234. številka. pobijana, y četrtek 12. oktobra 1899. XXXII. leto. - ,"[JB3l ni aoTa [si oc5i Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman m avztro-ogerzke dežele za vae leto 15 gld.,'za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon št. 34. Ne bo nič! Predvčerajšnjim sta začasni voditelj ministrskega predsedstva, gosp. grof Clary in „voditelj konservativnih Slovencev", dr. Šusteršičimela „ posvetovanje", inče je verjeti „Slovencu", je dr. Šusteršič grofu Cla-ryju obljubil, da vsaj konservativni slovenski poslanci novi vladi ne bodo napravljali ovir. Okolnost, da je bil poklican samo dr. Šusteršič na Dunaj, dočim se voditelju ministrskega predsedstva ni zdelo vredno, stopiti v dotiko tudi s tisto slovensko stranko, ki je danes najvplivnejša na Kranjskem, namreč z napredno narodno stranko, že ta okolnost kaže, da pri rečenem posvetovanju ni šlo za pojasnitev razmerja mej novo vlado in slovenskim narodom, ampak da se je mej vlado in mej kranjskim klerikal-stvom sklepala alijanca. To je jasno kakor beli dan, da vsaka vlada, ki išče podpore vseh Slovencev, mora na Kranjskem paktirati z obema strankama, ker to, kar z jedno stranko dogovori, nima absolutno nobene veljave pri drugi stranki. Nasprotstvo mej napredno in mej duhovniško stranko je nepremostno, kar je najbolje pokazala tista izjava klerikalne stranke, s katero se je odklonila skupna akcija proti nemškemu binkoštnemu programu. Klerikalci so imeli tedaj brez-obraznost izjaviti, da s poslanci napredne stranke niti k jedni mizi ne sedejo, in od tedaj so pretrgane celo osebne zveze in hodi vsaka stranka svojo pot. Naša stranka se je ignoriranja že nekoliko privadila. To je zasluga barona Heina. Ali v tem slučaju tiči v ignoriranju naše stranke velik političen pomen. Pogajanja ministrskega predsednika z dr. Šu-steršičem si po obstoječih razmerah ni drugače tolmačiti, kakor da je grof Clary s tem, da je povabil samo in prav dr. Šusteršiča hotel briskirati napredno narodno stranko, in da reflektira vlada samo na podporo kranjske klerikalne stranke. Nam bi bilo popolnoma vse jedno, kje si išče grof Clary zaveznikov, ko bi ne bila naravna posledica njegove alijance s kranjskimi klerikalci ta, da jim bode moral plačevati njihovo podporo s koncesijami v korist kranjskega klerikalizma. O tem pač ni dvomov, da dr. Šusteršič grofu Clarvju podpore konservativnih slovenskih poslancev ni obljubil zastonj. Do ut des — tega načela se klerikalci doslednejše drže, kakor vsaka druga stranka, in če so se klerikalci vdinjali vladi grofa Clarvja, jim bo morala vlada njihovo službovanje dobro plačati. V tem oziru pa povemo grofu Clarvju že danes, da iz te moke ne bo kruha. Če mislita grof Clary in baron Hein vpeljati na Kranjskem klerikalen kurs, naletela bo-deta na najodločnejši odpor, in tedaj se bo pokazalo, da je le fikcija tista misel, ki je v vladnih krogih močno razširjena, da je namreč vsa Kranjska klerikalna. S klerikalnim kursom bi se morda izpolnila srčna želja barona Heina, ali da klerikalstvo na Kranjskem danes še ne odločuje, in še dolgo ne bo odločevalo, to je vzlic temu dejstvo, katerega ne spravijo s sveta niti najnovejši zavezniki, grof Clary, baron Hein in dr. Šusteršič. V najvažnejših javnih zastopstvih na Kranjskem, v dež. zboru in v drugih korporacijah, je veljava klerikalne stranke padla na nič, in skrbeli bomo, da ostane v tem položaju, in ta naša skrb ne bo brez uspeha, tudi če se začne tisti klerikalni kurs, po katerem hrepeni klerikalna stranka kakor od žeje umirajoč človek po kaplji vode, in za katerega je pripravljena vse žrtvovati, ker je to jedino njeno upanje, da izleže iz zagate, v katero smo jo srečno potisnili. . Šola in gospodarska organizacija sta tisti dve stvari, pri katerih je klerikalna stranka najbolj potrebna vladne pomoči, in če je grof Clary obljubil dr. Šusteršiču za podporo slovenskih konservativnih poslancev primerno plačilo, je gotovo, da ss to naj- prej pokaže pri šolstvu in pri gospodarski organizaciji, torej pri dveh stvareh, kjer mi ne razumemo ni najmanjše šale, o katerih z nami sploh ni govoriti. Vsaki najmanjši koncesiji na tem polju uprli se bomo s tako odločnostjo in s tako skrajno brezobzirnostjo, da gotovo ne ostane brez uspeha. Poznamo želje barona Heina in vemo, kako rad bi videl, če bi prišli klerikalci v deželnem zboru in v družin važnejših korporacijah na krmilo, in če bi potisnili v stran tisto narodno napredno stranko, ki je doslej v deželnem zboru nosila na svojih ramah večinoma le vladno breme. Toda razmere so močnejše, kot on in teh razmer tudi grof Clary ne premeni, če se tudi zveze z dr. Šusteršičem. Klerikalnega kursa se bomo znali ubraniti, in naj bode boj še tako težak, zato vender klerikalna drevesa ne zrasejo do nebes. V IJiiblJanl, 12. oktobra. Nobene