99. številka.
Izdanja za nedeljo 18. avgusta 1895.
(v T ratu, v soboto zvečer dne 17 avgusta 1895.)
Tečaj X
„EDINOST"
iihaja po trikrat na teden t lotili l»-ianjih ob torkih, Aetrlklh in aobateh. /jutranjo izdanja iihaja ob 8. uri »jutraj, večerno pu ob 7. uri večer. - Obojno liJujr stan* : ia )»■]«« meitr . f. — .Wc, izrini Av»lril» f. 1.* ia tri hipm . . , 2.6U ... 4,— ia pot leta , . , &.— ... el-ia vm t«o ... 10.— ... 1*.— Na aarsik« bral prlliiiH ■araćaia« t*
jealje ailr. Posamično Aterilke ne dobivaju v pro-dajalnicih tobaka v Iratu po a nre., iivtn lr<U po a :it(J. Sobotno vočeruo iidanje v lr»tn « n6„ iiren Trsta S ni.

Oblati raiur.p po tarifu w petitu; ia na«l.u ■ » debelimi črkami a« plsčuje i-o«tor. kolikor ohi. c* nnfadnih »r>.tic, f'oalana oimrtn oe in jtvr. iKtihval«. do-» ogl»«i itd. «e netnajo po pog>dbl
V*i i.ipi"! naj so pošiljajo ure.tniitvu : uiir« rmorm . |3, Vnno pi.no mora ■ iti frankoT'tno. k " n-f. »nkovnna »e n" sprei >m<tjo. Rokopi.i *<« no r*č*jo.
Naročnino, reklamacijo in ngUiin *pro-ji ma npravnHtvo ulicu Molioo jpic-rolo hit. 3, II. nadat. Odprle reklamacije
GI—U.	POlltUn«<a druitv« «« Primorko. "rZ2,'ZZ
Mu it § narofuikoB.
Ćastitim našim gospodom naročnikom. ki niso je poravnali naročnine, zastane do 30. junija t. I., začeli smo pošiljati postne naloge Ako ostane brezvspešen tudi ta korak, primorani bodemo ustaviti dotičnikom dopošiljniiie lista ter predati i ž tir janje zastankov odvetnika.
Upravni&tro.
TebH
Dne 18 avgusta 1830. leta porodil se je v cesarskem gradu v Schiinbrunu pri Dunaju nadvojvoda Franu Karolu sin — Fran Josip. Po abdikaciji tedanjega cesarja avstrijskega in strica nadvojvodu Franu Jo-sipu, bil je poslednji dne 2. decembra 1848. leta proglašen cesarjem avstrijskim, potem, ko se je oče mu, nadvojvoda Fran Karo!, odpovedal nasledstvu na prestolu.
Od rojatvenega dne cesarja in kralja Frana Josipa, dne 18. avgusta 1830. leta, pa do jutršnjega dne ininolo je 65 let — v trenotku torej, ko dobć naši čitatelji v roko te le vrstice, praznoval bode cesar Fran Josip 65-letnico svojega rojstva. 65-tet — lepa starost! Tem srečneji oni, ki je doživel to starost pri popolni svežosti telesa in dulia ! Blagor Tebi, p r e v-z videni vladar, ki si deležen v polni meri te velike milosti božje!
Viharni so bili Saši — leto 1848! — ko je v mladeniških letih cesar Fran Josip vzei v nvjjo roko žt)/.lo drlavu Ilabsliurgov: bilo je, kakor da se na vseli straneh hote porušiti stebri te poslednje. Ali dobri genins Avstrije je hotel, da se je inlndenič na prestolu pokazal — tnoža krepkega po svoji volji in modrega na svojem duhu, da se je Fran Josip pokazal vladarja, kakoršnega treba država v viharnih časih: — ladija, o koji je sodil svet, da jej je usojena poguba, rešila se je srečno iz besnečega valovja javnega upora! Rešila se je, ker jej je bil na krmilu vladar krepke volje in modre previdnosti. Blagor Tebi, prezviieni vladar, da Te je previdnost božja tia toli odličen način usposobila za veliki Tvoj ])oklic, bogato obdu-rivši Te vsemi onimi dednostmi, ki so neizogibni atribut vladarja po božji in narodov volji /
I pozneje ni Ti bila Življenja pot posuta rožicami, i pozneje Ti je bilo često hoditi po trnje vi poti; i pozneje so često sliru-pele sovražne sile nad Tvojo glavo in pre-
PODLISTEK. r Čuvajmo svoje prastarioe.
