QLa 8. mutec - dan zena na&e ce&titke z na£Lep&imi zei^ami
480031
glasilo delovne organizacije»hoja«ljubljana
leto 1978	št. 2
• PET POGOVOROV PRED 8. MARCEM — DNEVOM ŽEN/
DVE ZAPOSLITVI: SLUŽBA IN DOM
Pogovarjali smo se z Milko Fister, Cilko Fajdiga, Cveto Heine, Ivanko Schwarzmann in Marijo Javornik — Še vedno niso ženske vselej v enakopravnem položaju z moškimi — Ni lahko spraviti v sklad delo doma in v službi — Še marsikaj bo treba narediti
Pred praznovanjem 8. marca — dneva žena smo se odločili za pomenek z nekaterimi našimi sodelavkami, da bi ob tej priložnosti slišali nekaj več o njihovem delu bodisi pri nas v delovni organizaciji kot tudi doma, saj nam je vsem prav dobro znano, da za večino žensk z delom v službi delovni del dneva še zdaleč ni končan, ampak se potem nadaljuje doma dostikrat tja pozno v noč. Naša sodelavka Majda LOGAR se je pogovarjala z MILKO FISTER, CILKO FAJDIGA, CVETO HEINE in IVANKO SCHWARZMANN, sodelavec Jože ŠKRBEC pa z MARIJO JAVORNIK. O teh pomenkih sta za bralce »Hoje-« zapisala:
Na TOZD »Tesarstvo-« dela že 15 let, prijetna tovarišica Milka. Vsako jutro se
pripelje s tičkom v TOZD, e na svoj »ta drugi šiht«. Pov enakopravnosti žena pri nas.
No, enakopravnosti moja generacija verjetno še ne bo doživela v vsakdanjem življenju. Na primer, doma — moški, strašno utrujen pade v naslonjač pred televizor; žena pa običajno ni nič utrujena, ko pride domov z dela, saj mora doma postoriti še vsa gospodinj-sk dela, mi je odgovorila Milka.
— Pa izven doma?
Mislim, da smo tu žene marsikaj dosegle in se približale moškim. To opažam v šoli, saj se oba spola lahko šolata za marsikateri poklic, ki je bil včeraj samo moški poklic, ali pa samo ženski. Tudi pri delu, v službi prihaja enakopravnost do izraza.
dveh pa spet hiti domov, k ašala sem jo, kako in kaj
— Kaj pa odgovornejša mesta, opravljanje funkcij, kaj menite o tem?
Ja, tu je pa že težje. Nekam zakoreninjeno je v nas mnenje o tem, do kam bi lahko ženska šla. Za kako računovodkinjo že, direktoric pa imamo res malo. Tudi v skupščinah SIS, družbenopolitičnih zborih, na mestih sekretarjev aktivov ZK in podobno, nas je bolj malo.
— Res, ta ugotovitev je točna. Pa kaj mislite, zakaj je tako? Ste kdaj premišljevali, da smo pri tem same precej krive?
Mogoče imate pa res prav.
— Pred nami so volitve v družbenopolitične skupšči-
svojima dvema deklicama in misli o osmem marcu in o
ne, v SIS, kmalu bodo tudi volitve v naše samoupravne organe, razmislite o tem, kar sva pravkar govorili. Sedaj mi pa kaj povejte o vašem delu tu v TOZD.
Vso svojo delovno dobo sem pravzaprav preživela tu. Opravljam blagajniška in administrativna dela. Svoje delo imam rada in v tej sredini se dobro počutim.
— Pa doma?
Ker je mlajša punčka še majhna, stara dve leti in pol in je problem z varstvom, sva si z možem uredila tako, da jaz delam dopoldne, on pa popoldne.
(Nadaljevanje na 2. strani)
OB DNEVU ŽENA
Letos mineva že oseminšestdeset let odkar je Mednarodna konferenca zena, na predlog svoje prve sekretarke Clare Zetkin na konferenci v Ko-penhagnu proglasila 8. marec za dan žena — delavk.
Vsakokrat na ta dan govorimo in pišemo o dolgotrajni borbi žena za uveljavljanje in enakopravnost, o vse večji vlogi žene in matere — samoupravi j alke. Pišemo o težavah pri varstvu, vzgoji in izobraževanju naših otrok, obveznostih v službah in doma. Štejemo in računamo odstotke družbeno političnih delavk, delavk pri odgovornih delovnih opravilih, glede na vse zaposlene itd. in vedno znova ugotavljamo, da se stanje izboljšuje.
Tokrat pa jim želimo vsaj dan sprostitve in razvedrila, ki se ga bodo spominjale preko celega leta in če bomo vsi skupaj uspeli pomisliti še na milijone žena na riževih poljih, na vročem pesku pod žgočim tropskim soncem, na morskih obalah zelenega kontinenta, bo ta praznik oplojen z novimi spoznanji, ki bodo zdramili zagnanost za premagovanje novih naporov.
BOJAN ANDRIC
# PET POGOVOROV PRED OSMIM MARCEM — DNEVOM ZENA
DVE ZAPOSLITVI: SLUŽBA IN DOM
Milka Fister, Cilka Fajdiga, Cveta Heine, Ivanka Schwarzmann in Marija Javornik o sebi, službi in domu — Še vedno je premalo vzgoj-
novarstvenih ustanov, da bi lahko matere brez skrbi odhajale v službo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med tednom se skoraj ne vidiva, zato smo pa skupaj ob sobotah in nedeljah. Tako sploh ni časa za prepir.
— Pa vam mož tudi sicer kaj pomaga doma ali samo čuva punčko?
— Pomaga mi že pomaga, še raje pa jo »pobriše« ta moj gospodinjec.
— Kako v TOZD praznujete dan žena?
— Različno. Enkrat nas moški kam povabijo, drugo leto dobimo darila, včasih pa kar malce »pozabijo« na ta dan.
V TOZD Stavbno mizarstvo sem govorila s tovarišicama Cilko in Cveto. Obe sta že dolga leta članici tega kolektiva. Najprej pomenek s Cilko.
— Že leta 1960 sem prišla na Tesarstvo v Linhartovo, potem sem bila na Mizarstvu v Parmovi in sedaj sem tu. Prostori so lepi, svetli. Samo dostop do tovarne je strašen. Mestni avtobus ne vozi, večkrat pa mi tudi uide tovarniški avtobus, ker se vozim iz Mengša — je začela Cilka.
— Ce prav vem imate 11-letnega Andreja in 13-letno Mojco. Kako uskladiti delo na delovnem mestu, pa delo doma? Večkrat slišim mnenje, da so otroci, katerih mati je zaposlena, prikrajšani, da ni pravega doma in podobno. Kaj bi vi rekli, na to?
— Moja otroka, sta sama doma že od prvega razreda osnovne šole in sta danes čisto samostojna. Mojca mi pospravi, Andrej pa poskrbi za kurjavo.
Dopoldne smo vsi štirje odsotni, popoldne pa smo doma. Smo mogoče »staromodna družina«, če kam gremo, gremo skupaj. No, če bi bila doma, bi otroku zjutraj dala torbico na ramo, poskrbela da vzame rokavičke in čist robec, pa podobno. In ko bi prišli domov, bi jih čakalo toplo kosilo. Vendar življenje zahteva samostojne ljudi in ne mehkužce. Mogoče sta otroka res malo prikrajšana. Prav gotovo pa nista prikrajšana ljubezni in naš dom je prav tako topel, kot bi bil, če ne bi vsako jutro hodila na delo. Imamo se radi.
— Pa bi nehala hoditi v službo?
— Ni govora! Kljub vsem obremenitvam in »dvojnemu šihtu«, ne!
— Kaj pa bi rekla o enakopravnosti?
— Še vedno ni delo ženske tako vrednoteno in upoštevamo kot je delo moškega. Morda bodo to spremenile generacije, ki gredo za nami. Tudi mnenje ženske je premalo cenjeno in se ga velikokrat kar presliši.
— Pa doma?
— Doma smo pa enakopravni. Hišo sva skupaj naredila, blagajno imava skupaj in če denarja zmanjka, ga zmanjka obema.
— Kako pa proslavljate osmi marec?
— Doma otroka še posebno skrbno pospravita in pogrneta mizo, mož pa mi prinese šopek in je še bolj pozoren kot sicer.
Tu v TOZD pa običajno dobimo darilo in pogostijo nas. Glede teh obdaritev bi rekla tako:	raje imam
drobno darilce, če mi je leto izročeno prisrčno in toplo.
In zdaj še pomenek s Cveto.
— Tudi vi ste dolgoletna sodelavka, kajne?
— Da, že 17 let sem pri hiši. Bila sem v Stavbnem mizarstvu na Slomškovi, potem na upravi na Langusovi, v Roleti, v Mizarstvu na Parmovi in sedaj tu, v Stavbnem mizarstvu.
— In kaj delate sedaj?
— Delam pri stroju za zunanjo obdelavo okenskih okvirjev. Delam 8 ur stoje, kar je težko fizično delo, vendar ga rajši opravljam, kot pa da bi delala na »krpanju«, ki mi ne leži.
— Ali kje sodelujete — v sindikatu, ali kje drugje?
— Sem delegat »Hoje« pri občinskem sindikatu Lj.-Vič-Rudnik, kjer sem se na sejah nekajkrat oglasila, a sem imela občutek, da sem naletela na gluha ušesa. Tako sem na teh sestankih utihnila.
— Pa drugje?
— Naši sestanki v TO mi niso všeč. Zdi se mi, da smo se včasih znali drugače pogovoriti. Sedaj pa največkrat »udrihamo« eden čez drugega.
— In kaj bi rekli o 8. marcu?
— Dan žena je lep praznik in ga je treba pričakati v prazničnem vzdušju. Ne vem, kako ga bomo tu v TOZD praznovali. Treba bi bilo pripraviti nekaj prijetnega, veselega. Sicer pa bova šla ta dan skupaj z možem kam ven.
— Pa enakopravnost?
— Doma imamo enakopravnost. Mož mi pomaga
če je treba. Če sem kje sodelovala in šla na sestanek popoldne, ni nikoli nasprotoval. Vendar pa sama mislim, da je bolje, da nikamor ne grem. Imam prehud in predolg jezik, pa kaj hočemo, sem pač Štajerka.
Na skupnih službah sem se pa ustavila pri Ivanki, članici DS »Hoja«, namestnici predsednika DS, članici disciplinske komisije skupnih služb in aktivni sindikalni delavki. Že skoraj 14 let dela v našem kolektivu.
— Ivanka, ali si opazila v teh letih kakšne spremembe v položaju ženske-delavci in ženske-matere?
— Če pogledam takole deset let nazaj, moram reči, da se je v službi še močno čutilo razlikovanje moški — ženska. Sedaj pa je vedno več žensk v samoupravnih organih, ženske prevzemajo funkcije in delajo na odgovornih delovnih mestih. K temu je svoje prispevala sicer tudi izobrazba, pa vseeno, te spremembe niso samo zaradi tega ampak tudi zaradi uspešnosti pri delu. S svojim trdim in uspešnim delom smo postale enakopravne v tovarnah in prisilile može, da so o nas pričeli drugače gledati.
— In žena-mati?
— Položaj žene-matere pa še ni rožnat. Se vedno jo med delom skrbi kaj je z otrokom, ki ga je pustila samega doma. Premalo je še VVZ. Tudi v naši viški občini vem za primere, ko mati doma zaklene otroka, ker ga nima komu izročiti v varstvo.
Tudi za šolarje še ni dovolj poskrbljeno. Do 4. razreda je varstvo v šoli. Potem pa ga ni več. In kaj z otrokom? Velikokrat je prepuščen sam sebi in išče na ulici razvedrila ter družbe. Prav zato je na našem koncu bilo že nekaj zelo težkih nesreč.
— Jc morda tu eden od vzrokov, da se žena-mati še vedno premalo vključuje v aktivnost izven doma?
— Prav gotovo! Kako pa naj mati sedi na sestankih in je pri stvari, če pa ve, da se njen otrok prav takrat potepa sam naokrog.
— In kaj meniš o zaposlitvi ženske?
— To, da smo zaposlene, pomeni za nas ekonomsko neodvisnost, po drugi strani pa še vedno dvojno delo in precejšnjo obremenitev. Tudi gospodinjski
stroji ne narede vsega in ne sami.
— In kako želiš praznovati osmi marec?
— Rada bi, da bi ga enkrat praznovale vse ženske s »Hoje« skupaj. Saj bi bila to lahko le skromna proslava, srečanje, a bilo bi lepo, ko bi praznovale skupaj.
Podpeška Galanterija je znana tudi po tem, da je po starosti zaposlenih med najstarejšimi, da pa kljub temu mnogi, tudi potem ko so že upokojeni še ostanejo na svojih delovnih mestih. Toda tudi ti z nezmanjšanim zagonom pomagajo ustvarjati lepši jutri, tako kot so to počeli vsa leta nazaj. Njihov zgled in izkušnje so nam vsem v veliko korist. In med te sodi tudi kuharica Marija s katero je potekal naslednji pomenek:
— Kakšno je bilo vaše življenje?
— Že v mladih letih, ker sem iz revne družine, sem se udinjala pri okoliških kmetih na Dolenjskem, da sem prislužila kos ali rezino kruha. Nato sem nadaljevala s težaškim delom pri gradbenem podjetju in od 1948. leta dalje v Podpeči.
— Kako to, da ste kot mlada ženska delali kot težaški delavec?
— V tistem času se nismo spraševali ali je delo lahko ali težko. Potrebno je bilo delati, za življenje pa je bil pomemben vsak zasluženi dinar.
— Kaj vas je navedlo, da ste se odločili za poklic kuharice?
