrotisk mali 26"13 48-08 — Knjigoveznica ročna 141-79 93-11 — 9-84 Knjigoveznica strojna 102-82 74-67 — 18*26 Vse podjetje 124-14 85-44 - 4-43 dosegli do konca novembra, če ne bo nepredvidenih ovir. Podjetje kot celota ima celotni plan izpolnjen za 85.44 od- stotka ter računamo, da bomo izpolnili celoletni plan 15. novembra. Ne smemo pa misliti, da smo s tem že * izpolnili našo plansko nalogo v proizvodnem pogledu, ali da je naša naloga izpolnjena če izpolnimo plan po obsegu. Važno je tudi, da se doseže plan po sortimentu, to je da vsi oddelki izpolnijo svoje naloge. Pri nekaterih oddelkih bo to težko, vendar je dolžnost tehničnega vodstva podjetja, od-delkovodij in delavstva, da se temeljito preudari, kaj bi se dalo doseči, da bi bolje dosegali plan. Drugo vprašanje je znižanje polne lastne cene. Pri večini oddelkov smo zvišali stroške in to iz sledečih vzrokov : 1. Fond plač se je dvignil zaradi nove uredbe o plačah v večjem odstotku, kakor se je pa dvignila produktivnost. Procent produktivnosti v nekaterih oddelkih še vedno ni zadovoljiv. 2. Obratna režija je v vseh oddelkih previsoka, saj je indeks režije v večini oddelkov 200 odstotkov, v nekaterih pa celo 500 odstotkov. V obratno režijo štejemo ves pomožni materiali, pomožne delavce, korektorje in delno pomožne ure kvalificiranih. Ta visoka obratna režija nas opominja na to, da je kapaciteta oddelkov premalo izkoriščena, da smo zmožni z isto režijo imeti za eno tretjino večjo produkcijo. Posvetiti pa moramo pozornost tudi temu, kaj vse mečemo v dnevnih listkih v rubriko pogonske režije. 3. Delno se je dvignil tudi indeks upravne režije. Z normativnim zaračunavanjem bomo sicer znižali polno lastno ceno, vendar tega znižanja ne objavljamo, ker nas mora zanimati le stvarna slika posameznega oddelka. R. C. DEMOKRACIJA IN GLAVNI NORMIREC Pri nas imamo celo vrsto forumov, ki so dolžni da pregrizejo vsako korekturo ali uvedbo novih norm. Kar po vrsti jih boni naštel: 1. glavni normirec — na podlagi statističnih podatkov ali po fantaziji določi normo (seveda težko dosegljivo); 2. oddelkovodja — na podlagi »izkušen jc (včasih zamiži na eno oko) po svoji liniji določi normo; 5. seja gl. normirca in oddelkovodje — zelo razburljiva zadeva; ♦ 4. oddelkovna tarifna komisija — ugotovitev na koncu seje je »Uničiti nas hočejo«; 5. obratna tarifna komisija — se ne sestane. Prvega v mesecu pa pridejo norme v oddelek, seveda s podkrepitvijo: »brate, nema nista da se menja«, glavni normirec, »filek«, pa na dopust. Hudič se pa smeje in si inane roke, skače iz oddelka v oddelek, pocuka tega, po-ruka onega. Zli duhovi vstajajo izza stavnih strojev, iz knjigoveznice se vali množica razburjenih žensk in vse kriči: »Kje je normirec. kje je demokracija?« Normirec je seveda na dopustu in tudi demokracija je odšla v Opatijo! I. kongres ES J je tudi obračun o našem sindikalnem delu VVvW>^WAA(WVVW^/vW^VWvVWVVVVVv^ Belo komisij in upravnega odbora septembra Iz tekmovalnega poročila naše sindikalne podružnice za september posnemamo naslednje podatke. Ob koncu septembra je štel sindikat 458 članoiv: 291 molskih, 167 žensk in in 120 mladincev. Upravni odbor je imel dve seči- Sestava komisij je ostala neiz-premenjjena. — Podružnica šteje 13 grup. Bilo je 15 proizvodnih sestankov. Komisija za kulturo in prosveto je priredila 13. IX. predavanje o mednarodnem položaju v zvezi z resolucijo Tn-fomubirojia. Dne 17. IX. so bile volitve delegatov za I. kongres ESJ. V »tednu gasilstva« je bilo predavanje o gasilstvu. Dne 12. IX. je bil prirejen izlet na Reko in v