(Dalje).
I povedi mi, dragi prijatelj, ki si živel med priprostim našim narodom po Primorskem in Notranjskem, ne napolni li se ti srce togoj in čemerom in ne zgrabi li te srd ino jeza, ko si nalete! v knjigi, pri prostemu našemu narodu namenjenej, na pr. na tako le piaarjenje: „Tega človeka bom pa kakemu duhu izročil, (na mestu : izročim pa i. t. d.), da ga bo v Damask nazaj odnesel, (na mestu: da ga odnese). Piškur pa reče (na mestu : je rekel) na to: Tega jaz ne dopustim (itn mestu: dopuščam). Če ga že nočete umoriti, pa tudi na njegov dom ga ne smete nesti, ker tam ga bo moja ljubljena Meglaja lahko našla (na mestu: najde) in se zopet ž njim združili (na mestu: združi). Vrsimo ga v inoije, če mu Bog pomaga (na mestu: če mu bo Bog pomagal, ali pa: če mu Bog pomore), se bo rešil (na mestu: se reši), če ne, nuj pogine. Če nam bo pa Meglaja z vojsko zagrozila (namestil: zagrozi), jej bomo rekli (na mestu: porečenio), da je zbežal, pa ne vemo, kam*, — ali pa na tako-le: „(ilasilo madjarske duhovščine oznani
biti Ti je bilo silnih in groznih udarcev, ali duli Ti je ostal neuklonjen — ostal Si trden liki stoletni hrast ob silnem viharju ; pritiskale so na na-Te sovražne sile — uklonile Te niso nikdar!! Blagor Tebi veliki cesar in kralj Fran Josip, da si imel vsikdar na strani najmočnejšega zaveznika: nezruŠljiro udano.it v božjo voljo in trdno vero v božjo Pravico! V tem znamenju Si zmagal; v'-harji so se polegli in zgradba naše države, koji si bil Ti odločen in moder čuvar, stoji danes trdno in impozantno tako, da jo občudujejo i oni, ki so jo hoteli porušiti svojedobno. Kolik triumf! Blagor Tebi!
A Ti nisi samo krepko roko ukrotil upornih sovražnih sil in besnečih viharjev, ampak prisvojil Si Si svojim velikim srcem tudi — človeška srcat Neprestano se peni va-lovje tekmovanja pojedinih narodnosti v tej državi, nebroj je toček, prouzročujočih silovite politiske, narodne in strankarske boje
—	dan 11.1 dan nam je opažati odurnih bojev plemenskega sovraštva, strasti in zavisti med prepirtyočimi se sodržavljani: ali pred Tvojim jasnim obličjem gine vajo slrasti in zginjajo nasprotstva — v misli na Te, prejasni vladar i» naš oče, se čutimo kar hkratu brate, se ču-tirno zložne, ljubeče Te sinove — v ljubezni do Tebe Čutimo se jedno samo družino. Blagor Tebi, apostolsko Veličanstvo da Te dičeavreola
—	splošne in neomejene ljubezni!
Ti si naša nada, naš up za bodočnost, ker vemo, da Tvoje blago srce povraća ljubezen za ljubezen. Naše zaupanje je trdno, Ua se svojo ijuoflzni.10, modrostjo il) |i|.<fe rio nostjo do vseh, dovedeš prepirajoče se brate do sporazumljenja, do sprave, do zadovolj-nosti, do sreče. Ti si narodom avstrijskim najvišja instanca, od Tebe se obračamo vsi brezpogojnim in neomejenim zaupanjem. In ravno zato, ker se v verni udanosti radi vsi pokorimo Tvoji volji in Tvoji modrosti in ker vemo, da nas ljubiš vseh jednako, brez razlike narodnosti, pljujejo danes naša srca v goreči hvaležnosti do Tebe, ker vemo in smo merjeni, da liki zvezda vodnica dovajai avstrijske nato le do uverjenja, da bodejo srečni k le tedaj, ko jih bode objemala vez jednakosti, ravnopravnosti in bratoljubja; Ti jedini nas dovedeš do mirnega tekmovanja na torišču kulture in napredka v smislu Tvojega vzvišenega gesla : . Viribus unitis !"