— Morda ravno bojazen, da je bil človek bolj lačen kakor sit ter pa veselje do kuhe, saj tudi na ta način dokažeš svoje znanje in sposobnost.
— Kaj menite o poklicu kuharice?
— Vsako delo ima svoje dobre in slabe strani in na vsakem delovnem mestu je potrebna zvrhana mera odgovornosti, če hočeš zadovoljiti potrebe in želje. Kuharici je težko zadovoljiti toliko različnih okusov, toda izbor prehrane se naglo širi.
— Doživite pohvale ali pripombe za svoje delo?
— Kakor sem že rekla je težko zadovoljiti vse okuse. Neprijetno me prizadene neupravičena kritika, poskušam pa uresničiti vse dobronamerne pripombe. Ni pa lepšega doživetja,
vsaj zame, če je abonent zadovoljen.
— Bliža se 8. marec, ali žene dovolj uveljavljate svoje pravice?
— Ker je v našem kolektivu največ žensk, menim,, da smo premalo aktivne in zastopane v različnih samoupravnih organih. Prepričana namreč sem, da ženske po svojih sposobnostih prav nič ne zaostajajo za nasprotnim spolom.
— Ali ste doživeli kakšno spremembo, ko ste se upokojili?
— Ker nadaljujem z rednim delom ni sprememb v načinu življenja. Vendar, če ne bi nadaljevala z delom v TOZD bi poprijela drugje za delo, saj moraš stalno gibati in delovati, če hočeš navkljub letom ostati vitalen in pa v toku z dogajanji.
— Vaše želje?
— Moja velika in kakor izgleda neuresničljiva želja je lasten dom. Toliko smo pričakovali od Stanovanjske zadruge »MOJ DOM«, pa je na vseh nivojih zamrlo. Vplačali smo že določeno vsoto denarja, pa kljub obljubam še vedno nič. Seveda želim sebi in ostalim zdravja, kolektiv pa naj bo tudi v bodoče tako enoten in odločen, kot je bil vsa leta doslej, saj bo s tem dokazal umestnost naložb za boljši jutri.
* * *
In na koncu naših pomenkov naj še enkrat želimo Milki Fister, Cilki Fajdiga, Cveti Heine, Ivanki Schwarzmann, Mariji Javornik ter vsem ostalim našim sodelavkam vse najlepše ob njihovem prazniku — dnevu žena z željo, da bi se jim njihove še neuresničene želje čim preje uresničile.
ZAHVALA
SODELAVCEM
Ob zaključku svoje mandatne dobe se uredniški odbor glasila »Hoja« zahvaljuje dopisnikom in ostalim sodelavcem, novemu uredniškemu odboru, ki bo izvoljen v mesecu marcu, pa želimo uspešno delo.
Uredništvo
• SE VEDNO NEDOREČENOST V SAMI IZBIRI IN DEFINICIJI PROIZVODNEGA PROGRAMA
MOŽNOSTI PLASMAJA V LETU 1978
Stanje je resno, to pa nam pove tudi podatek, da je ob večkratnem preverjanju podatkov ter zbranih informacij planskoanalitska služba v prvem osnutku plana za leto 1978 povečala predvideno realizacijo v primerjavi s preteklim letom komaj za 13 odstotkov
Ob navedeni problematiki se moramo najprej dotakniti splošne gospodarske situacije in pa posebej stanja v lesnopredelovalni industriji, tako doma kot v svetu.
Po hudi gospodarski recesiji, ki je dosegla vrhunec nekako v drugi polovici leta 1975, je gospodarstvo ponovno začelo dobivati daha v začetku leta 1976, pri nas še zlasti po sprejetju Zakona o zagotovitvi plačil v aprilu istega leta; med dejavnostmi industrije je prav lesna industrija med tistimi, ki v obdobju zadnjih dveh let beležijo eno največjih stopenj rasti celotnega dohodka, s tem, da je prišlo najprej do poživitve konjunkture pri proizvodnji stanovanjskega pohištva in da je prišlo precej pozneje do oživljanja proizvodnje stavbnega pohištva, ki je vezana na gradbeno operativo.
Zaključek bi bil, da naša delovna organizacija, oziroma nekateri naši TOZD niso koristili vseh možnosti, ki so se ponujale; isto pa lahko zaključimo po prvem osnutku plana za leto 1978, ki predvideva nizko povečanje celotnega prihodka za DO »HOJA«.
Mislim, da že naslov sam »Možnosti plasmaja«, če se poglobimo, daje delni ali pa že kar bistvo odgovora in da se ob tem moramo zamisliti in začeti graditi našo prihodnjo strategijo.
Plasma — plasirati! Kaj in kako plasirati?
Kakšen pristop imamo in ga nameravamo imeti, oziroma ga moramo imeti; ali imamo željo in voljo priti iz anonimnosti in se aktivno vključiti v tržna dogajanja in le-ta tudi kreirati ali še dalje nameravamo biti več ali manj pasivni opazovalec dogajanj na trgu in čakati na tretjerazredne posle in dela, ki za druge proizvajalce niso zanimiva in rentabilna.
Ko govorimo o plasmaju, moramo vedeti, kaj plasirati, oziroma kaj je izhodišče naše dejavnosti;
1.	plasirati, kar trenutno pač imamo v programu in kar lahko pride ob trenutni proizvodni opremljenosti in strokovni zasedenosti iz proizvodnih linij, ali
2.	priti z izdelanim konceptom in programom proizvodnje in prodaje kot rezultatom tržnega pristopa dejavnosti, tako da bo taka ali drugačna proizvodnja oziroma proizvodni program temeljila na poglobljenih analizah in izkustvih; pri tem pa moramo vedeti, da za dober končni rezultat ni zadosti, da neko stvar znamo samo dobro narediti, temveč je važno kaj delamo, komu in kako navedeni proizvod ponuditi, prodati, plasirati.
Torej, problem in rešitev naših težav je predvsem v tem, da smo v celotnem ciklusu preveč zanemarjali in zanemarjamo dve fazi, ki sta sestavni del ciklusa proizvodnje in prodaje, tj. tako imenovana problematika trženja in da pri tem v naši aktivnosti izpadata dve osnovni veji, brez katerih ni danes nobene gospodarske dejavnosti oziroma proizvodnje, to je:
a)	priprava proizvodnje, pri čemer pa ni bistvena samo proizvodna problematika, temveč tudi razvoj proizvoda, študij estetskih, funkcionalnih, oblikovnih, stroškovnih in cenovnih elementov itd.
b)	plasiranje proizvoda, naša vloga mora biti aktivna, bodoči potencialni kupci morajo biti o artiklu dobro obveščeni, artikli jim morajo biti prav ponudeni. Tu moramo biti dinamični in odprti, z našimi artikli moramo bolj na teren, pa naj si gre za domači trg ali izvoz. V pisarni je težko prodajati in če naša sedanja organiziranost v komerciali tozadevno ni najboljša, bomo pač morali organizirati predstavniško in potniško službo za domači trg, v izvozu pa si bomo pomagali s posredniki.
Vedeti moramo, da so možnosti plasmaja odvisne od tega, če se bomo znali in tudi vključili v preje navedeni koncept proizvodnje in prodaje; pri tem pa ne gre in ne sme iti samo za plasma, kajti samo to je zadnja
faza organizirane in študiozne dejavnosti, ki pravzaprav pokaže, kako in ali so bile pripravljene in izvedene vse predhodne faze in ali smo res proizvajali za trg in za kupca, ali pa smo samo nekaj delali, da smo pač delali, brez ozira na to, ali bo ta naš proizvod prišel do porabnika, oziroma koliko nam bo bodoči uporabnik zanj priznal.
•	Konkretne možnosti proizvodnje in proda-
•	je v tem letu so za naše posamezne TOZD
•	zelo različne, pač odvisno od tega, koliko
•	smo znali pri našem delu in aktivnosti že
•	upoštevati spredaj navedeno.
Najbolj šibki člen v celotni dejavnosti naše delovne organizacije je še vedno nedorečenost v sami izbiri in definiciji proizvodnega programa. Mislim, da smo tozadevno kljub temu nekoliko dlje v TOZD Stavbno mizarstvo in Tesarstvo in da je postavljena vsaj groba usmeritev in da se postavljeni program vsaj v grobem tudi izvaja; tako vsaj za navedena TOZD v tem letu, pa tudi v bližnji bodočnosti, ne bo problema zasedenosti razpoložljivih proizvodnih kapacitet — drugo je sicer vprašanje rentabilnosti, o čemer nekaj besed v nadaljevanju!
Povsem drugačna pa je problematika v dejavnosti pohištva, pa naj si gre za TOZD Podpeč ali Polhov Gradec; tu od proklama-cije, da bomo proizvajali pohištvo, še nismo prišli dosti dlje in nam tudi trenutno stanje zasedenosti to nazorno potrjuje. Na tem področju najbolj prihajata do izraza dve naši veliki slabosti, o katerih smo že govorili, in sicer:
—	izbira oziroma premalo striktno izvajanje proizvodnega programa;
—	prevelika stihija, neorganiziranost oziroma netržni pristop pri delu.
Zdaj se na tem področju vsaj v miselnosti stvari obračajo na bolje (tu je mišljeno sprejemanje koncepta organiziranja razvoja, analize trga, organiziranje prodajnih kanalov, formiranje predstavniške službe itd.).
V pohištveni dejavnosti (tako Podpeč kot Polhov Gradec) nam trenutno še vedno manjka v programu pohištva nosilni artikel, vsaj zaenkrat to tudi ni nikjer nek pravi, tipičen, masovni proizvod iz pohištva, temveč je proizvodnja razdrobljena, tako v Podpeči na vrsto galanterijskih izdelkov ali polproizvodov za ostale proizvajalce pohištva (»ALPLES«, »JELKA«), v Polhovem Gradcu pa na močno razdrobljeno in rentabilnostno vprašljivo indi-vidualo. Manjkajo nam še zlasti zanimivi lastni programi, za masovno proizvodnjo in prodajo, ki bi jih lansirali po vhojenih poteh marketinga (redki izjemi sta HO-PO in ABC pohištvo, ki bi jih z nekaterimi oblikovnimi in funkcionalnimi izboljšavami in proizvodnimi ter tehnološkimi spremembami lahko proizvedli in prodali v znatnih količinah).
Tako pa se še vedno srečujemo z razdrobljenostjo proizvodnje, kupci so nezanesljivi — slučajni, zasedenost pa niha vsak trenutek od velike obremenjenosti pa do nezasedeno-sti; pri taki vrsti in strukturi proizvodnje je tudi organiziranje in planiranje proizvodnje in prodaje izredno težko in komaj zadovoljivo. Zato je čimpreje najti pravo fizionomijo proizvodnje in izpeljati povezavo in delitev dela med TOZD Podpeč in Polhov Gradec pri proizvodnji in prodaji pohištva; ob tem bo nujno odmeriti pravo mesto in vlogo tudi sedanji tako imenovani individualni proizvodnji v Polhovem Gradcu, da se ne bomo ukvarjali s podobnimi problemi, kot v preteklem letu in tudi še trenutno.
Dokler ne bomo napravili na področju proizvodnje in prodaje pohištva spredaj navedenih premikov, tudi ni moč pričakovati bistveno boljših rezultatov in to velja tudi za leto 1978. Ob jasno postavljenem konceptu in proizvodnem programu bomo lahko reševali tudi problem slabe tehnične opremljenosti.
Jasen program razvoja zahteva tudi banka, kamor bomo nujno morali po sredstva za investicije, če se bomo hoteli premakniti iz sedanjega mrtvega hoda; ob sedanji tehf nični opremljenosti, pa naj si gre za katerikoli TOZD, ne bo pravega napredka, z lastnimi sredstvi pa tega problema ne bodo rešili, ker je konkurenca že sedaj toliko pred nami in bi mi še bolj zaostajali.
Da je stanje resno, nam pove tudi podatek, da je ob večkratnem preverjanju podatkov ter zbranih informacij planskoanalitska služba v prvem osnutku plana za leto 1978 povečala predvideno realizacijo v primerjavi s preteklim letom komaj za 13%. Vemo pa, da bi za rentabilno poslovanje ob sedanji strukturi proizvodnje in z njo povezanih stroškov morala realizacija znašati blizu 30 starih milijard.
Ce povzamem: v letu 1978 bodo še nadalje napori in prizadevanja usmerjeni zlasti dejavnostim, ki so bile tudi v preteklem obdobju predmet naše večje aktivnosti, tj. zlasti pohištveni in galanterijski proizvodnji, ki imata tudi najmanj izpopolnjen in obdelan proizvodni in prodajni program.
Poleg intenzivnejše in organiziranejše obdelave domačega tržišča, bomo morali ne glede na slabšo rentabilnost, povečati našo aktivnost za prodor na zunanje tržišče; ravno na tem področju je v zadnjem času prišlo, ne glede na velik izpad del za Libijo v zadnjem letu, do določene stagnacije. Širši, narodnogospodarski interesi bodo tudi v bodoče zaradi deviznih efektov stimulirali tiste delovne organizacije, ki več izvažajo: to je še posebno pomembno pri uvozu opreme, kjer imamo mi skoro neomejene potrebe.
Poleg tega pa je izvoz zelo zanimiv tudi zato, ker so izvozni posli ob solidni kvaliteti izdelkov in ob rednih odpremnih terminih, eni od najbolj stalnih poslov.