ministrske obtožbe. „Bohemia" piše, da vse kaže, da se Thunovo ministrstvo ne obtoži, kajti obtožnico bi podpirali le Schonererjanci in socialni demokratje, ne pa tudi druge levičarske stranke. S tem pa bi se pokazala nesloga levice, kar bi ji le škodilo. Med nemško narodno stranko ter socialisti tudi ni zadostnega soglašanja in fuzija naprednjakov z nemškimi narodnjaki se bržčas tudi izjalovi, ker napredna glasila se oglašajo odločno proti temu. Vse kaže torej, da med levičarji ni prave sloge. Bržčas pa jih bode — kakor v minolem državnozborskem zasedanju — ukrotil zopet Wolfov terorizem, kateremu so se morali ukloniti končno tudi najodličnejši in najzaslužnejši vodje raznih nemških strank. Moč Wolfa je s padcem Thuna neprimerno narastla in terorizem njegov ne pozna nobene meje več. Moravski češki poslanci so imeli v Brnu konferenco, katera so se vdeležili vsi državni in deželni poslanci. Po več ur trajajoči debati so sprejeli na predlog dr. Stranskega resolucijo, da hočejo začeti najodločnejšo opozicijo in sicer ne le v drž. zboru nego tudi v delegacijah. Kako daleč naj gre ta opozicija, to naj določi državnozborski klub sam. Moravski češki poslanci se strinjajo s sklepi izvrše-valnega odseka desnice in s sklepi čeških zaupnih mož ter smatrajo odpravo jezikovnih naredeb za sovražnost napram češkemu narodu, kršenje pravice, za poraz države in drž. avtoritete ter za instaliranje duha upora na mesto zakonitega reda. Na-stavljenje uradniškega ministrstva pa smatrajo za kršenje temeljnih principov vseh ustavnih naprav. Nadaljne posledice takega kršenja je možno onemogočiti le s tem, če se ohrani in utrdi dosedanja večina v parlamentu, in ako ta večina energično deluje na to, da se program desnice izvrši. Č-?ški narod na Moravskem naj vztrajno in složno podpira svoje poslance v opozicional-nera boju. Tako so se izrekli torej vsi češki poslanci za ostro opozicija, ki se — če treba — spremeni v obstrukcijo. Tudi češki socialni demokratje na Dunaju so sklenili proti Clarvjevemu kabinetu najhujšo opozicijo. Povsod so jednaki! Avstrijsko klerikalno časopisje je popolnoma zamolčalo najškandaloznejšo sod-nijsko obravnavo proti bavarskemu župniku Moosauerju iz občine Pocking, ki je ustanovil „društvo devic" v ta namen, da se je nad deset let s členicami tega „deviš-kega" društva na najnesramnejši način zabaval. Ko se je škandal razvedel in je prišel župnik v sodnijsko preiskavo, je pa famozni ustanovnik „deviškega" društva prisilil celo vrsto žrtev svoje nesramnosti, da so krivo pričale in celo po krivem prisegle! No. župnik vender ni odšel zasluženi kazni. Več o tej obravnavi sporočimo pri prvi priliki. Ta slučaj je namreč naravnost tipičen za Bavarsko. Duhovniki so ondi po vaseh najmogočnejši vladarji; njim se mora klanjati vse Svoje volje in svojega prepričanja ne sme imeti nihče, sicer ga duhovnik neusmiljeno preganja in če le možno uniči- LISTEK. ji Smiljana". (Opera u četiri čina. U duhu narodne glasbe glasbo-tvorio F. S. Vil h ar. Spjevao Milan K rek ovi č.) III. Koliko oper ni propadlo vsled slabega libreta?! Dejanje „Smiljane" se mi zdi sicer le srednje zanimivo, a dobro je sestavljeno, tako da se je lotil skladatelj z vso vnemo svojega prvega opernega dela. Slovenci mu želimo, da bi našel ž njo povsod zaželjeni uspeh, in ponosni smo na g. F. S. Vilharja, saj je naš ožji rojak, Slovenec in prvi, ki nam je podal tiskano operno delo v celoti in vanje zastavil velik kapital. Opera dela čast hrvaški, a tudi slovenski glasbeni literaturi, zato pa gosp. skladatelj zasluži ne samo naše priznanje, amoak dolžnost našega občinstva je tudi, da se skladatelja in založnika podpira — in si opero naroči. O „Smiljani" piše francoski kritik : Dejanje je zelo živahno, lepo in vešče izvedeno in se drži onega narodnega značaja, katerega nahajamo v gledaliških produkcijah Avstrije. Ti surogati benečanske umetnosti so si ohranili pri različnih narodih oni lahki, slobodni polet, katerega ne najdemo v skladbah, navdihnjenih s klasičnimi tradicijami. Med vsemi temi umet- niškimi poskusi je neka čudna sorodna vez, ki se da zasledovati od obal Izare do Neretve. Ali lantastična priroda dinarskih alp, med katerimi se je nekoč odgojil duh Karola Gozzia, kjer so se razvili slikoviti bosanski običaji, bo zagotovila zagrebškemu gledališču palmo uspeha v zgodovinskem in narodnem genreu". Partitura je od početka do konca interesantna. Velika zasluga autorja „Smiljane" je, da ne pripada nobeni šoli. Italijanska oblika pač ni čisto zavržena, ali ritem ne škodi prav nič deklamaciji, in je recitativ zelo nuanciran in zelo pogost. Neovržne orkestralne vrednosti mi pač ni treba zopet omenjati. F. S. Vilhar je pač z namenom dodal tekstu na platnicah: Smiljana i. t. d. v d u h u hrv a t s ke naro dne glasbe glasbotvorio