Opatijo. Komisija za tarifo in tekmovanje je v prejšnji številki našega glasila in na proizvodnih sestankih opozorila na napake v ‘ proizvodnji. Posrečilo se ji je odpraviti napake, ki so- ovirale ročno stavnico pri -razmetavanju. Izboljšala se je organizacija dela po tehnični pisarni in na posredovanje komisije so bili izdelani za nekatere oddelke normativi pomožnega materiala. Komisija je ustanovila .tečaje za vzgojo strokovnega kadrai Doslej sta bila prirejena tečaja v ročni stavnici in knjigoveznici, iin sicer v ročni stavnici za stavljenje matematičnega in akcidenčne-ga stavka ter za stavljenje not. V knjigoveznici. ipa .bodo tečaji za usposabljanje kvalificiranih in pollkvalificiraniih delavcev. Na posredovanje komisije bodo preizkusni izpiti za vse vajence. Na podlagi izpitov se bo začel smotrni pouk vajencev. Komisija bo- zbirala najboljša dela vajencev in jih razstavljala v rdečem kotičku. Septembra sta bila proglašena dva udarnika, ki sta tri mesece izpolnjevala pogoje za proglasitev, in sicer iz strojne Z dosedanjim delom upravnega odbora naše podružnice članstvo ni bilo-popolnoma zadovoljno'. Sicer pa tudi sam upravni odbor ni bil zadovoljen z delom posameznih svojih komisij. Tako so v upravnem odboru končno prišli do prepričanja, da bo potrebna čimprej reorganizacija'. Na svoji seji so sklenili sklicati članski sestanek, da bi n-a njem ko-optiiraii v upravni odbor nove člane. Članski sestanek je bil 8. t. m. Iz poročila dosedanjega predsednika tov. Rada Cenciča je bilo razvidno, da je reorganizacija, odnosno izpopolnitev Upravnega odbora nujno potrebna, ne le toliko zairaidii premajhne delavnosti nekaterih komisij, temveč že zato, ker amo izgubili tajnika, ki ie odšel v šolo, in keir moira tov. Cencič večkrat službeno potovati iz Ljubljane ter izostati Do cele imes-ece. Jasno, je. Ha spričo tega Predsednik ni iime-l namestnika. Nadalje je upravni odbor izgubil referenta za bulturnoipr-oisvetno komisijo. Tov. Rigl je preobremenjen z delom v redakciji in zaradi študija, tako 'da ni Proge! iposivečaiti komisiji dovoli časa. Že ^ prejšnjih letih se je izkazalo, da 'je kuttumoipros-vetno' delo pri nas zelo te-tevno, ker ie na splošno mogoče saimo bo odsekih; za odseke ie pa spet težko pridobiti in odkriti dobre organizatorje to vnete delavce. Sam predsednik komisije se izgubi sredi nerešenih vprašanj, Ce ne uživa primerne podpore sodelav-Ce’v v komisiji. Popolnoma je .zaspalo delo v naši fiz-kulturni komisiji. Te komisije zadnje stavnice tov. Poženel, ki ie bil štirikrat proglašen za udarnika, in tov. Snoj iz litoibnusilnice (proglašen drugič). Komisija za socialno skrbstvo in dopuste ie septembra poslala na brezplačen dopust dva tovariša. Iz sklada za podpore je bila nakazama podpora tisoč din nekemu tovarišu, tovarišici pa enak znesek iz sklada za socialno pomoč. Komisija za racionalizacijo in izume je na predlog oddelkoivodie proučila osnutek za izboljšave na troivezniku v knjigoveznici. Osnutek je z nekaterimi spremembami sprejemljiv. Nadaljnje uresničenje pa so prepustili mehanični delavnici. Že septembra so izboljšali te stroje, taiko da se ie storilnost povečala za 19 %>. Komisija za, preskrbo je septembra razdelila med člane vagon drv, 1280 kg jaiboilk in pet bonov za otroške čevlje. Fizkultiira. Fiziml turni aktiv šteje 80 članov. Prirejene so bile štiri tekme v odbojki. Dvoboj v namiznem ,tenisu med Mišama im tiskarno, še mi končan. Ljudska tehnika šteje 70 članov. Ustanovljeni, so bili avtomoto krožek, foitoamateirsiki krožek in kemijski krožek. Dosedanje deilo Ljudske tehnike se je omejevalni m,a organizacijo krožkov. V" začetku oktobra so se začela redna teoretična predavanja, ki .jam bo sledilo, praktično delo. Prostovoljno delo. Do 1. oktobra ie naše članstvo opravilo 12.944 prostovoljnih delovnih ur od 16.486, kolikor se je obvezalo za- letos. Septembra ie bilo opravljenih 2210 delovnih ur. Za izpolnitev obveznosti bo treba opraviti še 3542 ur. Trije tovariši in ena tovarišica imajo zlato značko z zvezdo, ena tovarišica zlato značko. 