Tu bomo morali bolj smelo in hitreje iz sedanjih okvirov oziroma iz proizvodnje skoro izključno po naročilu za enkratne objekte, oziroma opremo le-teh. Več prostora bo moralo dobiti v proizvodnem programu serijsko stanovanjsko pohištvo (ABC in drugo) za domači trg, zanimivo pa zna biti tudi inozemsko tržišče, kar nam kaže nekaj zadnjih primerov (mizne plošče za Belgijo, glasbeni regal za ZDA, itd.). Navedeno ne velja samo za Polhov Gradec, temveč tudi za nekatere druge TOZD, zlasti Podpeč.
Direktor komerc. sektorja:
JOŽE BERNIK, dipl. oec.
• AKCIJSKI PROGRAM JE PRIPRAVLJEN
KONTROLA KAKOVOSTI
Z novo ustavo smo tudi v temeljih premaknili odnos do kakovosti
Organizacija zagotavljanja kakovosti je le ena od komponent organizacije združenega dela kot sistema, zato je tudi delovanje kontrole, kot podkomponente sistema povezano še z izbiro programa, tehnologijo procesa, študijem sredstev za delo, z raziskavo tržišča itd.
Kontrolor Kogovšek na Stavbnem mizarstvu kontrolira viskoznost laka
Vsekakor pa je najbolj odločujoča komponenta člo-vek-delavec. Se vedno so namreč posamezniki, ki si pod krinko trenutnih podjetniških uspehov, prav na račun slabe kakovosti, prisvajajo lažno zaslužnost in ustvarjajo avtoriteto sposobnosti ter krepijo svoj vpliv celo do skrajnosti.
Z novo ustavo smo tudi v temeljih premaknili odnos do kakovosti, kot ene pogojnih komponent svobodnega dela, ki kakovost ne le ustvarja temveč jo hkrati tudi koristi za svojo optimalno učinkovitost. S tem pa je jasno napovedan boj vsem oblikam odtujevanja rezultatov dela, pa tudi izkoriščanja človeka po človeku prek slabe kakovosti.
To so odlomki iz uvodnega dela akcijskega programa za zagotavljanje kakovosti, v katerem smo hoteli poudariti kaj nas je vodilo pri sestavljanju programa. Program je razdeljen na štiri dele in več poglavij. Deli programa so:
—	uvod;
—	cilji in podrobna razdelitev;
—	plan izvajanja;
—	zaključki.
Osnovni cilj zadane naloge je v organiziranem zagotavljanju kakovosti (preverjanje, spremljanje in evidentiranje kakovosti z različnimi kazalci, preventivno učinkovanje v tekoči proizvodnji).
To pa lahko dosežemo le z natančno določenim postopkom izvedbe. Postopek je razdeljen v več stopenj, in sicer:
—	odločitev, spoznavanje in pripravljalna dela;
—	definiranje proizvodnih procesov;
—	kontrolna tehnologija;
—	oblikovanje sistema in dokumentacije;
—	izobraževanje delavcev;
—	uvajanje;
—	organiziranost in povezovanje;
—	oblikovanje in uvajanje informacijskega sistema kakovosti;
—	regulacija, krmiljenje kakovosti;
—	motivacija;
—	zaključki (elaborat — priročnik za delo).
Vsaka teh stopenj, pa najprej v svojih podstop-njah natančno konkretizira delo. Program je bil v celotnem obsegu predložen v razpravo ožjemu in širšemu
kolegiju, ki sta ga ugodno ocenila, potem pa ga je delavski svet potrdil. Izrečena je bila tudi načelna odločitev za začetek izvajanja in na osnovi tega sestavljen terminski plan z zaključki.
DS je imenoval tudi vodjo projekta (to je avtor tega sestavka). Če poskušamo danes ugotoviti, do katere stopnje smo izvajali program, lahko ugotovimo, da dalje kot od načelne odločitve za začetek nismo prišli. Med razlogi za to bi našteli nekaj ugotovitev:
—	odločitev za izvajanje programa ne sme biti v nobenem primeru le načelna, ampak mora biti plod načrtne poslovne politike podjetja, ki jo izvaja in vodi najvišje vodstvo s sodelavci. Odstopanje od te zahteve povzroča, da posamezniki, med njimi tudi vodje sektorjev, niso pripravljeni sodelovati ali pa so prezasedeni;
—	zagotavljanje kakovosti je načrtno planiranje, ki zahteva visoko stopnjo organiziranosti, ki jo pri nas nekateri oddelki in službe v tem trenutku še ne dosegajo;
—	strah pred povečanjem stroškov režije povzroča odpor posameznikov ali manjšo zavzetost in drugo.
Le v TO Stavbno mizarstvo smo se z vodstvom samostojno odločili, da pričnemo izvajati program, kar
je precejšen premik, vendar lahko v prihodnosti povzroči odklone od koncepta, ki ga bo morda sprejela DO Hoja pri izvajanju politike kakovosti.
(V prihodnji številki bodo opisane natančne in konkretne akcije, ki jih bomo sprejeli in izvajali).
B. ANDRIC
• POGOVOR V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠKOFLJICA
Še neizkoriščene možnosti
Končno je omogočeno, da krajevna skupnost prične uresničevati svoj razvoj v okviru urbanističnega načrta izgradnje individualnih hiš in industrijskih objektov v
določeni coni
Škofljica, kraj, ki je 10 km oddaljen od Ljubljane, je bila devet let rezervat nedorečene lokacije za izgradnje avtoceste Ljubljana—Zagreb. Končno je bila sprejeta in potrjena severna varianta izgradnje ceste, ki določa, da poteka trasa nove ceste severno od naselja po hribih mimo gradu Lisičje, s tem pa je bilo krajevni skupnosti Škofljica omogočeno, da prične uresničevati svoj razvoj v okviru urbanističnega načrta izgradnje individualnih hiš in industrijskih objektov v določeni coni. Zaradi omenjenih problemov je krajevna skupnost Škofljica postala nerazvita. Nima primerno urejene trgovine, obrata družbene prehrane, zelo slabo šolo, nima prostorov, kjer bi se zbirala mladina in sestajale družbenopolitične organizacije.
Ko smo se pred nedavnim pogovarjali s člani krajevne skupnosti, jih je zanimal gospodarski razvoj naše delovne organizacije, zlasti še razvoj TOZD Žaga Škofljica, kjer posedujemo približno 17 ha površine, ki je v industrijski coni. Ta površina pa še ni izkoriščena tako kot je bilo predvideno v načrtih razvoja izpred desetih let, čeprav so bila v to vložena velika sredstva za pilotiranje temeljev in nasipavanje mehkih tal s premogovni-
mi ugaski. Seznanili so nas, da z njihove strani ni ovir za izdajo dokumentacijskega gradiva za morebitno rekonstrukcijo obstoječega objekta ali za izgradnjo novega. Zainteresirani so za naš čimvečji in čim uspešnejši razvoj, saj je TOZD Žaga največja delovna organizacija v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost dobi do leta 1980 nov vodovod iz Iškega Vintgarja, dokončujejo kanalizacijo s čistilno napravo, v letu 1979 pa se bo pričela izgradnja
nove šole iz samoprispevkov.
Ob naštetih razvojnih načrtih krajevne skupnosti se že kaže veliko zanimanje delovnih organizacij za izgradnjo proizvodnih objektov na tem območju. Zato je gradbeni odbor pri krajevni skupnosti večkrat že postavil vprašanje, kakšen je načrt TOZD »Žaga Škofljica« o izkoriščanju zazidalne površine v srednjeročnih konceptih razvoja. Predvsem zato, ker je nas prostor tik ob železniški postaji in imamo industrijski tir, ki predstavlja veliko prednost transporta v sedanjem času.
•	V teh vrsticah sem na-
•	kazal samo nekaj misli,
•	na še neizkoriščene mož-
•	nosti razvoja na TOZD ® »Žaga Škofljica«, kar naj
•	bi bila tudi možna štu-
•	dija razvoja v okviru
•	delovne organizacije Ho-
•	ja.
JANEZ CIMPERMAN
• PRAV JE, DA VSI VEMO
TUDI SESTANEK JE DELOVNI PROCES
Sleherni sestanek bi moral imeti svoj uvod, jedro in zaključek
V vsaki normalni proizvodnji poznamo faze dela, ki si sledijo v logičnem zaporedju, tako da na koncu pridemo do želenega rezultata — proizvoda ali storitve. Da pa je ta rezultat-proizvod kvaliteten in poceni, morajo biti vse faze usklajene, ne smemo jim zamenjati vrstnega reda ali jih celo izpustiti. Torej, točno po predvidenem planu, da teče brez zastojev kot dobro utečen stroj.
Prav ta utečen stroj nam večkrat daje »misliti« na raznih sestankih, sejah, dogovorih ali kakorkoli že imenujemo konkretno pogovarjanje o določenem (včasih na žalost tudi o nedoločenem) problemu — proizvodu. Misliti zato, ker imajo naši sestanki vse preslabo povezane faze dogovarjanja, mešamo vrstni red, izpuščamo faze in proizvod oziroma problem je rešen polovičarsko.
In če iščemo boljše rešitve v tehnologiji in proizvodnji, kjer se neposredno dela, zakaj jih ne bi tudi v sestankih, kjer gre večkrat tudi za zelo pomembne stvari — probleme. Že v osnovni šoli so nam vcepili v glavo, da mora vsaka stvar, tako tudi sestanek, imeti uvod, jedro in zaključek.
Pod uvod naj bi razumeli fazo priprave, katero si vsak sam udeleženec v procesu dela — sestanka, izdela na svojem področju že pred sestankom. Torej na sestanek naj pride pripravljen. Pod jedro razumemo neposredno proizvajanje — dogovarjanje, izmenjava mnenj in to konkretno, tako konkretno kot mizar na krožni žagi odžaga ploščo, ker ima v roki prirezo-valno listo, izdelano v pripravi dela. Včasih je sam proizvodni ciklus dolg, dolgi so tudi sestanki. Na koncu dolgega proizvodnega ciklusa pride vreden in obogaten proizvod, na koncu dolgega sestanka pa utrujeni delavci, ki so sestankovali in pro-izvod-zaključek, ki je večkrat vprašljive kvalitete.
Pod zaključek naj bi razumeli fazo odpreme, ko je naš izdelek za širšo javnost. To naj v našem sestanku pomeni, kako so sklepi zapisani v zapisniku, razumljivi širši javnosti, kako iz njega veje strokovnost in ustvarjalnost udeležencev v sestankovanju.
Zaključek naj bi bil tak izdelek, da bodo udeleženci v tem proizvodnem procesu lahko nanj ponosni, tako kot je vsak ponosen, ko ti znanec na ulici hvali izdelek, ki je delo kolektiva, kjer si zaposlen.
ANTON ING. TEHOVNIK
• ZMANJŠEVANJE HRUPA NA DELOVNEM MESTU
IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV
Služba za varstvo pri delu ima dolžnost, da opravlja poleg drugih nalog tudi občasne meritve jakosti hrupa na posameznih delovnih mestih
Po ustavnih določilih imajo delovni ljudje in občani organizacije združenega dela ter družbenopolitične skupnosti pravico in dolžnost zagotoviti pogoje za zdravo življenje. Med te spada tudi varstvo pred hrupom v delovnem in bivalnem okolju. Problematiko varstva pred hrupom na delovnih mestih obravnava že znani pravilnik o ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih.
Hrup imenujemo vsak nezaželen zvok. Tega pa v delovnih prostorih povzročajo sredstva za delo in v neposrednem okolju, v katerem delavec opravlja svoje delovne naloge. Hrup sicer ne ogroža neposredno delavčevega življenja, toda neredko ustvarja takšne zdravstvene okvare, ki v znatni meri znižujejo njegovo delovno sposobnost in zmogljivost, včasih pa povzročajo tudi trajno invalidnost. Tako je hrup eden izmed elementov pri delu pri katerih z gotovostjo predvidevamo, da bo prišlo do okvare sluha, če bo delavec izpostavljen trajno prekomernemu ropotu. Zato je potrebno s primernimi ukrepi zagotoviti delavcu ustrezno varnost pri delu, s tem, da se hrup na delovnem mestu zniža do predpisane meje.
• Škodljivosti hrupa, kot poklicna bolezen:
Hrup preko 90 dB (A) na delovnem mestu vedno povzroča pri delavcu lažje ali težje okvare sluha. V začetku prehaja do prehodne okvare sluha, ki se v tihi okolici zopet po nekaj urah, najkasneje v nekaj dneh povrne. To naglušnost imenujemo »prehodna naglušnost-«. V tem primeru gre za šume v ušesih. Takšni šumi se pojavijo posebno pri delavcih, ki na novo nastopijo delo v hrupnem delovnem prostoru.
Če pa je delavec več let, iz dneva v dan podvržen močnemu hrupu pri delu, se ne pojavi samo prehodna naglušnost, pač pa pride do neozdravljive naglušno-sti, ali trajne naglušnosti.
Pri obeh vrstah naglušnosti je značilno, da se najprej pokažeta v otopelosti ušesa za sprejemanje določenih visokih tonov, in sicer od 2000—8000 Hz.
Kako pomemben element škodljivosti zdravja je hrup navajam nekaj izkušenj povzetih iz svetovne literature:
če je namen zvoka od 90 do 100 dB (A) se mora zanesljivo v povprečju 20 let pojaviti znatna trajna poškodba sluha. Pri hrupu od 100—105 dB (A) nastopa trajna poškodba v povprečju v 14 letih, pri jakosti zvoka 105 dB (A) pa se lahko pojavi že v 6 letih. Ta časovna obdobja se na prvi pogled zdijo dolga, vendar pa to pomeni, da se bo pri delavcu, ki dela v hrupnem obratu dlje časa v starosti 30—40 let že pojavila poškodba sluha, ki bo ustvarila znatne motnje pri
razgovoru. Poleg navedenih motenj, pa pride še do neskladnega delovanja posameznih organskih sistemov: neekonomično delovanje srca, želodca, možganov ipd. delavci postanejo raztreseni, razdražljivi in duševno bolni, pozornost pada, pride do poslabšanja medsebojnih odnosov, vse to pa je vzrok za delavčevo sekundarno posledico: nesrečo pri delu.