F. S. V. Da, ta duh narodne glasbe mu je bilo merilo, katerega se je držal in morda še prestrogo. Zbori, solospevi, dueti, vse se ti bo zdelo nekam znana Skladatelj je pridno proučeval motive narodnih pesmi in zbral najbolje — rekel bi fine — in te vzel in porabil umetniško za opero. Ali ni jih vzel samo v celoti, marveč delil je iste, — in na teh posameznih delih — členih motivov — je opazoval pristnost in dobroto, in si tako pridobil snovij, motivov za opero v duhu hrvatske narodne glasbe. S tega stališča je treba tudi opero presojati, oziroma upoštevati to smer, ako bi hoteli primerjati jo drugim operam, ki se nikakor ne ozirajo na katero specialnost narodne glasbe. Ne, po silnih efektih ne teži Vilharjeva glasba, ampak drži se z malimi izjemami bolj mirnega, otožnega, pohlevnega stališča; celo v veselju ne vskipi preveč, torej posnema tudi v tem značaj Slovana. Ta smer je zapeljala pa tudi skladatelja na pot prevelike skromnosti, ki se opazuje n. pr. pri maloobsežnem glasu v melodijah, osobito v sopranu in altu. Bolj živahen je recitativ, in res je dobro nuanciran in tudi govorici, vsklikom hrvaškim dokaj asimiliran. V obče prevladuje recitativo secco, manj recitativo obligato. Škoda, da si skladatelj v tem obziru ni vzel Wagnerja za vzor. Pri Wagnerju igra orkester pomenljivo razlagajoč, samostojno in se tako recitativi na tej orkestralni podlagi dajo dosti bolje proizvajati, in se tudi tako ne občutijo prehodi od teh do arij in narobe. Recitativi so v operi jako kočljiva stvar, zlasti ako so prepogosti Ako niso dobro nuancirani, dobro, primerno situva-ciji podprti, utrudijo poslušalca in postanejo dolgočasni. Sploh mislim, da bi tudi duhu slovanske glasbe Wagnerjev način bolje ugajal. V ostalem hodi skladatelj svojo oziroma srednjo pot; ne« naslanja se preveč na romansko, a tudi ne na nemško šol nove dobe. V obliki je jako previden in v tem obziru strog; rajši žrtvuje efekt kot obliko klasičnosti. Posamezne značaje je glasbeno dobro pogodil. Nekateri prizori, osobito zbor vil, dražba, prizor pred cerkvijo med mašo kažejo skladatelja tudi kot dramatika finega okusa in občutka. Ker se je izrazil francoski kritik tudi o orkestralnem delu jako laskavo, mislim, da je dal Vilhar tudi orkestru oni posebni koloriti, ki je narodni glasbi pristojen, da se petje in godba v celoti lepo popolnjujeta. Ker nimam orkestralne partiture opere, mi ni mogoče pisati o tem in opozoriti čitatelje na posebnosti. Vrnem se k temu, ako naša intendanca gledališča spolni dano obljubo in uprizori tekom letošnje sezone opero. Klavirska izdaja opere je jako lična, petje in spremljanje jako pregledno urejeno. Spremljanje na klavirju je razmeroma lahko, in je deloma prav, da je posnetek iz orkestralne partiture kolikor možno bolj v lahkom slogu prirejen, ker bi drugače dobil manj odjemalcev. Sploh bode opera tudi boljšim diletantom in pevcem v društvih dobro došla, ker se vsaj posamezni prizori, ali tUdI prvo dejanje dajo naučiti z malim tn/dbniv in ne zahteva dejanje posebnega sceni: aparata. L. Pah Duhovniki so ondi fanatični politični agitatorji za nemški centrom. Prižnica in spo-vednica sta dvoje glavnih torišč duhovniškega političnega agitiranja. Za cerkvena opravila se bavarski duhovniki malo menijo. Z zunanjo hinavščino prikrivajo svoje srčno in duševno uboštvo. Ljudje so ondi na zunaj tercijalski, a nemoralnost je razširjena vendarle v najvišji meri. Saj čudno ni, ko ima tako duhovenstvo, kakoršen je župnik Moo-sauer s svojim »deviškim* polkom krivo-prisežnic! Pomanjkanje rekrutov na Francoskem. »Pol. Corr." poročajo iz Pariza, da je bilo letos 23.000 mož manj .potrjenih" kakor je potreba. Vladni listi opravičujejo ta velikanski nedostatek z ostrostjo dotičnih nabornih komisij, ki hoče le zares sposobnih rekrutov. Radi nedostatka rekrutov se za leto 1900 določena formacija četrtih bataljonov odloži do negotovega časa. Pravi vzrok nedostatka francoskih rekrutov pa je velikanska nemoralnost vseh francoskih krogov, ki omejuje število porodov ter imajo rodbine zategadelj le po 2 do 3 otroke. Vsled tega izumirajo Fran-cozje in zategadelj jim manjka rekrutov. O tej sila nevarni prikazni piše E. Zola v svojem najnovejšem romanu „Plođovitost", v katerem biča s perečo realistiko omejevanje rojstev na Francoskem. Da ima Zola prav, kaže prav zadnji vojaški izkaz o re-krutih! Vojna z Buri. V ponedeljek zvečer je poslala trans-vaalska vlada Angležem ultimatum, da morajo tekom 48 ur umakniti svoje čete od mej ter poklicati vse v zadnjem času v Južno Afriko doposlane čete zopet domov. Ako se to ne zgodi, smatra Transvaal vojno za napovedano. Včeraj zvečer je torej rok, katerega so stavili Transvaalci Angležem potekel, in danes imajo v Južni Afriki že vojno stanje. Buri niso mogli delati drugače, ako nočejo, da jih