18 tovarišev ali tovarišic srebrne značke. 51 pa je nosilcev bronastih značk.. čase prav za prav ni bilo. ker ni iimela predsednika in ker ie sindikalno fiz,kulturno 'življenje zamrlo. Končno seveda nismo bili tudi zadovoljni z delom komisije za preskrbo, ki mora opravljati naijkočljivejiše naloge. Delo te komisije ie slonelo le na ramah dveh tovarišev, včasih pa je bilo prepuščeno einemu samemu človeku. Referent za .preskrbo I. Opara je iimel dovolj skrbi z imeinizo kot njen ekonom, zato je razumljivo, da ni mogel doseči kakšnih posebnih uspehov tudi 'pri sindikalni preskrbi. Izkazalo se je, da ie najuspešneje delovala komisija za zaščito dela. Upravni odbor ie prišel do prepričam ja, da bi najbolje kazalo, če bi predsedniško mesto naše podružnice prevzel tov. Marjan Možina, dosedanji energični predsednik komisije za higiensko im tehnično delovno' zaščito in delovni inšpektor. Toda zaradi tega ibi billo 'treba kooptirati še e-niega člana na izprazni eno mesto predsednika te kiomiisiijie. Razen tega bo' treba še posebej voliti delovnega inšpektorja. Na seji upravnega odbora se temeljito pretresli vprašanje, koga naj ko-optirajo v odbor. Pri tem so seveda morali upoštevati izid letošnjih volitev upravnega odbora: v poštev so prišli predvsem tovariši, ki so prejeli največ glasov za izvoljenimi člani upravnega odbora. Odločili so se za naslednje člane: Marjam Možina, predsednik upravnega odbora; Jože Neuman, tajnik. Franc Švetic, predsednik komisije za kulturo in prosveto, Otmar Gašperlin, predsed- nik komisije za higiensko in tehnično delovno zaščito, France Metilar, predsednik komisije -za preskrbo in Egom Goslar, claim nadzornega odbora namesto dosedanjega člana Fr. Meltlarja. Na članskem sestanku je članstvo to kooptacijoi sprejelo, čeprav so nekateri isikalli drugačno rešitev. Skoraj prav tako pomembna kakor volitve je bila razpirava na tem sestanku. ker smo se dotaknili skoraj vseh najpomembnejših nalog, ki bi iiih morali izpolnjevati naš upravni odbor. To je bila menda prva živahnejša razprava o naših nalogah. Zavzela je tako velik obseg, da je tov. Neuman, ki ie vodil sestanek, moral predlagati, naj bi čez tri ali 'štiri tedna sklicali drugi članski sestanek, da bi” se na njem podrobno' razgovorili o najbolj perečih nalogah. Ie razprave ie bilo razvidno, da ni najbolj pereče vprašanje le preskrba; tiudi istamovaniisko stisko naše članstvo močno občuti. Razen tega, bi bilo treba delo zaires poživiti, poglobiti in razširiti m,ed vsem članstvom na področju vseh komisij. Izkazalo se je, da je bito dosedanje delo našega sindikata preveč šablonsko. Še hujša pomanjkljivost je pa bila, da ni bila- dosežena tesnejša povezava med komisijami in članstvom. Zato nekatere komisije kljub vsej svoji delavnosti niso mogle doseči kakšnih pomembnejših uspehov, kar velja, n. pr. za komisijo za tarifo in tekmovanje. Posebej bi bilo treba, poročati o posameznih najbolj perečih vprašanjih, na primer o stanovanjskem, o, počitniškem domu, o preskrbi, o k ul tuinnop rosvetnem delu iitd. Razprava je pokazala, da se