• Tehnični ukrepi za zmanjšanje hrupa:
Sodobna lesna industrija, v katero lahko štejemo tudi našo delovno organizacijo, zadeva na vse večje omejitve, ki jih mora upoštevati že ob načrtovanju novega tehnološkega procesa. Hrup v tehnološkem procesu transporta, obdelave in predelave lesa, lahko postane tako močan, da je že zaradi zagotavljanja normalnih delovnih pogojev nujno sprejeti ukrepe za znižanje hrupa. Znano je, da konstrukcije delovnih priprav in naprav ter objektov niso več odvisne samo od ekonomske uteme-
ljitve, marveč morajo izpolnjevati natančno določene varnostne zahteve, med ostalim, da delavci ne bi izgubljali sluha in, da bi lahko normalno delali.
Poznamo različne načine za preprečevanje hrupa. Pri tem pridejo še v poštev naslednji ukrepi:
a)	zamenjava hrupnih strojev z manj hrupnimi.
b)	Izolacija izvora hrupa. Tu se uporablja razne zvočne materiale, ki predvsem dušijo visoke tone, nato razne oblike zaščitnih kabin, namestitev zaslonov, ki preprečujejo odboj zvoka, oblaganje stropov in sten z oblogami, ki imajo sposobnost upijanja zvoka.
c)	Z uvajanjem daljinskega opravljanja tako, da odstranimo delavca iz nevarnega področja škodljivosti hrupa.
d)	Osebna varovalna sredstva, kot so švedska vata, čepke, pred zelo močnim hrupom (nad 105 dB (A)) pa sc uporablja naušnike pod imenom »antifoni«. Zaradi nošenja sredstev za osebno varstvo pa se tudi zmanjša možnost komuniciranja. De-
lavca je težko opozarjati, nevarnost je, da preslišijo opozorilne signale ipd. Zato se s takim načinom varovanja proti hrupu, ne smemo zadovoljiti, temveč si moramo pomagati le začasno, dokler stanje ni sanirano in to z boljšimi tehničnimi rešitvami.
• Ukrepi za zmanjšanje hrupa v DO — Hoja
Služba za varstvo pri delu ima dolžnost, da opravlja poleg drugih nalog tudi občasne meritve jakosti hrupa na posameznih delovnih mestih. Posebno pomembno je opraviti take meritve pred pričetkom obratovanja novih delovnih procesov ali pa po priključitvi zahtevnih delovnih priprav in naprav. Na osnovi takih meritev smo prišli do rezultatov, ki so nam narekovali čim hitrejše saniranje obstoječega stanja. Tako smo se že leta 1975 oprijeli najbolj kritičnih delovnih mest, na TOZD Stavbno mizarstvo pri dveh štiristranskih skobeljnih strojih (jakost hrupa 95 dB (A) in na TOZD žagi Škofljica delovno mesto pri stroju za luščenje hlodovine (jakost hrupa 108 dB (A), ter izdelali projekt kabinske zaščite proti hrupu. Pri štiristranskem
skobelnem stroju smo predvideli lokalizacijo hrupa v samem izvoru, kar pomeni, da smo strojno napravo obdali z zvočno izolacijsko kabino pri luščilnem stroju pa smo uporabili daljinsko upravljanje in zaščitili de-lavca-posluževalca z zvočno izolacijsko kabino. Po izvedbi projektne naloge so bile ponovno opravljene meritve jakosti hrupa s strani zavoda za varstvo pri delu.
Rezultati meritev so pokazali znatno zmanjšanje nivoja hrupa, in sicer od 20—23 dB (A), to pa pomeni, da so ta delovna mesta uspešno sanirana in je jakost hrupa sedaj v dovoljenih mejah.
Ce pa povemo, da so te tehnične izboljšave v celoti izdelane v naši organizaciji in to med prvimi v slovenski lesni industriji, z uporabo domačih izolacijskih materialov, v končni fazi pa smo dosegli enako kvaliteto kot so drage uvožene (švedske, nemške) zvočno izolacijske kabine, lahko trdimo, da je to rezultat uspešnega sodelovanja med delavci DSSS in delavci TOZD.
LOGAR INŽ. JERNEJ
Kabinska zaščita pred hrupom pri štiristranki na Stavbnem mizarstvu
| » IZ ŽIVLJENJA IN DELA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI # IZ ŽIVLJENJA IN DELA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI % IZ ŽIVLJENJA IN DELA
• SMUČARSKI TEKI SO VEDNO BOLJ POPULARNI
Nikoli ni prepozno
Med 12.000 tekmovalci najznamenitejšega smučarskega maratona na svetu »Vasaloppet« na Švedskem tudi član naše delovne organizacije — Smučarski teki postajajo vedno bolj privlačna oblika rekreacije
Ko sem pred leti bolj slučajno kot namenoma prvič stopil na tekaške smuči in se kot predstavnik Hoje udeležil zimske lesariade, še nisem vedel, da se mi bo po več kot dvajsetih letih aktivnega sodelovanja v atletiki, smučarski tek tako priljubil. Kmalu sem navdušil tudi svoje prijatelje, pričeli smo se udejstvovati vseh naših maratonov in se končno odločili, da se udeležimo največjega in najzanimivejšega smučarskega maratona na svetu »VASALOPPET« na Švedskem. Maraton je dolg 86,5 km in se prireja v čast švedskega legendarnega vodje Gustava Vase že od leta 1923
Anton Majcen po prihodu na cilj največjega maratona na svetu
dalje. Kljub izredni težavnosti in dolžini proge je zanimanje za ta maraton iz leta v leto večji. Tako se vsako leto zbere vedno maksimalno število tekmovalcev 12.000. Iz tujine nastopa do 700 tekmovalcev iz 20 držav. Start teka je v kraju Selen blizu norveške meje, cilj pa v Mori, središču pokrajine Dalama. Pričetek tekmovanja je ob pol osmih zjutraj, konec tekmovanja pa je uradno ob osmih zvečer, ko z topovskim strelom pozdravijo zadnjega uradno uvrščenega tekmovalca.
Največ nastopajočih je starih od 30 do 35 let. Na startu pa se pojavijo tudi starejši, tako jih je bilo lani 260 starejših od 60 let, 30 starejših od 70 let, 3 stari celo 78 let. Sama proga je skozi celo dol-
žino valovita, kratki vzponi in spusti, nekaj ravnine in zopet vzpon in spust. Skozi celo progo so strojno vrezane številne smučine od najmanj 4 do največ 12. Vsakih 10 km je postavljena okrepčevalnica, kjer postrežejo s sladkimi kruhki, sokom in drugimi napitki, na zadnji okrepčevalnici pa za dober »finiš« pravo črno kavo. Od starta pa do cilja spremlja, spodbuja in pomaga tekmovalcem množica gledalcev.
ZANIMIVOSTI
ORGANIZIRANJA TEKME:
—	za odvoz opreme tekmovalcev od starta na cilj, potrebujejo 30 kamionov;
—	tekmovalce spremljajo trije helikopterji prve pomoči;
—	zdravstvene ekipe štejejo 400 ljudi;
—	za večerjo po tekmi porabijo 3500 kg krompirja, 2000 kilogramov mesa, 2000 kg zelenjave, 150 kg masla, 500 kg sira, 9000 1 pijač . . .
Do leta 1977 se je tega tekmovanja udeležilo le malo Jugoslovanov — štirje, v letu 1977 pa se je prvič tega maratona udeležila skupina 7 Slovencev. Najbolje se je odrezal reprezentant Filip Kalan, ki je prišel na cilj kot 112, kar je doslej najboljša uvrstitev nekega Jugoslovana. Tudi ostali smo se dobro odrezali, saj smo prišli na cilj vsi v solidnih časih.
Po teku se vsak počuti kot zmagovalec. Tudi jaz sem se. Preden sem šel na ta maraton, mi je nekdo rekel, da je to moj »hobby«. To je tekma s samim seboj, z naravo, s časom in kilometri. Trdim celo, da gre še za nekaj več. človek postane za nekaj bogatejši, ko vidi, da so vsi veseli, ker je med njimi in mu želijo, da bi uspel, ko vidi, da na tekmi ni poražencev.
Želel bi, da bi me v Hoji še kdo posnemal in se odločil za smučarski tek. Sama nabava opreme ni draga — okoli 120 starih tisočakov (za smuči, palice, čevlje in dres). V zadnjem času je tudi pri nas vse več urejenih tekaških prog, vse več rekreacijskih tekmovanj, sindikalnih prvenstev ter množičnih maratonov. Vsako leto je smučarjev tekačev — rekreativcev, moških in žensk vseh starosti, čedalje več. To potrjujejo številni udeleženci naših najbolj znanih maratonov v Dupljah pri Kranju 25 km, na Blokah 30 km, Koroški maraton 25 km in najbolj popularni Trnovski maraton 42 km. Poizkusite tudi vi! Ne bo vam žal! In nikoli ni prepozno!
ANTON MAJCEN
DUPELJSKI SMUČARSKI MARATON
Letos je bil v Dupljah pri Kranju že tretji maraton na smučeh. Iz DO »HOJA« sta se ga, kot vsa leta dosedaj udeležila naša neutrudna sodelavca Franc Oven in Zvone^ Majcen.
Na zahtevni 25 km dolgi progi sta se uspešno borila s kilometri in časom. Na tekmi je nastopilo 850 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih kategorij.
Med vsemi udeleženci je Zvone prismučal na cilj kot izvrstni štiriinpetdeseti, v svoji kategoriji nad 35 let pa je bil celo devetnajsti. Žal za našega športnega referenta Ovna, ki se je na tekmi tudi dobro izkazal, še ne vemo natančne uvrstitve. Zvedeli pa smo, da se verjetno naš Zvone vestno pripravlja tudi na letošnji Vaša tek.
Zvonetu in Francu želimo v letošnji športni sezoni obilo uspehov z željo, da bi v naši DO pridobila čim več posnemal-cev, vsaj na nivoju rekreacije.	STANE MESAR
OOZK skupnih služb na sestanku konec januarja letos
• PROGRAM DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK »HOJA« DSSS
Zavzetost za boljše odnose
»Hodniške govorice« dostikrat krnijo resnico in razburjajo duhove
O zadnjih volitvah in novoizvoljenih sekretarjih OOZK smo zapisali že v prejšnji številki glasila. Prav pa je, da povemo nekaj tudi o novoizvoljenem sekretariatu OOZK Hoja — DSSS, o programu in delu OO ter o drugih težavah, ki nas pestijo.
V sekretariat OOZK Hoja DSSS so bili izvoljeni:
Bojan Andrič, sekretar; Anton Balažič, namestnik sekretarja; Marjana Petač, blagajnik; Mirko Zorčič, evidentičar in Barbara Zazula, referent za idejnopolitično usposabljanje.
Sekretariat ima nalogo, da urejuje organizacijska vprašanja osnovne organizacije, pripravlja gradivo in dnevni red za sestanke, skrbi za idejnopolitično usposabljanje članov, evidentira možne kandidate ter jih predlaga osnovni organizaciji za sprejem v ZK in rešuje druga vprašanja.
OO ZK deluje v okviru programov in statutov ZKS ter občinske konference ZKS Vič-Rudnik, kakor tudi svojega, ki je v skladu z omenjenimi. Med osnovne naloge komunistov v predkongresnem obdobju pa sodijo:
—	dosledna bitka za uveljavljanje vseh že sprejetih stališč in sklepov v prakso;
—	kritična presoja o dosedanjem delu, še posebej pa kritična oce-
na programov za izvajanje ZZD, ki se že uveljavljajo v praksi;
—	aktivno vključevanje vseh komunistov v priprave na bližajoče se volitve;
—	posebej pa tudi reševanje problemov, ki nastajajo v okolju, kjer živimo in delamo.
Delo ZK in njenih članov je kot vemo, javno in nenehno izpostavljeno oceni in kritiki delovnih ljudi ter njihovim samoupravnim in družbenopolitičnim organizacijam. ZK za informiranje javnosti uporablja vsa sredstva javnega obveščanja (časopisi, revije, RTV, publikacije).
Naši osnovni organizaciji je bilo v preteklosti očitano, da je »preveč zaprta vase«, da smo bili ne-
enotni ali vsaj premalo angažirani, kar je vsekakor slabilo naše vrste, zmanjšal pa se je tudi ugled članov ZK.
Komunisti OOZK Hoja DSSS se zavedamo, da smo še premalo storili za obveščanje o našem delu in skušamo zamujeno nadoknaditi. Ena glavnih nalog je vsekakor izboljšanje medsebojnih odnosov. Pri stalnem poglabljanju teh odnosov, ki so porok za uspešnejše delo, večkrat naletimo na težave, ki ta razvoj zavirajo. To so predvsem t. i. »hodniške govorice«, ki krnijo resnico in razburjajo duhove. Pa tudi pretirana užaljenost, občutljivost, vzvišenost in celo nekateri pojavi elitizma, zavirajo razvoj dobrih medsebojnih odnosov. Komunisti na DSSS se teh napak in pojavov zavedamo in združili bomo vse subjektivne sile, da omenjene težave postopno premagamo, to pa bo korak bliže k boljšemu jutri.
Sekretar OO ZK Hoja DSSS BOJAN ANDRIČ
• DEJAVNOST samoupravne delavske KONTROLE
UGODNA OCENA
Samoupravna delavska kontrola v naši delovni organizaciji deluje po komisijah v temeljnih organizacijah in skupnih službah.