Angleži prehite" in zgrabijo z vseh stranij. Anglija le zato ni napovedala vojne, ker je hotela prej zbrati v svojih južnoafričanskih pokrajinah čim največ vojaštva ter potem kar udušiti Bure. To se jim je deloma tudi posrečilo. Miroljubnost Burov je vzvišena nad vsak dvom in storiH so kar možno, da preprečijo vojno, ki ne donese nikomur dobička. Nit potrpežljivosti pa je pošla končno tudi mirnim Burom, ki so danes že navdušeni borilci za neodvisnost zlate svoje domovine. Liberalni in radikalni angleški listi obsojajo vojno s Transvaalom. Angleški vladi pa je ultimat boerske vlade prav dobro došel, kajti sedaj ima najboljše obrambeno orožje proti opoziciji. Saj začeli so vendarle Buri in čast Anglije zahteva sedaj seveda, da se brani. „DaiIy Chronicle" pravi, da bo zgodovina postopanje Angležev v zadevi Transvaala obsodila najstrožje. Krivda je očividno na strani Anglije. „Pomislite, kaj je vam nakopal Chamberlain! V kraljestvu kraljice se začenja strašna vojna plemen!" Proti Angliji se dvigne vsa Južna Afrika in možno je, da bode uspeh vse vojne docela drugačen kakor se nadeja Chamberlain: položi se temelj bodoči zvezi južnoafričanskih republik, v kateri pa Angleži ne bodo imeli besede. — Zanimivo je, da se udeleži vojne proti Angležem tudi četa Avstrijcev. Dopisi. Z Bleda, začetkom oktobra. Nasmehnil sem se, gospod župnik Matija Mrak, ko sem čital v „Slovencu" Vaš milostni odgovor na moj zadnji dopis v „Narodu". Ne vem zakaj, ali morda zato, ker upate, da Vam ne bo dalo slavno uredništvo Vašega lista prostora, ali z drugimi besedami, ker upate, da Vam jaz odgovor zamolčim ali pa, ker se je Vaša bojevitost kar čez noč razkadila in ste postali iz volka ovca. Vidite, to je lepo, da nam kažete z dobrim vzgledom, kakšni moramo biti dobri katoličani. Zato se bom pa jaz tudi ravnal po Vašem in bom mirno govoril. Ne popravljal, tudi ne dokazoval svojih navedenih dejstev. Nič od tega obojega. To storite Vi sami. Nekaj bi Vas pa vprašal, zakaj ne rečete danes, da ste se prav po nepotrebnem vtaknili v blejske razmere? Kaj? Zakaj niste molčali na vsa moja navajanja, kakor molči kaplan Zorč? Saj je on tudi učen kakor Vi ali morda še bolj, kakor si mogoče misli njegova glava? Vi gospodje imate zadoščenje — ali res? Odgovorite g. Oblak, kako je bilo takrat, ko ste pisali na krajni šolski svet radi drevesnice pri stari Soli? Ali ste imeli res tako veliko zadoščenje, da ste v veselji pritisnili župnijski pečat na dotično listino, ko ste vendar kot privatna oseba kupili staro Sok)? Pojdite in povejte g. sosedu, kakšno je bilo to zadoščenje. In oba pa drugič rajši molčita, saj vidita, da se blamira ta s takimi trditvami. O, to je veliko zadoščenje — če človek prepoveduje vzeti dragemu tisto, kar je njegova lastnina. Veste kaj, — pozabimo to, bodimo usmiljenega srca in odpustimo to njim, ako se odkritosrčno izpovedd. Naj tudi oni jedenkrat povedo" svoje grehe! — Mi se zelo veselimo, da se naseli na vašo iniciativo mesto konsumnega društva — krdelo potrebnih revčkov v staro našo šolo. Še bolj pa, da se izkaže g. Oblak takim velikim nesebičnežem in daruje to staro novo šolo v blage namene za nastanitev revežev — občini. Sedaj Vam bom napisal v „Slovenskom Narodu" velik, velik dopis — in naštel bom vse svoje zmote, — Vi g. Mrak, pa napišite povest o dobrotljivosti g. Oblaka in jo pošljite „Slovencu". Ne? Domeniva se kaj takega! Jaz bi bil takoj vnet za tako delo. Upam, da ne pozabiva tega najinega dogovora, in da se občinski reveži že letošnjo zimo selijo v staro šolo. Jaz bi dejal takoj — mrzlo je jelo postajati! Toraj usmilite se jih! Kdor hitro da — dvakrat da; saj poznate ta pregovor. Uganili ste, da nisem še občeval z Vami! Ali videl sem Vas že! Jedenkrat celo, ko ste se peljali z očetom in materjo v svoje župnišče. Tedaj ste sedeli zadaj na desni Vi, gospod Mrak, na levi poleg Vas Vaša mati in spredaj pri kočijažu Vaš sivi oče! Tako sem Vas videl jedenkrat. Če bi Vas bil mogel ustaviti, govoril bi bil rad z Vami in Vam povedal, da se mi taka vožnja čudna zdi! Pa takrat še nisem bil doktor olike! Rečem pa, da sem že pri tem samem pogledu veliko pridobil za svoje izpite — iz olike. No, saj Vam jaz ne pravim, da ste slavohlepen! Po sili so Vam vzidali pločo! Ne grem prašat, ali je to resnično ali ne. Škoda črev-ljev in meiie ali pa mojega kolesa. Ne obsojam Vas prav nič! Vi ste se obsodili sami, ko ste na velikonočni ponedeljek 1. 