upirava podjetja resno' ukvarja s stano-vamjskiim vprašanjem. Izračunali so, da bi nova stanovanjska hiša z okrog 12 stanovanji sitallai približno 5 milijonov dinarjev. Uprava razmišlja o nadzidavi stanovanjske hiše na Poljanskem nasipu. To delo bi bilo sorazmerno poceni in celo cenejše, ko.koi če :bi, podstrešje prezidali v podstrešna stanovanja. Z nadzidavo nadstropja bi -pridobili kakšnih pet ('.nižinskih in -več samskih stanovanj. Sta novanijska komisija bo- baje kmalu tudi izselila sedanje stanovalce iz naših hiš na Poljanskem nasipu ,iin Tyrševi cesti, tako da bo- za naše ljudi- prostih nekaj stanovanj. Izgleidi 6io tudi, da- bi naša podružnica dobila počitniški dom. Iz razprave je bilo razvidno, da bi se zlasti kazalo pozanimati se za kakšno poslopje v Poreču, kj-eir bo zdaj mnogo praznih hiš. Na Gorenjskem se nam ni posrečilo odkriti nič primernega za počitniški dom. Z zidanjem doma na parceli, ki bi jo bilo treba kje poiskati, bi pa Ulili zdaj preveliki stroški in delo- bi se -dolgo vleklo, če bi sploh dobili gradivo-. Iz razprave o preskrbi je razvidno-, da članstvo sicer upravičeno' kritizira premajhno delavnost 'komisije, da pa tudi samo ne stori prav nič za- izboljšanje preskrbe. Ne pomaga pri prevozu in razkladanju drv; nobenega razumevanja ni pokazalo- za 'težave, ki jih je imel referent pri prevažanju krompirja, drv itd. Članstvo bo- moralo mnogo bolj pomagati delavcem v komisiji za preskrbo, če bo hotelo biti deležno večjih ugodnosti'. Sestanek je vzbudil upanje, da bo vendar mogoče- marsikaj sl-oriti na vseh področjih sindikalnega de.la ter da bomo nai prihodnjem sestanku mogli spregovoriti bolj konkretno o- rešitvi posameznih najbolj perečih nailog. Novi delavci našega upravnega odbora Protiletalska zaščita v našem podjetju V zvezi s plansko graditvijo naše industrije ter gospodarstva na splošno je nujno, da poskrbimo tudi za zavarovanje tega našega skupnega imetja. Zavedati se moramo, da gradimo industrijo kot trajno dobrino nas vseh, zaradi tega moramo storiti vse ukrepe za njeno zaščito. Ta skrb je vodila organe naše ljudske oblasti, da so dali pobudo za organiziranje množične organizacije protiavionske zaščite (PAZ). Namen te organizacije je, da zajame v svojo sredo prav vse prebivalstvo ter ga aktivizira in pripravi na zaščito gospodarstva kakor tudi vsega ostalega življenja v primeru vojne. Ta organizacija se ustanavlja po vseh mestih, vaseh, objektih in ustanovah, kjer bo z raznimi tečaji itd. pripravila ljudstvo na zaščito pred letalskimi napadi. Ko so pred meseci storili; prve ukrepe za ustanavljanje, organizacije protiavionske zaščite, se je po terenih dvignilo mnogo prahu. Razni elementi so skušali prikazati organiziranje PAZ-a, kot znak, da smo pred novo vojno. Mnogi naivneži in paničarji so nasedali takim vestem. Toda dejstvo je, čim bolj smo pripravljeni na vsako eventuelnost, tem bolj bomo zavarovani. Vsi se še spominjamo, kako smo občudovali Sovjetsko zvezo, ko smo brali, kako evakuira cele tovarne in cela mesta. Kaj takega zmorejo samo tam, kjer sodeluje v takih akcijah vse ljudstvo, ki je bilo že preje izvežbano in organizirano. Zato moramo tudi mi vložiti vse svoje sile ter se pripraviti, da se v skrajnem primeru znajdemo v vsakem položaju in ne izgubljamo glave. Ne smemo dopustiti, da bi bili nepriprav- ljeni, kakor smo bili v aprilskih dneh leta 1941. Ponavljamo pa, da ne smemo postati paničarji in ne izgubljati glave iz strahu pred vojno. Držati se moramo le načela, da nam nihče nič ne more, če smo pripravljeni na vse even-tualnosti. Protiletalska