Dei°kontisij povezuje odbor delavske kontrole, ki ga sestavljajo predsedniki komisij. Večina komisij šteje tri člane, le komisije v večjih TO kot so Mizarstvo, Galanterija in Pohištvo so petčlanske.
Skupno število članov delavske kontrole je 27, od tega le 4 tovarišice, ki delujejo v naslednjih TO: Košak Ančka (Žaga Škofljica), Sojer Ani in Repar Dora (Galanterija) ter Nartnik Ivanka (Pohištvo).
Samoupravna delavska kontrola je v pretekli mandatni dobi obravnavala naslednjo problematiko: ukinitev TO Velox, poslovanje s kooperanti, visoke zaloge izdelkov v Galanterija, visoki stroški zaradi bolniških izostankov, napake pri UVOzu repromateriala, sprememba Pravilnika delavske kontrole, oskrba finale z žaganim lesom, montaža v čehoslovaški, nedelo sindikalnih delovnih skupin, pristop du »Hoja« v SOZD Uniles, oskrba zag s hlodovino, izdelava in sprejemanje samoupravnih sporazumov in neredno izhajanje našega glasna v 1.1977.
S službo družbenega knjigovodstva smo sodelovali pri pregledu poslovanja TO Galanterija za leto 1976.
Za člane odbora DK smo imeli dve predavanji: Delavska kontrola v praksi in Zakon o delovnih razmerjih.
Pri reševanju problemov smo sodelovali s sindikalno organizacijo. Sicer pa je bilo delovanje delavske kontrole pri prizadetih ugodno sprejeto.
Pri evidentiranju novih kandidatov v organe DK ne smemo pozabiti na naše sodelavke. Novoizvoljene komisije in odbor naj tesno sodelujejo še z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v naši DO in poglobe sodelovanje s sindikatom.
V njihovem delovanju jim želimo uspešno delo.
STANE MESAR
Komisija delavske kontrole TO Pohištvo Polhov Gradec je med najbolj delavnimi v naši DO. Skoraj v istem sestavu je uspešno delovala dve mandatni dobi. Predsednikoval ji je Koprivec Anton, tajniške posle pa je prizadevno opravljala ena od redkih tovarišic v delavski kontroli Ivanka Nartnik
• BOŽIDAR TOMIČ JE AVTOR ŠTEVILNIH TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
VSELEJ ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV
Obiskali smo Božidarja Tomiča, ki je v TO Tesarstvo avtor številnih tehničnih izboljšav. Pogovarjali smo se o njegovem delu, domu in še o marsičem.
0 Če prav vem, ste že okrog 13 let v tej TOZD. Nam lahko poveste, kako ste prišli sem, od kod ste doma?
— Res sem tu že skoraj 13 let. Doma sem iz okolice Negotina. Doma sem delal pri kmetijski šoli, pa sem slišal, da se v Sloveniji zasluži več, in prišel sem. Nekaj mesecev sem delal na Tesarstvu, ker pa sem slišal, da v drugih podjetjih bolje plačajo, sem hotel oditi. Pa me je Milka pregovorila in ostal sem. Ni mi žal.
0 Kaj vse ste delali?
— Delal sem na skladišču sortiranja lesa, delal na kopah, popoldne sem raztovarjal hlode, kuril sušilnico dan in noč. Takrat sva bila dva na skladišču. Sedaj so štirje in še viličarja imajo.
0 Zakaj ste toliko delali?
— Vso plačo sem pošiljal sinu, ki je študiral in pri 31. letih opravil magistraturo. Kar sem zaslužil v popoldanskem delu pa sem imel za svoje stroške.
— še pred tem sem na primer opazoval, koliko dela je pri pritrjevanju koz za nosilce. S ključi je bilo tre a priviti okrog 240 vijakov. Ob odmorih sem se ukvarjal s tem in,. Premišljeval, kaj bi naredili. Našel sem glavo, ki je ustrezala nl!u1£aJn in nekega odmora, ko ni bilo nikogar zraven, sem poskusil. ^a?al sem, kdaj bo treba odviti vse vijake. Drugi sodelavci so rekli, da je to nemogoče. Pa sem dokazal, da gre. Sedaj se v 15 minutah navijejo Vsi vijaki, prej je bilo pa za to potrebno veliko časa.
0 In kje ste še kaj izpopolnili?
— Opazoval sem delavca, ki je stal P1* JS^inem stroju in s palico odstranjeval odpadke. Krožna žaga Je_j:1Tcrat zagrabila palico in jo zbila delavcu iz rok, lahko pa bi se	da zagrabila roko.
Prišel sem na idejo, da bi s pomočjo kompresorja odstranjevali odpadke. Uspel sem.
0 Kako pa je bilo z mešalcem lepila*
— Premišljeval sem, kako bi pri mešanj iepiia razbili vse kepice. Pa sem se spomnil kako je žena doma a jajca z žico. O tem sem povedal ing. Petančiču in mu malo znsa to idejo. Bončar pa je potem »zvaril« in sedaj s pomočjo te pnpr v 3 minutah naredimo mešanico lepila.
0 Veliko ste garali za svojega fanta. Nam kaj poveste o njem?
— Mojega sina ni več. Ponesrečil se je. Bil je to dober sin, ponosen sem nanj. V šoli je bil vedno najboljši učenec in nikoli se ni sramoval preproste žene — matere kmetice in mene, očeta delavca.
Ob tem pogovoru so Tomiča preplavili spomini na ljubega sina. Ves drugačen je bil, ko mi je o njem pripovedoval in oči so mu bile otožne. Tako živo mi je govoril, da kar poznam mladega Tomiča, zraven pa čutim bolečino očeta, ki je izgubil sina. Težko je bilo nadaljevati pogovor o bolj vsakdanjih stvareh. Pa sva vseeno poskusila.
0 Kako ste prišli na razne ideje, zboljšati, oziroma olajšati delo?
— Hotel sem, da bi se delalo čim več z glavo — da bi bilo delo lažje in hitreje opravljeno.
Okrog stroja za obijanje nosilcev smo vozili nosilce. Pri tem je večkrat nosilec padel, udaril delavca, veliko muke je bilo pri dolgih nosilcih (dolgi so od 15 m do 20 m). Premišljeval sem, da bi stroj obrnil. Nekateri niso bili za to, a tovariš Korenčič mi je odobril, da to zamisel izpeljem. Zaprl sem cevi in uspel, da se sedaj stroj lahko obrača proti nosilcem in ni treba več voziti nosilcev okrog stroja. Potem ko sem prišel na to, so tudi drugi rekli, da so za to vedeli, pa vendar ni nihče prej poskusil.
• ^ dviganj u>,rCobračinju°inC nakladanj11 nosUcev sem za pomoe
pripravil železno palico. Narejena je sicer drugače kot sem mislil, a kar dobro služi svojemu namenu.
Razmišljal sem tudi o svorah. Težko so ‘p nameščale, bile so ne praktične in ob tem delu so se delavci vedn prepirali Vzel sem nove svore in jih obrnil eno na drugo. To je ve o k0ij prikia^o
0 Kaj nam še lahko poveste o svojem	,
— Pri vsakem stroju gledam, kako z nj n delati, da bi bilo čim manj okvar. Tudi z ventilatorjem je treo«* ueiati pravilno, sicer se napolni z žago vino.
0 Ker se bližamo prazniku žena, 8. marcu, mi p0vejte> kaj vi mislite o enakopravnosti?	.	-
— žena mora biti enakopravna z moškim, vendar to še ni povsod pri nas.
0 Kaj nam bi ob koncu še dejali?
— Rad bi, da bi v delovni organizaciji vec razmišljali o vsakem delavcu in spodbujali tiste, ki hočejo kaj ^rj^lhiti ali izboljšati.
Tovariš Tomič, k vašim uspehom na pobočju tehničnih izboljšav in k priznanju, ki ste ga za svoje delo preje i iskrene čestitke!
0 Ste še kake izboljšave »pogruntali«?
MAJDA LOGAR
Božidar Tomič pri svoj'em vsakodnevnem delu
• RAZGOVOR Z VODJEM KADROVSKEGA ODDELKA
Priznanje v jubilejnem letu
Franc Mole o svoji skojevski dejavnosti, pa potem o prvih letih po osvoboditvi
V prejšnji številki »Hoje« smo Francu Moletu in Ivanu Brežiču čestitali k praznovanju, ki sta ga prejela ob 85-letnici tov. Tita, 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ, 40-let-nici ustanovnega kongresa KPS in 35-letnici SKOJ na Vrhniki. Poiskala sem Franca Moleta in najin pogovor je brž stekel:
Franc Mole
— Kdaj ste pričeli delati kot član SKOJ?
— Leta 1942 sem bil sprejet v mladinsko organizacijo USAOJ, kmalu nato v SKOJ na Vrhniki.
— Kje in kako ste delovali kot član SKOJ?
— Deloval sem na terenu in v šoli — kot dijak na klasični gimnaziji in potem na učiteljišču. S pomočjo strica, ki je skrbel za zvezo, sem deloval tudi na ljubljanskem okrajnem sodišču.
— In kaj ste delali?
— Glavna naloga je bilo obveščanje in raznašanje tiska (Slovenskega Poročevalca) ter prenašanje raznih poročil, zbiranje podatkov in informacij o premiku sovražne vojske. Papirje sem prenašal v šolski aktovki z dvojnim dnom. V Ljubljano sem se vozil z vlakom.
— Vas je bilo kaj strah?
— Res, sprva sem »cvika!« potem sem se pa kar navadil.
— Kam ste hodili po pošto in kam ste jo nosil?
— Po pošto sem največkrat šel v partizansko taborišče, največ pošte pa je bilo naslovljeno na brata Ivana, ki je bil v partizanih.
— Pa so vas kje sledili, sumili?
— Ko so me začeli iskati in opazovati sem se umaknil v ilegalo — za 4 mesece k
stricu v Ljubljano, kjer sem hodil naprej v šolo. Tudi aktovko so mi večkrat pregledali, pa dvojnega dna niso odkrili. Enkrat so me pa bolj pregledali, a slučajno nisem imel v aktovki ničesar.
— Kje pa ste imeli sestanke in kako ste pridobivali somišljenike?
— Sestanke smo imeli na šoli in pa na Miklošičevi cesti, v prostorih na dvorišču, kjer je sedaj bife Jadran. Tu je bil prostor za dijake vozače in nikomur nismo bili sumljivi — čakali smo pač na vlak. Na šoli smo imeli nalogo pridobivati nove člane. Pri tem smo morali zelo paziti. Nisi mogel kar tako direktno »potipati« dijaka, ampak sem zadolžil njegovega prijatelja. Veljalo je »če vidiš, da si sumljiv — beži«. Bilo je nevarno, saj morda ne bi vzdržali mučenja na zaslišanju in bi kaj izdali.
— In domači?
— Oče je bil zaprt, a ker mu niso mogli nič dokazati, so ga izpustili. Brat je bil pri partizanih, z mlajšim bratom pa sva skrbela za obveščanje in prenašanje pošte ter literature. Sestrama brat ni zaupal, sta bili bolj klepetave sorte.
— Ste še kako drugače sodelovali?
— Proti koncu vojne sem sodeloval v vaški zaščiti, to je bila nekakšna pomožna milica. Po kapitulaciji Nemčije smo cele noči iskali pobegle vojake in domobrance.
— Pa po vojni?
— Po vojni sem šel na dosluženje vojaškega roka. Služil sem v komandi druge vojne oblasti v Beogradu in sem bil »čato« — pisar političnega komisarja.
Po končanem šolanju pa sem imel politično delo v udarni mladinski brigadi Stane Semič-Daki, delali smo pri izgradnji belokranjske železnice Otovec—Bubnjarci, ki je bila med vojno porušena. Potem pa me je življenje potegnilo še v druge kraje, no sedaj pa živim spet v Ljubljani.
MAJDA LOGAR
Dragoceno priznanje
TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA »POHIŠTVO« NA RAZPOTJU
RAZVOJ JE POGOJEN Z NOVIMI INVESTICIJAMI
Vse predolgo smo stagnirali pri dopolnjevanju tehnologije, medtem ko so naši konkurenti dokaj prizadevno sledili razvoju tehnologije — Srednjeročni razvojni program sicer predvideva velike investicije pri nas, vendar bodo morala imeti ta predvidevanja veliko bolj trdno
osnovo
V času obstoja posamezne delovne organizacije je veliko obdobij, ki se nam zdijo izredno pomembna glede odločitev o nadaljnjem razvoju. Pozneje se taka prepričanja ovržejo ali potrdijo. Najpogosteje so to odločitve o proizvodni usmeritvi, tehnolo-ško-tehničnih spremembah, organizacijskih posegih in seveda spremembe v samoupravnih odnosih.
Kolektiv TOZD »Pohištvo« čaka in čaka na take spremembe. Čakanje pa se spreminja v apatijo in grenkobo. Kolektiv verjame samo še stvarnim akcijam, obljubam pa že dolgo ne.
• SO BILE ODLOČITVE PRAVILNE?
V okviru delovne organizacije smo solidarno združevali finančna sredstva za investicijo v proizvodnjo velox plošč v prepričanju, da bo pozneje ta proizvodnja s svojo akumulacijo pomagala pri investicijskih vlaganjih v ostalih TOZD »HOJE«: Glede na utemeljitve, ki so bile podane, je bilo to dokaj razumljivo. Upravičenost te investicijske naložbe je vsaj delno negirala ukinitev te proizvodnje konec leta 1976, vendar je tudi ta zahtevala dodatna finančna sredstva. Smatramo, da je bila storjena osnovna napaka v tem, da nismo pred to investicijo zagotovili boljših pogojev za proizvodnjo že obstoječih TOZD (npr. pohištvo, tesarstvo), saj bi bile poznejše poslovne odločitve veliko lažje in trenutno stanje manj kritično.