1897. na shodu g. Evgena Lampeta v Rih-nem trdili in zabičavali kmetom, da so tujci škodljivi Bledu, in da bi bilo zanje najbolje, če bi nikdar več nobenega ne videli! Čast komur čast! In Vašemu ekonomičnemu geniju tudi! Zakaj očitate g. doktorju Plemelju, da je bil nepovabljen na banketu! Ali Vam je žal, da Vas ni prišla povabit deputacija? Ali mislite, da morajo biti povsod tako v župnika zaljubljeni ljudje, da mu vzidavajo na bajticah spominske ploščice. Svetujem Vam, pustite jo odzidati, kajti verujte mi, tujci se Vam sme-jajo, ko ste nabiti na oni pločici. In tega vender še ne zaslužite, da bi se Vam ljudje smejali! Ali pa Vi sami to hočete? Menda vendar ne?! Toraj — drugič poučite svoje ljudi, da Vam ne delajo takih nerodnosti, Če je bil govor doktorja Pl. netakten, o tem nimate pravice soditi Vi, ki ga niste čuli. Res, res od leta 1835 je odmenjena že župnijska cerkev v Gradu, da se podere. Ali gospodje župniki niso imeli še časa, ker so si zidali rajši lep farovž, in da ne bi kot mrtveci bili preblizu cerkve, tudi lepo pokopališče zunaj na polji! Da bi bili cerkev zidali — niso imeli časa! Denarja pač, ker farovž in pokopališče skoraj toliko veljata kakor cerkev! In sedaj upam jaz, da sva nehala za jedenkrat najino polemiko, g. župnik Matija Mrak. Jaz upam, da mojega še vzprejme moj urednik, ako Vašega več ne — Vaša skrb. Jaz se Vam prav lepo zahvaljujem, da ste se pokazali v pravi luči, najprej v ognjeni in strupeni, sedaj v ponižni — mi bodemo vsaj sedaj na čistem in na jasnem z Vami, in bodemo odslej toliko uspešneje vodili vse polemike, ker bodemo vedeli, kje Vas boli. Prosim še, da bi o teh dopisih tudi svojim faranom kaj povedali, pustite jim naj bero, saj jim Vi lahko dokažete, da je vse to velika neresnica— če Vam bodo verjeli. Vam samemu, g. Matija Mrak, pa bi dal svet, da vso polemiko še jedenkrat preberete in trdno sklenete, da se ne vtikate v stvari, ki Vam niso nič — mari! Z Goriškega, 11. oktobra. V sobotni številki „Slov. Naroda11 je dopisnik s Tolminskega nekako ugovarjal zatrjevanju, „d a so učitelji na Tolminskem že pred zboljšanjem 1. 1896. uživali neko ugodnost" Da ne pade senca na onega tovariša, ki je pri zborovanju „Zaveže" to zadevo pojasnjeval, kakor da bi bil imel namen, kaj očitati tolminskemu učitelj-stvu, moramo javno Se enkrat konstatirati, da ugodnost, katero so uživali učitelji na Tolminskem pred 1. 1896., so izbojevali njih zastopniki v okrajnem šolskem svetu. To si zamorejo šteti v čast Da ni bilo tudi v goriškem okraju tako, ni kriv tovariš Medvešček, ampak zastopniki učiteljstva v okrajnem šolskem svetu in učitelji, kateri so jih volili in jim izkazovali zaupanje, a niso zahtevali od njih, da bi bili postopali v tej zadevi tako, kakor oni na Tolminskem. Pritožbe proti postopanju v okrajnem šolskem svetu goriškem od strani učiteljskih zastopnikov so bile splošne, a za nje se nikdo ni zme nil. Glavna naloga, katero sta zastopnika izvrševala, je bila pisanje zapisnika in obligatno — kimanje. Sam predsednik učiteljskega društva je bil pred leti predlagal, da se zastopnika odpovesta pisanju zapisnika, ker to ni njiju naloga; predlog je bil sprejet soglasno, a zastopnika sta hodila po stari stezi ter se nista zmenila niti za poziv. Pri letošnjih volitvah je sicer eden zastopnikov odpal, a prišel je drugi, kateri bode šele pokazal, kaj zna in premore. Postopanje zastopnikov učiteljev na Tolminskem je bilo drugače kakor v goriškem okraju ; a tudi staliče njih je bilo drugače. Goriški zapisnikarji so dobivali zlate križce za zasluge, tolminski pa so „živi pokopani". Drugačno delo, drugačno plačilo. Tolminsko učiteljstvo sme biti ponosno na svoje zastopnike, ki so jim bili izposlovali ugodnost v izvrševanju postave, katere ugodnosti na Goriškem nismo poznali. Goriško učiteljstvo pa se ponaša s „križanimi" zastopniki. Drugi kraji — drugi običaji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. oktobra. — ,,Slovenec" pogreva v včerajšnji številki svojo trditev, da dobiva „Neue Fr. Presse" iz našega uredništva informacije o slovenskih razmerah, in da je člen našega uredništva dobil v Gorico brzojavni poziv, poročati za „N. Fr. Presse". „Slovenec" nam bo gotovo hvaležen, če mu damo priliko, da to pred sodiščem dokaže. Ker nam pisatelj „Slovenčeve" notice ni znan, se hočemo držati glavnega urednika tega duhovniškega lista. Gosp. Andrej Kaian, dostojanstvenik svete rimsko katoliške cerkve in glavni urednik „Slovenca"! Če ste Vi včerajšnjo notico v „Slovencu" spisali, ali če je z Vašo vednostjo prišla v list. sploh če Vi prevzamete za njo odgovornost, potem vam rečemo: Vi ste se s to notico nesramno zlagali. Trditev, da dobiva „N. Fr. Pr." iz našega uredništva informacije o slovenskih razmerah, in da je člen našega uredništva dobil v Gorico brzojavni poziv, poročati za „N. Fr. Presse", je podla in infamna laž. Mi smo Vas s tem osebno razžalili in prosimo in po-zivljemoVas, da nas tožite, in da nastopite dokaz resnice. Če imate le iskro poštenja v sebi, se bodete temu pozivu odzvali! — Cvetje iz „Slovenca". Naznanjajoč najnovejši sešitek „ Katoliškega Obzornika" piše „Slovenec" : „S ponosom se lahko oziramo na