To je torej Tvoj najsvečajneji triumf, da si osvoji! človeška srca, da vidijo v Tebi utelešenje ljubezni, modrosti in pravičnosti in da To ta srca ljubijo, obožujejo in da stav-
(na mestu : oznanja), da se bodo sešli ('na mestu: snido) ogerski škofje na konferenco, čem se bo novo ministarstvo izjavilo (na mestu: čem se izjavi) o svojih namerah glede perečih cerkveno-političnih vprašanj. Najbrž bo lo izdali (na mestu: izdadd) vku-peu pastirski list ter sklicali (na mestu: skličo) v varovanje rimsko-katoliških interesov provincialno sinodo; če bo pa vlada to za-prečila (na mestu : če pa vlada to zapreči) okrajne shode, na katere bodo povabili (na mestu: po vabe) tudi lajike."
Temu nasproti blagovoli, dragi prijatelj poslušati nekaj slučajev iz naše in iz književno-stij drugih slovanskih plemen, da se Še bolj prepričaš o resničnosti mojih besed. Tako slove na pr. 1. poglavje blago vest i sv. Luke, 35. vrsta:
a) v ogerskej slovenščini: „Dttli sveti pride na tebe i moč toga Višnjega te ob-senča; ztito i to porodjeno sveto se zvalo bode Sin božji*. — V istem Primož Tru-b;irji imamo na tem mestu: .»veti duh pride v te, ino ti moč tebe obsenči"1, v najnovejšem prevodu sv. pisma, v č;isu „napredka" pa: .Sveti duh bo prišel na te, in moč najvišjega te bo obsenčila; za to se bo sveto, ki se bo rodilo iz tebe, imenovalo sin božji."
Ijajo v Tt svoje nade. Blagor Tebi, ki Si velik med vladarji!
Jutri Bodeš praznoval, o preinili naš vladar in oče, 65-letnico svojega rojstva; pra-praznoval Bodeš ta pomembni dan v zavesti, da so bili: vse Tvoje delo, vse Tvoje življenje, vse Tvoje dejanje in nehanje, vse Tvoje skrbi in Tvoji trudi posvečeni — Tvojim narodom: Da Nisi nikdar mislil na-Se, ampak na one, kojim Si voditelj — po volji Najvišjega. Blagor Tebi!
A mi vsi hočemo pohiteti jutršnjega dne v božje hrame, da v goreči molitvi zaprosimo Stvarnika; Bog nam ohrani še mnogo let tu dragoceno življenje! Milijoni bodo jutri proslavljali Tvoj'' vladarske čednosti, proseči Boja, da ohrani skrbnega Očeta zvestim sinovom.
Milijoni! Blagor Tebi, cesar in kralj Fran Josip!
Na kolesu po našem svetu.
(DopU od »1 kod).
Trink, trink...! — glava med pleči — hrbtnica malo skrivljena — meča napeta — trink, trink! med lepi svet... kolo drči, da je prava slast... na levi zeleni travniki z veselimi grabljicami in drznimi kosci, ki tako radi uprizarjajo za diskretnimi kopicami in- i timue tete-a-tčte-je s svojimi ljubicami — na desni rmena žitna polja z marnimi, spodren-caniuii žanjicami, — pred menoj vas za vasjo, — za menoj gozdi, doline, mesto, trg, vas...
Vednn nnvi nrivntd ♦»■ink t..!..?. •
le dalje! — ,naprej, dokler je še vetra kej'!
Ko sein prilezel z dolenjskim vlakom — iščč med vožnjo ob železnici štiriperesnih deteljic — v Ljubljano, ukazal sem namazati svoj dragi pneumatik S\viftsure št. 1, med tem pa sem skočil na .črnca" v kavarno .Evropa', kjer pa navzlic različnim krulacijaui „akademičnih radikalcev" še vedno nimajo .Slov, Sveta". Ondi sem se sestal z gosp prof. Bežkom, t. č. urednikom .Ljublj, Zvona". Jedva šest mesecev ureduje naš najboljši leposlovni list in že ga misli z nova prepustiti drugemu! V jednem letu trije u-redtiiki, tri glave, troje misli, troje duhov! lzvestno take spremembe niso v korist ni listu, ni sotrudnikom. Jeden bodi stalni
gospodar, jeden diločaj smer, program.....