Tako so bili pomembnejši investicijski posegi v TOZD »Pohištvo« zaključeni s postavitvijo dveh novih traktov, ki pa smo jih lahko uporabljali samo za skladiščne prostore. Sami prostori kot taki ne predstavljajo posebnega prispevka za racionalizacijo obstoječe proizvodnje, opominjajo pa, da smo za dalj časa prekinili modernizacijo oddelka pohištvo, ki bi pri odločnejšemu ukrepanju pomenila velik korak na poti k racionalizaciji proizvodnje in ugodnejšim ekonomskim učinkom. Planirali smo, da bomo sami ustvarili ustrezna finančna sredstva, s katerimi bi nadaljevali delo. Veliko smo pričakovali od poslovanja v letu 1976, kjer smo predvidevali večji ostanek dohodka po zaključnem računu. Ostanek dohodka brez amortizacije (1,5 milijard starih din) je bil zelo velik in naj bi predstavljal osnovo za izgradnjo dodatnih proizvodnih prostorov, prostorov za kotlovnico in za nabavo dela opreme. Žal so bila sredstva nujno potrebna drugim TOZD in delavska solidarnost je tudi tu odločila. Vedeli smo, da je delovni kolektiv TOZD »Galanterija« v nujni proizvodni preusmeritvi in da je v teh naporih potreben take pomoči. Smatramo, da smo s tem potrdili svojo
privrženost delavski solidarnosti in enotnosti v delovni organizaciji.
TOZD »Pohištvo« bo tudi v prihodnje podpiral podobne pozitivne težnje v delovnih kolektivih, žal pa bo moral obnoviti lastno materialno bazo, ki jo že krepko načenja. V negotovosti je naš lasten obstoj in hitre odločitve ter energični ukrepi bodo nujno potrebni.
• DEJANSKO STANJE V TOZD »POHIŠTVO«
Oddelek žaga
Razen transportnih sredstev (kamion, viličar), ki so nabavljena po osvoboditvi, je ostala žaga taka, kot je bila pod prejšnjim lastnikom. Težko fizično delo na skladišču hlodovine, delovni pogoji v žagalnici, ki ne zadostujejo minimalnim zahtevam predpisov — to so značilnosti tega oddelka. Gravitacijsko območje zagotavlja dokaj kvalitetno surovino za žago, ki ima stalen krog odjemalcev, kar je omogočilo, da je tudi v kriznih obdobjih žaganega lesa poslovala rentabilno. Vsekakor ne smemo pozabiti na njeno vlogo v SLO.
V preteklem letu smo nekako izsilili adaptacijo žage, kar pa vsekakor ni stimulativno vplivalo na tiste, ki si prizadevajo spremeniti sedanji status quo. Pričakovali smo vsaj moralno podporo. Le prizadevnosti neposrednih proizvajalcev se moramo zahvaliti, da smo kljub jesenskemu obdobju spravili žago pravočasno v obratovanje. Ne gre za večanje proizvodnih kapacitet, saj so ostali vsi stari stroji; želeli smo boljše delovne pogoje in možnosti, da se naknadno omogoči racionalnejša predelava lesne surovine, kar je cilj tudi ožje in širše družbe.
Oddelek pohištvo
Osnova naše proizvodnje je slej ko prej izdelava pohištvene opreme, ki pa se bo vse bolj naslanjala na lastno surovinsko bazo. Seveda je ne smemo usmeriti izključno v proizvodnjo ploskovnega pohištva, saj nas gibanja na tržišču silijo v kombinirano proizvodnjo: ploskovni furnirani elementi v kombinaciji z masivnimi, žal pa smo vse predolgo stagnirali pri dopolnjevanju tehnologije, kar pa ni oviralo naših konkurentov doma in na tujem, ki so dokaj zvesto sledili razvoju tehnologije. Izgubili smo tudi zadnji argument, s katerim smo pogosto dobivali naročila: če je razkorak v ceni pre-
velik, ni dovolj konkurirati samo s kvaliteto. Pri vse bolj zaostrenih tržnih razmerah temeljijo poslovne odločitve običajno izključno na ekonomskih izračunih. Kljub temu so bile proizvodne kapacitete skoraj vedno zasedene, čeprav se je občutno skrčil obseg sprejemljivih naročil tudi zato. ker pogosto tehnološko nismo bili sposobni izdelati določene opreme.
Za preureditev tehnologije v TOZD »Pohištvo« so potrebni pogoji, ki jih ne bo lahko izpolniti: izgradnja delovnih prostorov, ureditev energetike, ogrevanja, odse-sovanja itd., torej pogojev, ki jih ostali TOZD več ali manj imajo, potrebujejo samo tehnološke dopolnitve. Seveda pa taka vlaganja zahtevajo velika finančna sredstva, dobre ekonomske učinke pa dosežejo šele po ureditvi tehnologije. Sedanji način ogrevanja je nezadosten, nevaren in neustrezen, saj je že prišlo do požarov v termo-genih. Klimatske razmere v lakirnici sploh ne zadostujejo zahtevam, ki jih postavljajo proizvajalci lakov, s poliestri ne bi mogli delati. V montažnem oddelku je v zimskem času temperatura pod stropom + 38° C, v delovni višini pa + 5 °C do +8 °C. Delo z lepili je pri taki temperaturi dokaj nesigurno in reklamacije ne presenečajo.
Medskladiščnih prostorov med posameznimi fazami dela sploh ni. Obstaja prostor za vskladiščenje nedokončane proizvodnje, do katerega se lahko pride le skozi celoten strojni in površinski oddelek. Kako je pri tem z zapraše-vanjem sveže lakiranih elementov, si kaj lahko predstavljamo. Izguba delovnega časa za ta transport je velika, saj je potrebno opraviti tudi povratno pot. V strojnem oddelku imamo na ca. 50 m2 površine montiranih 6 delovnih strojev, če eden obratuje, sta običajno vsaj dva delavca pri sosednjih strojih motena pri delu. Klimatske razmere so se v lakirnici s sušilnim kanalom vsekakor izboljšale, saj presega količina škodljivih
hlapov dovoljeno koncentracijo le trikrat (prej trinajstkrat). Samo lakiranje predstavlja ozko grlo, ki dirigira možnosti proizvodnje za oddelek pohištvo. Obstaja veliko delovnih operacij, ki so jih drugod že mehanizirali, pri nas pa se še vedno opravljajo ročno.
To so le okvirni podatki za to proizvodnjo.
• KAKO NAPREJ?
Normalno je, da na domačem trgu pohištvene opreme nismo vzdržali konkurenčnega boja in da oddelek pohištvo že več let nazaj ni posloval rentabilno, saj noben bistveni delovni nalog ni prinesel ostanka dohodka, ampak precejšnjo izgubo. Izjema sta vsekakor delovna naloga za Libijo, ki pa sta agonijo tega oddelka samo prestavila za nekaj let. Vemo, da izredno uspešnih komercialnih poslov ne moremo čakati vsak dan.
Kako naprej? Nujno je, da posežemo po investicijah, da tako zagotovimo realne možnosti za nadaljnji uspešen razvoj TOZD »Pohištvo«. V teku so že organizacijski ukrepi, s katerimi bomo morali prelomiti dolgoletno tradicijo, kar pa vsekakor ne bo lahko.
Srednjeročni razvojni program sicer predvideva velike investicije pri nas, vendar bodo morala imeti ta predvidevanja veliko bolj trdno osnovo. Najbolj zaskrbljujoče namreč je, da nimamo na razpolago veliko časa. Razvojni programi morajo biti obvezujoči in stalna skrb tistih, ki so že po položaju zadolženi, da njihovo realizacijo tekoče spremljajo. Dovolj je že planov in programov, ki so samo za to, da se ob koncu poslovnega leta ugotavlja, da niso izpolnjeni! Brez ustreznih proizvodnih programov smo zamudili v bližnji preteklosti dokaj ugodna investicijska gibanja.
V sedanjih gospodarskih prizadevanjih širše družbe, da bi v doglednem času uravnovesili zunajtrgovin-sko bilanco, pri kateri je važen izvoz, lahko da svoj prispevek tudi naš TOZD, saj je bil v preteklosti že pretežni izvoznik in tudi v okviru delovne organizacije je njegov delež v izvozu dokaj velik ob istočasno minimalnem izvozu. Delež izvoza bi lahko občutno povečali.
Nujno potrebno je, da uredimo svoje vrste na vseh nivojih, da osebna razpravljanja preusmerimo v tvorno debato in združimo v enotno akcijo vse tiste sile, ki jim je do razvojne delovne organizacije. Kljub temu, da izgleda ta poziv pretiran entuziazem, je osnov zanj veliko. Osebna odgovornost, ažurnost in energično ukrepanje nas bi morala družiti že kot samoupravi j alee. Ni mesta za razvodenitev vseh akcij! Kolektivi na vseh TOZD čakajo in pričakujejo veliko. Stagnacijo, ki jo je delno povzročilo tudi menjavanje vodilnega kadra, bomo morali takoj prekiniti: čaka nas delo brez odvečnega filozofiranja.
Na sestanku predstavnikov TOZD »Pohištvo« in KS Polhov Gradec smo se o vsem navedenim temeljito pogovorili. Krajevna skupnost nas v naših prizadevanjih za sanacijo stanja enotno podpira.
ALBIN METEŽ, dipl. ing.
Naši planinci izkoristijo sleherno priložnost za vzpone v naše gore. Zdaj pozimi sicer mirujejo, zato pa bodo spomladi in poleti toliko bolj zagnani. Tale posnetek je sicer z enega izmed lanskoletnih pohodov v Julijce, toda kaj kmalu si lahko tudi v našem glasilu obetamo spet bolj »sveže« posnetke
PROBLEMATIKA TEMELJNE ORGANIZACIJE »TESARSTVO«
Obeta se nam lepša prihodnost
Pripravlja se sprememba generalnega urbanističnega plana tudi za Ižansko cesto in s tem se odpirajo nove možnosti razvoja
Tesarstvo je locirano na Ižanski cesti. Razvilo se je iz žage, ki je na tem prostoru delovala že med obema vojnama. Zaposluje povprečno 100 delavcev.
Dejavnost TO Tesarstvo:
—	izdelava in montaža klasičnih strešnih konstrukcij;
—	izdelava in montaža lepljenih nosilcev;
—	predelava hlodovine: žaga je le internega značaja in dopolnjuje navedeni dejavnosti.
V skupni realizaciji zavzemajo vse večjo vrednost lepljeni nosilci.
—	naša blatna dvorišča in transportne poti bomo asfaltirali;
—	preuredili smo že garderobe, sanitarije, jedilnico in kuhinjo in s tem izboljšali pogoje vsem nam.
Upamo, da se bodo navedena hotenja nadaljevala z isto vnemo in da bo v na-
šem glasilu HOJA pisalo tudi o uspešnem poslovanju naše TO Tesarstvo.
Seveda, k uresničevanju zastavljenih ciljev pa mora vsak član prispevati svoj delež.
Direktor TO: IVAN KURENT
Kljub temu, da smo med prvimi v državi začeli izdelovati lepljene nosilce, je opremljenost za izdelavo le-teh še vedno slaba. Da je temu tako, je več vzrokov:
—	naše tržišče ni poznalo novega izdelka, njegovih prednosti in kvalitet, kljub temu, da se je izdelek v tujini že uveljavil;
—	premalo in prepočasi smo investirali za strojno opremo in pokrite površine;
—	komercialno smo bili preslabo pripravljeni za prodajo novega izdelka;
—	proizvodnja je bila preveč obrtniška.
Poleg navedenega nas je pri razvoju morda najbolj oviralo nezazidljivo zemlji-
>•••••••••<»•••••••••
• •
•	DOPISUJTE	|
•	•
•	V VAŠE S
i	GLASILO	§
•	•
•	»HOJA«	S
šče. Vsak objekt, ki ga zgradimo je postavljen le za določen čas. Po generalnem urbanističnem planu mesta je znano, da je naša lokacija predvidena za rekreacijsko površino. Pri realizi-ranju tega plana smo dolžni vse nove gradnje odstraniti na lastne stroške.
Tudi desetletni program razvoja DO Hoja, ki predvideva, da se celotno Tesarstvo preseli na industrijsko cono Vič, ni najboljši. Problematična je namreč selitev žage, brez nje pa je tesarska dejavnost praktično onemogočena.
Možnost postavitve žage na ICV pa se je še zmanjšala z ukinitvijo TO Ve-lox.
V zadnjem času se stanje spreminja:
—	pripravlja se sprememba generalnega urbanističnega plana tudi za Ižansko cesto in s tem se odpirajo možnosti razvoja naše TO tudi na obstoječi lokaciji;
—	izboljšala se je komercialna obdelava tržišča, pa imamo delo tudi v zimskih mesecih;
—	dela se na pridobivanju strojev in ostale nujne opreme;
Pogled na obrat Tesarstva
Dvorišče bo treba čimprej asfaltirati
NOVI
IZVRŠNI ODBORI
V januarju in februarju so bili v naših TO in na delovni skupnosti občni zbori članov sindikalne organizacije.
Na občnih zborih so bila podrobna podana poročila v triletnem delu sindikata. Po razrešnicah starim odborom, so bile volitve v nove izvršne odbore.
Novi odbori so podali plan dela za celo mandatno dobo in posebej za letošnje leto.