to številko in na cel III. letnik „Katoliškega Obzornika". Koliko lepega, dobrega, duhovitega, temeljitega blaga nam je podal! Kje imajo naši slavni „liberalci" kaj podobnih sadov svojega duha? Peščico prismojenih pesmij, par blaznih novel in pijanih vinjet pa kup gnoja v „Slovenskom Narodu" — to je vse, kar morejo pokazati oni! Za pravo vedo, za filozofijo, za korenito razmotrivanje socialnih vprašanj itd. nimajo ne uma ne volje". — Izvrstno povedano, pa grozno — neumno! — Najnovejša odredba mestnega magistrata. Ljubljanske hišne posestnike je mestni magistrat osrečil z novo odredbo. Zaukazal je, da morajo vsi hišni posestniki pri odtočnih ceveh ob zidu svojih poslopij napraviti posebne jame s kotlom za nabiranje peska in druzih, po cevih prihajajočih smeti, in določil je natančno, kakšne morajo biti te jame in kakšni morajo biti ti kotli. Mi nikakr ne moremo uvideti potrebe te naprave, nego smo mnenja, da je v našem mestu marsikaj veliko nujnejše potrebno, kakor te jame in ti kotli. Če ima hišni posestnik pri svojih poslopjih več tacih cevi, stal? ga bo ta naprava že čedno svotico, povrh pa bo imel *še s snaženjem na dvorišču nahajajočih se kotlov vedno sitnosti in stroške. Ljubljanski hišni posestniki pa dandanes še nikakor niso v položaju, da bi mogli prenašati tacih stroškov. Pa tudi s stališča mestne občine se s to odredbo ne moremo sprijazniti. Kam pa pridemo, če se bodo trotoirji vsak čas trgali in popravljali. Želeti bi bilo, da se store primerni koraki, da se razveljavi ta najnovejša odredba, ki dela utis, kakor bi se pri mestnem stavbinskem uradu kdo prav posebno trudil, kako hišnim posest nikom naložiti novih bremen. — Slovensko gledališče. Jutri, v petek bodo peli klasičnega „Čarostrelca", ki bo za nas v toliko nov, ker pojo — razen g. Nollija — vse uloge novi solisti. Sploh prvič na našem odru pa nastopi v ulogi lovca Gašperja novoangaževani basist, gosp. Pestkowski, ki je izvrsten pevec in igralec. Kot jednoletnega prostovoljca ga je vnel njegov poveljnik za gledališče. Obiskoval je konservatorij v Varšavi in Moskvi ter se končno izšolal pri slavnem basistu, prof. Rokitanskem na Dunaju. Pel je doslej z najpopolnejšimi in najsijajnejšimi uspehi v Varšavi, Kievu, Vilni, Harkovu, Krakovu, Lvovu in Černovicah. Kritike so polne navdušene hvale. — Županska volitev na Trati. Piše se nam: Tudi v Poljanski dolini izgubiva „Slovenčeva" klika čedalje več tal. Nasprot-stvo proti „Slovencevcem" rase od dne do dne. Na Trati se je dne 7. t. m. v šolskem poslopju vršila volitev župana. Na Trati so občani razdeljeni v dve stranki: v narodno stranko in v stranko konsumnega društva. K slednji stranki, ki je seveda popolnoma klerikalna, pripadajo večji posestniki, k na rodni stranki pa največ manjši pesestniki. Konsumska stranka je postavila kandidatom za župansko mesto g. Simona Seloko Klerikalci so vsi zanj glasovali in kandidat je tudi sam sebi glas dal. Tako je konsumska s.ranka spravila osem glasov skupaj. A bilo je premalo! Narodna stranka je postavila kandidatom gospoda Simona Brenceta. Ta je brez svojega glasu dobil devet glasov in je torej zmagal. Konsumska stranka je vsled tega poraza vsa klaverna. Večji posestniki so želeli, da bi h konsumnemu društvu dobili še županstvo v roke, a so pogoreli. V narodni stranki vlada veliko veselje zaradi te zmage in od srca kličemo Živio vrli župan Martin Brence! — „Slovensko planinsko društvo" priredi v soboto dne 14. t. m. zabavni večer s predavanjem. Predaval bo ljubljanski župan gospod Iv. Hribar o svojem potovanji po Ruskem. Iz posebne prijaznosti sodeloval bode vrli pevski kvartet „Ilirija". Začetek ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma", I. nadstropje. Glede na velezanimivo snov predavanja in na znamenit kvartet, pričakovati je ta večer mnogo užitka — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 12. novembra v »Sokolovi" dvorani „Martinov večer" s plesom, na kar se bratska društva in prijatelji zabave, petja in plesa že sedaj opozarjajo. Godba vojaška. Gospodje pevci so napro-šeni, da se pevskih vaj vsako sredo in vsak petek, pričenši točno ob 8. uri zvečer, polnoštevilno udeleže. — Roparski umor pri Kamnigorici. — Morilec prijet. Včeraj smo poročali, da so našli pri dobravskem mostu poleg Kamnegorice Boštjana Žvana, vulgo Kodrasa, mesarja iz Gorij pri Bledu, ubitega in oro-panega. Žandarmerija v Kropi je poizvedela, da je Boštjan Žvan se pripeljal v ponedeljek zvečer v družbi nekega Ljubljančana v Otoče, kjer sta do mraka pila v gostilni, potem pa odšla proti Kamnigorici. Ljubljančan je še v gostilni pripovedoval, da ima sorodnike v Kamnigorici, in da gre tjakaj jih obiskat. Ljudje, ki so na potu srečali Žvana in njegovega spremljevalca, pravijo, da se je slednji umaknil v stran, če bi jih bil moral