zaščita pa ne pomeni niti vojne niti letalskega napada, ampak varnostne ukrepe za zavarovanje ljudskega imetja. Tudi v našem podjetju je ustanovljena organizacija protiletalske zaščite. Glede na naloge, ki jih določa služba PAZ, ima naša organizacija naslednje ekipe: za alarmiranje; za zatemnitev: za tehnično službo; pratikamijsko ekipo, ki je priključena gasilski ekipi: sanitetno ekipo in ekipo za evakuacijo. Delokrog ekip povedo že sama imena posameznih ekip. Naša prva naloga je, da se postavi trdna organizacijska oblik PAZ, t. j., da se vse članstvo naše sindikalne podružnice organizira v posameznih ekipah. Naj ne bo nikogar, ki bi vodjem ekip odklonil sodelovanje v njihovih ekipah, razen če se odloči raje za drugo ekipo. Nikogar naj ne plaši skrb, češ kakšno delo me zopet čaka! Za sedaj je prvenstvena povezava in utrditev množične organizacije PAZ. Posamezne ekipe se bodo strokovno izpopolnjevale s predavanji in tečaji. V sredo 15. t. m. se je začel tečaj za sanitetne ekipe, kjer se bodo seznanili člani teh ekip o sanitetni službi prve pomoči. Tako se bodo široke ljudske množice pripravile za vse primere. Mi, člani naše sindikalne podružnice, pa bomo z zavestno disciplino dokazali, da smo resnični patrioti nove Jugoslavije. B. Č. ŠAH Plemenita šahovska igra je dobila šele v novi Jugoslaviji tisto vrednost in priznanje, ki ji kot taki po pravici tudi pripada. Sedaj pač lahko trdimo, da je šah prodrl res med široke ljudske plasti. Danes se že v vsaki vasi šahira, šali se goji po šolah in večinoma vsi sindikati imajo svoje šahovske ekipe. Praksa pa je pokazala, da se ho šah v bodoče najmočneje razvijal ravno po sindikalni liniji ter bo treba tej smeri posvetiti vse sile. Nastopajoča sezona kliče v življenje in poziva na delo vse šahiste. Naša sindikalna podružnica ima med svojimi delavci in nameščenci veliko število dobrih igralcev. Spomnimo se samo na minulo sindikalno prvenstvo Ljubljane, ko si je šahovsko moštvo »Ljudske pravice« osvojilo častno 4. mesto izmed 50 nastopajočih sindikalnih šahovskih sekcij. Tudi letos nas čakajo hude borbe, zatorej se moramo temeljito pripraviti in pravočasno zagrabiti stvar v širino. Naj prav vsak, ki čuti količkaj veselja in zanimanja za šali, pride in poveča naše vrste. K nam je pristopila kompletna šahovska sekcija »Stari Vodmat«, ki je v letošnjem moštvenem prvenstvu Slovenije osvojila 2. mesto in se plasirala v državni polfinale. Od njih bo lahko vsak črpal svoje znanje in se izpopolnjeval v praktični igri. Za napredek je pa predvsem važno, da znamo svojo partijo tudi napisati. To ni tako težko, zadostuje pičlih 10 minut razlage. Kakšno veselje in užitek bo potem, ko boš svojo napisano partijo takole po večerji preigravali in iskal svoje ali nasprotnikove napake. Znova boš doživljal celo igro. S pisanjem igre boš pridobil resnost pri partiji in zato boš tudi bolje igral. Ko znaš enkrat po šahovsko pisati, sežeš že po šahovski literaturi, kjer boš iz različnih mojstrskih partij večal svoje znanje. Spoznal boš teorijo otvoritev, videl potek srednje igre in pregledali nadvse zanimive končnice. Stanje današnje šahovske teorije, posebno otvoritev, je že tako popolno, da bi človek dvomil v možnost še kakšnega izboljšanja. Toda šah je tako neizčrpen, da nam vsak mojstrski turnir prinese kako novost v tej ali dni otvoritvi. V tej naši šahovski rubriki pač ne bo toliko prostora, da bi bilo mogoče vriiskani besedi razčlenjevati posamezne faze igre. Seznanjali se bomo z zanimivimi mojstrskimi partijami, končnicami, dnevnimi dogodki