O novo izvoljenih predsednikih IOOOS sindikata bomo pisali v eni naslednjih številk. Razveseljivo je, da so v njih precej zastopane naše sodelavke.
PREGLED NOVOIZVOLJENIH VODSTEV IOOOS
TO
Predsednik	Namestnik	Sekretar	Blagajnik
predsednika
Galanterija Podpeč Pohištvo, P. Gradec Stavbno mizarstvo Tesarstvo žaga Škofljica Žaga Rob Delovna skupnost
Smole Marija II. Setnikar Ivan Pevec Martin Fortuna Anton Polončič Pavel Peterlin Lado Logar Marija
Šinkovec Alojz Trnove Matevž Mavsar Milan ml. Erčulj Janez Jaklič Franc Gradišar Jože Prebil Ivan
Škrbec Jože Cankar Ivanka ml. Tavželj Janez Rupnik Franc Zavodnik Stane Rupar Jože Schwarzmann Ivanka
Smole Marija I. Božnar Rezka Stanišič Stanka Zajc Marica Košak Ančka Tekavec Pepca Setnikar Jožica
Novoizvoljenim IOOOS želimo uspešno delovanje.
STANE MESAR
• 22. DECEMBRA LANI IN 26. JANUARJA LETOS
Naš referendum je uspel
Sprejeti samoupravni splošni akti, ki so usklajeni z zakonom o združenem delu
22. decembra lani in 26. januarja letos je bil v naši delovni organizaciji referendum, na katerem smo sprejeli samoupravne splošne akte, ki so bili usklajeni z zakonom o združenem delu. Tako so bili sprejeti naslednji akti:
Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD oz. DSSS, Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO, Statuti TOZD in DSSS, Statut DO, Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS, Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter Pravilniki TOZD in DSSS o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Iz zapisnikov volilnih komisij izhaja, da je referendum uspel v vseh TOZD in DSSS za vse samoupravne splošne akte. Slednje dokazuje, da je bila predhodna obravnava pravilno organizirana in da so bili delavci seznanjeni z vsebino posameznih aktov. Posebna pozornost je bila namenjena razpravam o pravilnikih o osnovah in merilih za de-
litev sredstev za osebne dohodke, in sicer zato, ker je to področje najbolj občutljivo za slehernega delavca v delovni organizaciji.
Kako so se delavci odločali za posamezne samoupravne splošne akte, je razvidno iz dveh tabel, ene, ki prikazuje podatke za
pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, in druge iz katere so razvidni podatki o glasovanju za ostale samoupravne splošne akte.
IVAN BREŽIC, dipl. iur.
Na Stavbnem mizarstvu so praktično referendum zaključili že do desete ure. Počakati je bilo treba le nekaj delavcev popoldanske izmene
PRAVILNIKI O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO
Zap.	Ime TOZD oz. št.	DSSS		Vpis. v volil, imei	Štev. oddanih glasov	%	Število veljavnih glasovnic	Število neveljavni glasovnic	Glasovali »ZA«	%	Glasovali »PROTI«	%
1.	Delovna skupnost	100	92	92	92		82	82	10	10
2.	Galanterija Podpeč	168	149	88,6	146	3	144	85,7	2	
3.	Pohištvo Polhov Gradec	119	106	89	103	3	92	77	11	9
4.	Stavbno mizarstvo	188	169	89,8	169		114	60,6	55	29,2
5.	Žaga Škofljica	54	54	100	51	3	47	87	4	13
6.	Tesarstvo, Ljubljana	101	82	81	81	1	81	72	8	6,5
7.	Žaga Rob	21	20	95	18	2	20	90	2	10
Balažič in Martinčičeva sta med prvimi oddala svoje glasovnice
OSTALI SAMOUPRAVNI AKTI
Glasovali »ZA«
Glasovali »PROTI«
Zap. Ime TOZD oz. št.	DSSS	Vpisanih v volilni imenik	Število oddanih glasov		število veljavnih glasovnic	Neveljavne glasovnice	Samoup. spora: o združ. dela d' v TOZD-DSSS Sam. sporaz. c združit. TOZD v DO		Statut TOZD in DSSS	Statut DO	Sam. spor. o : prav., obvez, i odgovornostih Sam. sporaz. c skup. os. in meril za delitev OD Sam. sporaz. o združ. dela del. TOZD-DSSS Sam. sporaz. c združ. TOZD v DO			Statut TOZD in DSSS	Statut DO	Sam. spor. o m prav., obvez, ii odgovornostih Sam. sporaz. c skup. osn. in r za delitev OD		nja z 10 na 8 dni. Nujnost povečanja počitniških kapacitet se kaže vsako leto bolj zaradi vse večjega zanimanja za leto-
1. Del. skupnost	99	95	95,9	93	2	93		93	93	93	90	—	—	—	—	—	2	vanja na morju. Želimo, da si bomo s
2. Galanterija Podpeč	170	144	84,7	140	4	134	133	133	133	134	132	6	7	7	7	6	8	skupnimi	močmi uspeli zgraditi še no-
3. Pohištvo P. Gradec	118	96	81	96		87	85	86	87	86	84	9	11	10	9	10	12	ve počitniške hišice in tako omogočili
4. Stavb, mizar.	187	169	90,3	164	5	146	137	148	142	141	142	12	24	13	17	18	19	daljše in lepše letovanje.
5. Žaga Škofljica	55	53	96,4	52	1	53	53	53	53	53	53	2	2	2	2	2	2	
6. Tesarstvo	100	78	78	76	2	65	61	63	61	64	62 11	15	12	14	12	13	MAJDA KUCLAR
7. Žaga Rob	21	19	90	19	—	19	19	19	19	19	19	—						
• KAKO BOMO LETOS LETOVALI
Samo osem dni
Zaradi velikega števila prijav bo najbrž treba skrajšati čas letovanja v naših počitniških domovih na osem dni
Čeprav smo še skoraj sredi zime, že premišljamo o letošnjem letnem dopustu na morju ali v gorah. Našim delavcem bomo tudi letos tako kot vrsto let omogočili letovanje v počitniških domovih Hoje.
Kapacitete v počitniških hišicah so enake kot v preteklem letu razen v Portorožu. Tako imamo v Pelegrinu pri Umagu 7 hišic s 35 ležišči, v Punatu na Krku 2 garsonjeri z 8 ležišči, v Selcah 2 hišici z 10 ležišči in na Krvavcu brunarico z 10 ležišči. Za počitniške hišice v Strunjanu se bomo tudi letos skušali dogovoriti z občinskim sindikalnem svetom iz Škofje Loke za najem le-teh.
Počitniške hišice v Portorožu pa bomo morali verjetno opustiti, ker le-te v sedanjem stanju ne morejo več obratovati predvsem zaradi dotrajane električne napeljave. Popravilo in obnovitev tega pa zahteva previsoke stroške. Zainteresiranost delavcev za letovanje na Valeti pa iz leta v leto občutno pada, predvsem zaradi oddaljenosti hišic od morja in tudi visokih stroškov prehrane. Ze v lanskem letu so bili letovalci le občasni in to predvsem ob koncu tedna.
Ker pričakujemo tudi v letošnjem letu vsaj tako veliko število prijav kot v preteklem letu, bo najbrž spet potrebno skrajšati čas letova-
• KAKŠNO MORA BITI OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU
REDNO, PRAVOČASNO, RESNIČNO, POPOLNO IN RAZUMLJIVO
Splošne informacije morajo delovnemu človeku omogočiti njegovo pravilno usmeritev v delovnem okolju, v življenjskem okolju, širšem družbenem okolju in usmeritev v svetu — Informacija mora zagotoviti ustrezno osnovo za samoupravno odločanje in preprečiti možnosti tehnokratskih in drugih manipulacij, napak in neodgovornosti pri odločanju
Ustava, Zakon o združenem delu in dokumenti ZKJ opredeljujejo obveščanje kot enega temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih, posebej pa še delegatskih odnosov. Uresničevanje neodtujljivih pravic, o katerih Ustava posebej govori, je namreč s samoupravnim obveščanjem tesno povezano. Cc naj delovni človek razpolaga z vsemi rezultati svojega dela, odloča o celotni družbeni reprodukciji, mora v prvi vrsti razpolagati z ustreznimi informacijami.
V	Zakonu o združenem delu je posebej poudarjeno, da morajo delavci uresničevati samoupravljanje v OZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v treh oblikah:
1.	z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja;
2.	z odločanjem prek delegatov v delavskih svetih, samoupravnih skupnostih in drugod;
3.	z nadzorom nad uresničevanjem odločitev, ki jih delavci sami, delegati, samoupravni in drugi organi sprejemajo pri uveljavljanju svojih pravic v OZD, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organih, organizacijah ter skupnostih.
Za opravljanje teh temeljnih samoupravnih funkcij morajo biti delavci obveščeni o poslovanju temeljne organizacije oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, o njenem materialnem in finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka, uporabi sredstev in drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje. Obveščanje o teh vprašanjih mora biti:
—	redno;
—	pravočasno;
—	resnično;
—	popolno in
—	razumljivo.
V	mnogih OZD danes še
vedno lahko govorimo o pretežno dveh sistemih obveščanja :	vertikalnem in
horizontalnem. Pri prvem gre za posredovanje informacij proizvodnega in poslovnega značaja. Te informacije tečejo od upravno-operativnih, poslovodnih in drugih organov do delavcev. Vertikalen sistem je značilen za odnose med nadrejenimi in podrejenimi. Prvi posredujejo drugim le tista sporočila, za katere sodijo, da so v opravljanju proizvodnih nalog na nižjih ravneh potrebna.
Pri drugem, horizontalnem sistemu obveščanja se med seboj obveščajo delavci na istih nivojih, (na primer v delovni skupini, delovni enoti). Gre za tako imenovane neformalne informacije, ki naj bi dopolnjevale vertikalni sistem informiranja. Vendar pa ta sistem obveščanja ne deluje integralno. Pogosto so le
nekakšen dodatek prevladujoči vertikali, ki že vnaprej, ne glede na mnenja in pripombe delavcev, opredeli bodoče odločitve.
Vpliv organov, ki imajo v rokah večino informacij, je spričo takega načina obveščanja prevladujoč, vpliv delavcev, ki bi morali biti temeljni subjekti informiranja in odločanja, pa premajhen. To narekuje potrebo po dokončni opustitvi obeh sistemov obveščanja in zgraditvi novih odnosov na tem področju, ki bodo v ospredje postavili delovnega človeka kot sa-moupravljalca in odločeval-ca v vseh družbenih zadevah.
Pri opredeljevanju samoupravnega sistema obveščanja v združenem delu je primarnega pomena vsebina, o kateri delavci v TOZD odločajo.
Vsebino, ki tvori bodoče odločitve, je potrebno posredovati subjektom pravočasno. To pomeni že takrat, ko se prve pobude, predlogi in pripombe za razrešitev določenega vprašanja šele porajajo. Samo informacije, ki jih posredujemo v prvih fazah procesa odločanja, lahko motivirajo delovne ljudi za njihovo delovno sodelovanje v samoupravnem življenju.
Vsebina informacij mora biti prilagojena potrebam in interesom odločevalcev v združenem delu.
Samoupravna informacija mora predstavljati osnovo za komuniciranje. Računati mora na reakcije sprejemalca informacije, ki ni več v hierarhičnem odnosu do pošiljatelja sporočila, ampak je enakopraven subjekt tega procesa. Govorimo lahko o dveh vrstah samoupravnih delegatskih informacij:
1.	o splošnih informacijah,
2.	o informacijah za odločanje.
Splošne informacije morajo delovnemu človeku omogočiti njegovo usmeritev v delovnem okolju, v življenjskem okolju, v širšem družbenem okolju in usmeritev v svetu. Informacije za odločanje pa morajo vsebovati vse osnovne splošne informacije, vendar morajo biti pri njih nekatere lastnosti bolj poudarjene, zato se morajo tako po vsebini, kot tudi po obliki od njih razlikovati. To narekuje zlasti cilj, ki ga
morajo te informacije doseči. Imeti bi morale štiri strukturne elmente:
—	opis stanja;
—	vzrok stanja;
—	odgovornost za stanje;
—	možnosti delovanja.
Samo informacije, ki upoštevajo navedene štiri elemente lahko zagotovijo ustrezno osnovo za samoupravno odločanje in zmanjšujejo možnosti teh-nobirokratskih in drugih manipulacij, napak in neodgovornosti pri odločanju. Seveda morajo biti informacije za odločanje v največji možni meri prilagojene konkretnemu okolju, ki so mu namenjene. V nobenem primeru pa delovni ljudje, kot temeljni subjekti obveščanja, brez takšne informativne osnove družbenih odločitev ne morejo sprejemati.
Na koncu bi se dotaknila še štirih osnovnih pomanjkljivosti, ki jih ob prebiranju informacij najpogosteje srečujemo:
—	informacije so velikokrat preobsežne. Delovni ljudje ki jim informacije služijo za njihovo dejavno sodelovanje v družbenih
PREDVOLILNA AKTIVNOST IN 8. MAREC
Na skupnih službah je opaziti večjo aktivnost žensk, ki s svojo pripravljenostjo kandidirati pri volitvah 9. marca dokazujejo, da se ne zavedajo le svojih pravic ampak tudi dolžnosti, ki jih enakopravnost prinaša.
Med sedmimi predvidenimi kandidati delegacije za družbenopolitični zbor (zbor združenega dela), so kar 4 ženske, med trinajstimi predvidenimi kandidati za splošno delegacijo za SIS, pa je celo 10 žensk.
Morda bi jih še kje posnemali?