srečati. Žandarmerija je takoj, ko je izvedela, v kateri družbi je bil Žvan, poizvedovala v Kamnigorici, če je prišel v ponedeljek ponoči tjakaj kak Ljubljan an. Nihče ni vedel o tem prihodu. Sled storilca je peljala v Ljubljano. In res je prišel včeraj popoludne v Ljubljano orož-niški postajevodja iz Krope in naznanil po liciji, da se nahaja najbrže morilec Boštjana Žvana tukaj. Sedaj je mestna policija z orožnikom vred se lotila poizvedovanj, katere so imel uspeh, da se je po sreči are-toval gostilničar in posestnik v Kolodvorskih ulicah, Blaž Ravnik in odvedel na Žabjek. Boštjan Žvan, ki je bil popred go stilniCar v nekdaj BobenCkovi gostilni na Vičn, in Blaž Ravnik sta si bila znana. Tako je bil Ravnik Se pred nekaterimi dnevi z Žvanom v Kamniški okolici, kjer je ta prodal malo posest V nedeljo je prišel Žvan v Ljubljano in je prenočeval pri Ravniku. Žvan je bil prišel v Ljubljano, da bi kupil na sejmu konja in je torej brez dvoma imel več denarja pri sebi. Konja ni kupil. V ponedeljek popoludne med 3. in 4. uro pila sta Žvan in Ravnik v gostilni „pri Figabirtu" in sta potem skupaj odšla proti kolodvoru v Spodnji Šiški, od koder sta se tudi skupaj odpeljala. V torek zjutraj okoli 7. ure je videl nekdo priti Ravnika po Dunajski cesti in se sumi sedaj, da je dotičnik prišel z Gorenjskega. To p a menda ne bo verojetno, kajti Ravnik je bil v noči od 9. na 10. t. m; v Ljubljani in je le mogoče, da se je že v ponedeljek zvečer vrnil z Gorenjskega. Od enega vlaka do diuzega je imel dovolj časa, da je šel z Žvanom iz Otoč v Kamno-gorico in nazaj v Otoče, oziroma v Podnart. Najsumniveje pa je, da je včeraj zvečer, potem, ko je bil Blaž Ravnik po orožniku zaslišan o tem, kje je bil v ponedeljek, in predno se je bilo odredilo aretovanje, prišel neznan Človek k sprevodniku Jugo-vicu v Kolizej in mu dal petak, češ, da naj nikar ne pove, da ga je v ponedeljek videl v Podnartu vs topiti v vlak. Konfrontacije s priča mi v Otočah, ki so videle Žvana in njegovega spremljevalca v gostilni in s pričo Jugovicem, bodejo nedvomno dognale, če je Blaž Ravnik pravi morilec ali ne. Ko je bil Ravnik aretovan, se je dobilo pri njem okoli 150 gld. Ravnik je 29 let star, oženjen in oče enega otroka. V zadnjem času se je o njem mnogo govorilo po gostilnah, in so si ljudje namiga vali, da je ljubimec neke stare vdove. — Okrajno učiteljsko društvo za radovljiški okraj zborovalo bo dne 9. novembra ob 2. uri popoldne na Bledu. Poročal bo g. Ljudevit Stiasny „o moha-medanski šoli". — Učiteljske premembe na Štajerskem. Učitelj na Cvenu pri Ljutomeru, g Miroslav Š i j a n e c, je imenovan učiteljem na državni deški šoli v Pulju, bivši učitelj v Ljutomeru, g. Ivan Vrščaj, pa je imenovan suplentom na učiteljišču v Kopru. Pcdučitelj v Racah, gosp. Karol K veder, dobil je jednako mesto pri Sv. Jurju ob juž. želez. — Regulacija štajerskih učiteljskih plač. V zadnjem zasedanju deželnega zbora štajerskega sklenjeni zakonski načrt glede regulacije učiteljskih plač je dobil cesarjevo potrjenje. — Iz Sevnice se nam piše: Za občinskega zdravnika v trgu Sevnica na Štajerskem je bil enoglasno izvoljen domačin gosp. dr. Viktor Grego rič in je s 1. oktobrom t. 1. nastopil to mesto ter ordinira vsak dan v tisti hiši k=kor poprejšnji zdravnik Medic. — I. redno občno zborovanje akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu v zimskem tečaju 1899,900 bo v soboto, 14. t. m., ob 8. uri zvečer v hotelu „zur Stadt Triest", Jakomini-trg. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva „Slovenija". 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca septembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer: Franc Golob, Wol-fove ulice št. 8, trgovina z železnino; Neža Špehar, Mestni trg, prodajo živil; Dragotin Hribar, Tižaška cesta Št. 57, izdelovanje pletenin; Ana Mihelič, Gosposkeulicest.il, kramarijo z mešanim blagom; Marija Laz-nik, Mestni trg, prodajo živil in žita; Josip Jug, Tržaška cesta št. 27, branjarijo, Josip Kastelic, Šolski drevored, mesarski obrt; Ana Hladnik, Mestni trg, prodajo živil; Josip Jug, Tržaška cesta št. 27, pekarski obrt; Katarina Berdajs, Mestni trg, prodajo živil; Jurij Romih, Konjušne ulice št. 9, podkovno kovaštvo; Katarina Maček, Vožarski pot št 2, prodajo sladčičarskega blaga; Marjeta Novak, Mestni trg, prodajo živil; Melhijor Košir, Hilšerjeve ulice št. 1, krojaški obrt; Pavel Urankar. Pogačerjev trg, prodajo sadja in semen; Ignacij Vakselj, Tomanove ulice (v novi gimnaziji) prodajo kruha. — Odgla- sili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Marija Babnik,. Marije Terezije cesta (baraka), branjarijo; Lucija Duller, Stari trg št. 4, prodajo klobukov; Franc Buh, Opekarska cesta št. 42, mizarski obrt. — V zakup so vzeli obrt, in sicer: Teodor Frohlich, Slom- škove ulice