itd. Predvsem pa bo prostor na razpolago za naše interno sindikalno šahovsko življenje. Upoštevale pa se bodo tudi želje naših članov glede izbire materiala. Zaenkrat že šahiramo v »rdečem kotičku« vsak torek in soboto od 19 ure dalje. Pri zadostnem zanimanju bomo začeli s tečajem. Predavali bodo mojstri in močni ljubljanski igralci. Pridite v rdeči kotiček za šahovsko mizo! Hren Lado URESNIČUJMO PREDLOGE DELAVCEV! V zadnji številki „Črno na belem" sta bila objavljena dva predloga o izboljšanju dela v ročni stavnici: priskrbeli bi naj nove črte in nove materialnike. Znano je, da smo se že pred meseci lotili reševanja vprašanja raznih matematičnih in drugih znamenj, ki smo jih rabili pred daljšim časom pri dveh šolskih knjigah. To vprašanje smo deloma rešili ter začeli uresničevati odločitev, potem je pa vsa stvar zaspala — ne vem zakaj. Namen je bil, da bi v našem podjetju, odnosno oddelku dobili kolikor mogoče popoln sistem matematičnih in drugih znamenj, ki jih bomo, kakor kaže, uporabljali v bližnji prihodnosti. To, kar je narejeno doslej, je iz domačih matric, toda po mojem mnenju še marsikaj manjka. Pogledati bi bilo treba malo bolj v strojni stavnici in bi še marsikaj našli, kar bi nam koristilo. V zvezi s tem predlagam: Ker nimamo doma nujno potrebnih matric za razmnožitev, bi jih morda dobili pri drugih grafičnih podjetjih (tudi v Zagrebu in Beogradu). Kako velikega pomena bi bilo, če bi imeli popolno zbirko matematičnih in drugih znamenj, bi se pokazalo pri tem, da bi podjetje moglo prevzeti sleherno še tako komplicirano matematično ali drugo delo; vsako takšno delo pa bi bilo tudi mnogo prej in bolj lično izdelano kakor je zdaj, ko uporabljamo pomanjkljiva znamenja. Pomislekov glede izvedljivosti predloga ne more biti. S pripravljenostjo in uvidevnostjo podjetja bi premagali vse težave. S tem bi se pa tudi podjetje, ki že slovi po svojih delih, še bolj uveljavilo ter doseglo višjo stopnjo po kvalitetnih delih. L. B. Naše dslo v tednu gasilstva V našem podjetju je urejena gasilska služba in imamo gasilsko ali reševalno ekipo. V »tednu gasilstva« je bilo treba opraviti nekatere konkretne naloge. Pne 22. septembra je bil pregled podjetja in odpravljali smo (pomanjkljivosti. Pri pregledu smo -ugotovili, da so ročni gasilski aparati v redu. Storjeni so bili tudii drugi ukrepi za varnost pred požari. Dne 23. septembra smo- imeli gasilsko vajo, ki e-e je je -udeležila naša desetina pod vodstvom desetarja tov. Prešerna. Po alarmu se je gasilska ekipa tak-aj zbrala v orodjarni. V nekaj minutah je bila desetina na svojem mestu. Vaja je trajala 20 minut. Vaja je pokazala, da se gasilska ekipa zaveda- svoje dolžnosti ter da je opravila vajo po' žrtiovalmo in z znanjem. Sodelovalo !ie 60 ljudi. Jsitega dne smo imeli tudi predavanje o pomenu gasilstva v industrijskih podjetjih. Predavali je član gasilske ekipe tov. Magolič. ^Obrazložil je med drugim tudi, kakšni naj bodo praktični ukrepi« da preprečimo požare, in govoril ie« kaj moramo najprej storiti, ko izbruhne požar. Zlasti -moramo biti previdni, ce je blizu -ognja- električni tok; če bi £a sili z Vodo ali peno. bi 'tok mogel P® curku -preskočiti na gasilca- — Preda vanjia se je udeležilo 53 l-ju-di, kar 1® v primeri s številnostjo naše podružnic mnogo -preslaba udeležba. V »tednu gasilstva« smo si tudi Prl zadevali da ibi pritegnili v ekiip_o_ . člane. Posrečilo se nam je pridobiti s“ tovariše in štiri tovarišice. Naša ekiP šteje skupaj 36 članov, in -sicer 24 variišeiv in 11 tovarišic. Skušali -pa bo pritegniti še več članov.