MAJDA LOGAR
procesih, so z njimi praviloma preobremenjeni. Od tod zahteva po nujni količinski selekciji teh informacij, s katero naj bi dosegli čim večjo informiranost ob najmanjši možni meri dodatnih in odvečnih podatkov;
—	informacije za odločanje niso popolne. Ne nudijo nobenih možnosti za opredeljevanje, saj so običajno posredovane v eni sami alternativi (brez variant) in podobno;
—	informacije so večkrat hudo zapletene, da jih tisti, ki so mu namenjene, le stežka razume;
—	informacije za odločanje niso pravočasne. Velikokrat jih posredujemo tik pred sprejetjem določene odločitve, kar je veliko prepozno.
Namesto prizadevanj za pripravo kvalitetnih informacij se v praksi večkrat srečujemo z dilemo, kdo je odgovoren za pisanje zahtevanih sporočil. Ali so to sestavljale! celovitih delegatskih gradiv, informativne službe v združenem delu ali celo kdo tretji?
To dilemo bi morali čim prej preseči, kajti pisanje samoupravnih informacij je v prvi vrsti dolžnost samih virov. To poudarjam zlasti zaradi tega, ker so samo oni tisti, ki imajo na voljo ustrezne numerične in druge informacije za sestavljanje jedrnatih sporočil, pa
tudi zaradi tega, ker je taka rešitev družbeno najbolj racionalna.
Sestavni del informativnega sistema pri nas so tudi glasila organizacij združenega dela, obenem pa so tudi sredstvo povezovanja delavskega razreda. Vendar pa bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za krajevne in interesne skupnosti, občino in republiko, vse do federacije. Bolj kot do zdaj bi morala glasila spremljati tudi delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem s kakšnimi težavami se srečujejo ter za kakšna stališča glasujejo. Obenem bi morala vplivati na delegate, da se pri odločanju zavzemajo za avtentični delavski interes.
Moj cilj v tem sestavku je bil poudariti povezanost med obveščanjem in odločanjem, iz česar izhaja ugotovitev, da je nemogoče razvijati sistem samoupravnega odločanja brez ustreznega sistema obveščanja. Ni pa to edina funkcija obveščanja. Sistem obveščanja v OZD se vključuje v celoten sistem družbenega obveščanja in je njegov del. Skozi to prizmo je potrebno presojati tudi določbe Zakona o združenem delu o obveščanju.
MARIJA BURKELJCA
Brez besed
In takole počasi iz kraja v kraj, pa vse do morja
Moja ljubljanska druščina se je že pozimi odločila, da dopust preživimo na Krku. Odločiti se je bilo treba le za prevozno sredstvo. Ob prvem spomladanskem soncu, se je nekomu le utrnila prava misel, da pustimo počivati jeklene konjičke in raje vpre-žemo kobilico Cveto. Misel je bila takoj sprejeta in že smo kovali načrte. Stekle so priprave za naše popotovanje.
Bili smo z vseh vetrov pritepena družba, ki si je razdelila naloge. Slave je bil zadol-
žen za motorizacijo (to se pravi voz), Bado je skrbel za higieno Cvete, Mina za lonce, nekaj kilogramov polente in makaronov, črne za humor in »lovske izjave«, Pavle za orientacijo, ter Maje za dobro kapljico. Na vozičku, ki je bil podoben »cizi«, se je znašlo poleg nas še nekaj spalnih vreč, rezervna guma, petdeset kilogramov ovsa, sveženj slame in še kup manj pomembnih stvari, ki so potrebne za dolgo potovanje.
Naša pot se je pričela v Loškem potoku. Polni elana smo korakali poleg voza, prijateljsko trepljali kobilico, se menjavali pri vajetih in na kozlu voza. Za nami so ostajale vasi Travnik, Trava, čabar. V vsaki od teh vasi se je za nami pritepla vaška mladež, nas spremljala del poti in se zopet izgubila. Ob reki čabranici smo si postavili prvo kuhinjo in Mina je dobila prvo priložnost, da se izkaže. Ni ji bilo lahko, saj s kamni obložen ogenj in na njih lonec še zdaleč ni bil podoben domačemu ognjišču. Moramo priznati, polenta se ji je posrečila, za nagrado pa vožnja na vozu. Zopet smo na ovinkasti cesti, okoli nas se strmo spušča smrekov gozd in za vsakim drugim ovinkom stoji zasebna žaga. Od domačinov smo izvedeli, da je tod okoli polno gob. Zapodili smo se v gozd in le eden je ostal pri Cveti ter jo vodil naprej. Res smo nabrali lisičke in nekaj jurčkov je bilo vmes. Noč nas je ujela pri Cerovcu. Za prenočišče smo si izbrali dolinico, poraščeno z grmovjem. Pri nakladanju voza sta Maje in Bado izginila neznano kam. Ko smo povečerjali gobe, vse pospravili, se je zaslišalo petje naših dveh izgubljencev, ki sta se bližala. Prostovoljno sta se javila za stražo. Razni šumi in hrzanje Cvete ponoči je vzrok, da smo štirje spali z enim očesom, junaka pa se nista dala motiti.
Za Gerovom se je pred nas postavil Gorski Kotar. Naprej sta vodili dve cesti: ena skozi narodni park Risnjak, ki je daljša, druga pa skozi Črni Lug preko gornjega Jelenja. Bili smo pred odločitvijo, pa sta nam pomagala fanta, ki sta nas napotila po krajši poti. Krajša pot pa je bila žal še v izgradnji. Delavci ob cesti so nas debelo gledali, a tudi veselo pozdravljali; celo slikali smo se z njimi. Po nekaj kilometrih se je na cesti pojavilo kamenje v precejšnji dolžini. Po dolgi razpravi ali gremo naprej, ali nazaj, je zmagala prva varianta. Krepko smo plunili v roke, razstavili voz ter vso opremo na ramah kot pred mnogimi leti naš vrli rojak Martin Krpan prenesli na ramah. Še najtežje je bilo s Cveto, saj smo za njene noge ves čas trepetali. Kjer pa
KREPAK POGUM IN DOBRA VOLJA PREMAGATA OVIRE VSE... smo se tudi mi pretolkli tam čez, le časa nam je precej vzelo.
S filmsko naglico so nato ostajale za nami vasi Mali Lug, Črni Lug, Mrzle Vodice. Tu smo se drugič utaborili.
Prav zabavno je bilo potovanje skozi vasi, kjer so nas večkrat obkrožili domačini, spraševali to in ono, krmili našo kobilico, nam zanjo ponujali milijone in se ponudili, da se nam pridružijo na poti.
Naslednji dan se pokrajina prevesi v Primorje. Na pevskem repertoarju so se začele vrstiti primorske pesmi. Po klancu navzdol smo bili na vozu, ko pa se je cesta dvigala, smo kaj radi priskočili naši Cveti na pomoč. Že smo v Gornjem Jelenju, do morja je samo še nekaj kilometrov asfaltne
poti, ki se strmo spušča. Tu smo na zadnjem udaru domačinov, kjer jim je všeč naše početje. Najhuje je bilo za našo kuharico, ker je bila v središču pozornosti. »Jad-na mala, što te majka pustila«, je bilo slišati iz ženskih ust. Gremo, pred nami se prikaže morje in prijetna primorska vas Bakarac. Po starem utečenem redu začnemo v gostilni iskati stik z domačini. Kmalu zvemo, da imajo v vasi samo enega konja. Lastnik se z njim ukvarja za »hobi«, že smo pri njem in sprejme našo Cveto v enotedensko oskrbo — kolikor časa smo mislili taboriti na Krku.
Nekaj nad sto kilometrov dolga pot nas ni utrudila, pač pa, združila nas je v prijetno družbo, ki že kuje podobne načrte za počitniško popotovanje v letošnjem letu.
P. P.
Kobilica Cveta med kratkim odmorom
• POTOVANJE OD LOŠKEGA POTOKA DO KRKA
TAKO KOT NEKOČ MARTIN KRPAN
• DOBRO GOSPODARJENJE POLHOGRAJSKE LOVSKE DRUŽINE
PRIJATELJI
NARAVE
Ne samo odstrel ampak tudi naselitev nove divjadi — Že blizu 60 muflonov — Skrb za družabnost — Lovski koči na Črnem vrhu in pod vrhom Tošča
Na območju Polhograjskih Dolomitov dokaj uspešno gospodari lovska družina Polhov Gradec. Lovišče, s katerim upravlja 48-članski lovski kolektiv, je vsestransko zanimivo, saj s svojimi 4700 ha pokriva precej veliko področje lepe in zanimive pokrajine, katera na posameznih predelih nudi vsakemu, ki se potrudi v njeno bližino, ambient visokogorskega sveta.
Dokaz dobrega upravljanja in gospodarjenja je visok stalež divjadi visokega lova (muflon, gams, srnjad, divji prašič, veliki petelin, ruševec). Pred dobrimi 7 leti v lovišču naše lovske družine še ni bilo muflona. Ko so člani razmišljali, kako bi popestrili in obogatili naravo na našem območju, smo se odločili za naselitev te divjadi. Iz bližine nacionalnega parka Gran Paradiso v Italiji smo nabavili 10 muflonov, ter jih začasno spustili v oboro (z žično ograjo zagrajen prostor) na območju Smolnika in to tako dolgo časa, da so samice-ovce polegle mladiče. Nato smo odstranili ograjo in ves trop spustili v naravo. Sedaj se nam je število muflonov povečalo na 50—60 glav, kljub vsakoletnemu odstrelu, del tropa pa je že zašel v sosednja lovišča. Ker je naselitev te divjadi financirala samo naša lovska družina, smo z vsemi sosednimi lovskimi družinami sklenili sporazum, da se ti odpovedo lovu na muflona za dobo 10 let. Uspešnost take naselitve je bila mogoča le ob vsestranskem sodelovanju vseh članov družine, kajti za realizacijo takega plana, je poleg denarja bilo treba opraviti nešteto ur prostovoljnega dela.
Tu sem želel bolj nadrobno prikazati, da lovcem ni osnovni smisel, da samo uplenjamo divjad in težimo za čim lepšimi trofejami. Z odstrelom posegamo v stalež samo v takem številu, da ohranjamo naravno ravnotežje in skušamo odstraniti samo tako divjad, ki ima slabo naravno zasnovo (po lovsko gojitveni odstrel), ta pa je odvisen od strokovnega znanja in zavesti vsakega lovca.
Naj lepši predeli lovišča so okolica Tošča. Ko spomladi v zgodnjih jutranjih urah hodiš po zaplatah preostalega snega na lovu na velikega petelina ali ruševca, te spremlja pomirjajoča tišina, katera je svojstvena samo v tako odmaknjenem in samotnem območju. Ko se prebuja dan in te pozdravi vzhajajoče sonce, vznemiri žvižg gamsa, ki čuva svoj trop, res z veseljem zapuščaš to naravo in prežet s svežimi močmi se vračaš proti domu. Med posebnostmi našega lovišča in za ljubitelje cvetja sta »blagajana« (blagajev volčin) in »jožefca« (dišeči volčin). Med najbolj družabne oblike lova in za vsakega »jagra starega kova« je lov na zajca — bra-kada v pozni jeseni. Ko ure dolgo čakaš v mrazu na stojišču, te v trenutku, ko zaslišiš lovski rog, veselo lajanje iskrih psov-istrijancev, preplavi topla vznemirjenost v pričakovanju bežečega zajca ali lisice.
Po končani brakadi se običajno srečamo na »zadnjem pogonu«, kateri so združeni z lovskimi krsti ter drugimi oblikami lovskih šeg in običajev. Ob priliki lovskega krsta vsak mladi lovec prejme palico, s katero je bil krščen (na njej so podpisani vsi člani lovske družine). Vsak lovec, kateri da kaj nase, to palico čuva vse življenje in ga običajno spremlja v grob. Da pa se »krščeni« pokorijo za svoje grehe solovcem, se morajo oddolžiti z nekaj litri dobre kapljice.
V svoji sredini imamo trdno lovsko korenino, 88-letnega Lojzeta, še pred dobrim letom se je aktivno udeleževal vseh lovov, naj bo to v visokem snegu in še tako strmem bregu, ni želel imeti nobene protekcije pri žrebanju stojišč. Njegova mirna roka pri oddanih strelih je med solovci splošno znana, saj nas mlajše pospravi vse v koš.
Na območju lovišča imamo dve lovski koči. Ena je na Črnem vrhu, druga, katera je še v gradnji, pa pod vrhom Tošča. Koče služijo lovcem za prenočevanje v času lova in druge oblike družabnega življenja. Zelo dobre tovariške odnose in razne oblike sodelovanja v lovu imamo s koroškimi Slovenci, ki so včlanjeni v Klub prijateljev lova v Celovcu. Po svojih močeh se trudimo, da tudi s kmeti sodelujemo, pomagamo zaščititi kmetijske kulture, ter skušamo nadoknaditi nastalo škodo po divjadi. Kajti zavedamo se, da le z dobrim sodelovanjem imamo v njih prijatelje v ostrih zimah, da z združenimi močmi priskočimo na pomoč s hrano lačni divjadi.
Prikazati sem skušal osnovne značilnosti našega lovišča ter njenih članov in vzbuditi miselnost, da je danes lov v prvi vrsti razvedrilo, zabava, uživanje narave, ne pa lov na meso.
Za Polhograjske »jagre« — SREČKO BOZNAR
glasilo delovne organizacije »hoja« ljubljana
HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8 — Tiska Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — V. d. odgovorni urednik Stane Mesar — Ureja uredniški odbor: dipl. pravnik Ivan Brežic, Majda Kuclar, Stane Mesar, dipl. ing. Ciril Mrak, Jože Škrbec in ing. Anton Tehovnik — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72