St 11, gostilničarski in krčmarski obrt Neže SlovSa; Ivan Kor če, Rožne ulice St. 19, gostilničarski in krčmarski obrt Ivana Dolharja; Josip Boštjančič, Kolodvorske ulice št 25, žganj etoč Antonije Toman. — Nesreča. Dne 7. t. m. zvečer Sel je 56 let stari Ivan Florjančič z nekim prijateljem iz Loke proti Sv. Katarini po loč-niškem grabnu. Na tej poti je na do danes še neznani način zašel v mimo tekočo Ločnico in v tej utonil. Imel je na glavi tudi težko rano. Pokopan je bil, ne da bi bila kaka komisija stvar preiskala. — Utopljenko so našli v Savi pod Črnučami. Morala je biti že nad mesec dni v vodi in je ženska srednje starosti, pre-pasana z vrvico tretjega reda. Oblečena je v črno z žametom obrobljeno jopo. Dne 12. oktobra so jo pokopali na Črnučah. — Ljubavna tragedija v Kastvu. Blizn Kastva službujoči učitelj g. G. Milneršič se je bil zaljubil v kastovsko učiteljico gospč. Elizabeto Šepićevo. Snubil jo je, ali dekletu ni mož ugajal in zato je ponudbo odbila. Milneršiča je to grozno jezilo, in sklenil je, se maščevati. Dne 9. t. m. je gospč. Šepi ćeva obiskala svoje stariše v Rukavcu in se potem peš v spremstvu svoje tete in dveh prijateljic vrnila v Kastav. V bližini pokopališča sv. Lucije planil je nakrat izza necega grma Milneršič z revolverjem v roki. Gospč. Šepićeva in njene spremljevalke so se Milneršiča tako prestrašile, da so glasno kričeč zbežale. Milneršič je stekel za gospč. Šepičevo, jo zgrabil za roko in kličoč »Kad nećeš, da budeš moja, nećeš biti ni za drugega" ustrelil nanjo trikrat iz revolverja. Tež'5S9 22*385O per »». Nepremočljiv loden za haveloke, zajamčeno čista volna gld. 32 »IS, 2*60, 3.40 per m. Nepremočljivo blago asa suknje v najlepših barvah (zakonito zavarovan izdelek.) blago za zimske suknje, blago za modne obleke, erao blago v največji izberi, blago za damske jaqnets-plašče in »lašeeke. — Stalne een.e« — Vzorci zastonj, zavitki v vrednosti čez 10 gld. poštnine prosti. (1789-4) Pfiin Zaradi opustitve mlekarije je na prodaj grajščini Lolia (Štajersko) povprečno 20 molznih krav za povprečno 1000 litrov prevažalnih posod za mleko (»istem PfnnuliauHer), konečno raznovrstnega sirarskega orodja. Krave in predmeti se bodo oddajali ocl 1£>. oktobra n«,j>rej možno pa je kupiti tudi preje. Natančneje podatke daje oskrbništvo grajščine Loka*) pri Zidanem mostu. '^ysak petek in postni dan se dob$ «rw«>Jfc«> ot a morske ribe pri (1876-1) J. C. Praunsseis-u na Mestnem trgu. Kmetijsta vinarslca žalna v Vodnjanu v Istri (Dignano, c. kr. drž. železnica) priporoča pristna vina Iz loHliiili vlnegrndov, in sicer: rrna in belit vin«, refoaliat, inuMkatrle, rakijo v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano). Za veletržee po do|(ovoru renejne. Za pristnost ln moI irfiio poMtrezbo ne-Junici. -D Za ravnateljstvo: .A.. 1*1. Pujman. Štorklja-klepetulja obišče od časa do časa mlade zakonce ter jih spravi v težkotno vprašanje, s čim naj rede svoje najmlajše dete 2 Odgovor je lehak : S Knorr-o v o ovseno moko, ki z mlekom malim otrokom izborno ugaja, skuhana v močnik pa da tudi starejšim najboljšo hrano. Krojaeica j se priporoča damam v hišo. Študentovske ulice št. 3, III. nstr. Iščem izurjenega Vstop takoj. (1873-D Matthaeus Bežan c. kr. notar v Marenbergu. Priporočava v pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. Dobiva se v vseh boljših trgovinah v zavojih po V« m Va Av/. VI. (1757-1) v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek z;i smodke z jantarjem. 1 krasna kravatna igla • simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z in m biserom za gospode ali dame, 1 t ducata | nih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizm ; i 1 fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jak' elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratnišk'1 in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3* „ zlat' i 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česa lom in še nad 200 komadov, ki sov hiši koriatn in neobhodno potrebni. . Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja pu c. kr. poštnem povzetju al: ako se pošlje denar naprej : zaloga Ernst Bnchbinder Krakau L M. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jak' i fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1827—3; M.U. DR J. GEIGER .t. .t. .f. .;. ... .t. .t. s. 4, JL .i. x x x x .t. .-. .-. J. .-. .-. .-. s. „~ ~ *7» »x* .:#.,*.. C:» . . . . ........ . * . . .,. ... . . * • &®mr*'4*9v------^. ._..>.,■...•-----, p* Ijijutiljana, Prečne ulice štev. 2 II. nadstropje *— (1860-2) orHiniiio 1 0,. «lo "r«' |i«»|»olH€lt««'. Največja naloga izdelanih nagrobnih piramid od črnega švedskega sienita in »ranita lastnega izdelka, kakor tudi nagrobnih mpomeni!l[ liaoi0! .oli^sia Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". J2