vedno isti določaj, kaj sodi v list in kaj ne! — Tako pa se dogaja, da se v javni listnici osmeši pesuik, ki je že štiri leta bogato in — N. B.! — brezplačno zalagal list, kot bi bi! kak mlečnozob pesnikovač... dogaja
b) v staroslovenščini: .Duh sviitij nojdet na tii. i sila Vyšniago osienit tii: tiemže i i raždaemoe sviito, narečetsđ syn božij".
b)	v ruščini: „Duh svjatyj nojdet na , tebja, i sila Vsev.vsujago osienit tebja ; po-
setuu i raždaemoe Svjatoe narečetsja Synom Boži i m".
c)	v bolgaričini: .Duh svjatij že dojile VLiliu ti, i sila na Vyšnjago ti osina; za tova i svjato to, kue to sja raždl od tebe, Syn Božij sja nareče'.
d)	v čeičini: .Ducli svaty sstoupi v tč, a moc Najvyšši'ho zasilni tobe ; a protož i to, ož se z teli« svateho narodi, slutiti budo Syii Boži."
e)	t> poljščini: .Ducli š\viety zstapi na e.ie, a moc naiwyžszego začini tobie ; przetož
i co si« z ciebie narodzi š\vie e, bedzie nazvano synem Božym*.*)
*) Evo, kako pristopen bi bil lepi poljski jo* j xik vnem drugim Slovanom, uko bi Poljaki, /.nebivši | >»e nespretne svoje latinice, pisali jia kirilicoj, na pr. „,'ljrrfc cbUMiriii cT*nn hi rt., 11 jh>hi. naiitu.Kuicio aiiTi.Mii
Tufit; IlfibCTOJKI, II 1(1) 1'l.f. »b rtut >I .|HI.|.|[ CI.IIM10, v
Humano cuueai. liuraii,'.
Isti) tako bila bi i naša slovenščina pristopanji* ! drugim Slovanom, ako bi sn poprijeli na>i književnici I oblik, g»re navedeni li pod Al in ako bi zamenjali v pisavi še globoki svoj „6a (*) z dolgim nu", kakor
se pa tudi, da novi urednik z največjo nevoljo nadaljuje z znanstvenim spisom, ker se mu zdi le dolgočasna, okorno skrpr.cana kompilacija, dočim se je predniku zdel spis — imeniten. Take večne spremembe estetično in znanstveno različno podkovanih urednikov pa so tudi vzrok, da je J j. Z v." v nekaterih letnikih tak, da skoro misliš, da čitaš — .Vrtec" ali „Dom in svet", — drugi pa so takih, da je moreš dati v roke le odraslim, izobraženim možem in ženam... Jaz sem me-nenja, da je ,L|. Zv." i z k 1 j u č 110 za resne, odrasle ljudi in n o za deco ali nadebudno mladino. Prav srčno želim, da ostaue uredništvo „Lj. Zv." v sedanjih rokah!
,S\viftsure" je bil namazati ; zasedši istega dirkal sem i/, še vedno podprte Ljubljane. Na meji njeni pa sem se srečal z znanim zidarjem. Povedal mi je, da morajo on in tovariši podpisovati delodajalcem račune za 100, 2(K), 500 gold. dnsi so bile poprave plačane v istini le 7, 10, 20, 50 gld.! Dotični gospodaiji prilagajo te račune svojim prošnjam za podpore. Kolika sleparija!
Skozi K a m 11 i k dirktye sem izvedel na svojo žalost, da je namerovana akademičua veselica v korist pred bankerotom stoječi .Sloveniji" nemogoča, ker j« podrl po« tres čitalnico. Apelnjč na srca bivših „Slo-venljaiiov", dirkal sem dalje iu v jediti uri sem bil v Cerkljah, kjer sem poselil rodo-ili gostoljubni rodbini: Hribarjevo in Vavk-novo. Krušna, romantična lega kraja, krepki
irni-.iuioU; r.....I. I..I......... I.«. IS!	IJ-I
družba... moj ljuček, kaj češ še več!?
Jedva sem se odtrgal od kraja, kjer bi človek pričakoval nebroj tujcev, da jo od-drvim v starodavni iu staroslavni Kranj. Vedno vrlo narodni in zavedni Kranjčani so pripravili skupčiuarjem iu skupšeinaricam družbe sv. Cirila in Metoda nepozabljiv vspre-jem: cvetlični dež iz vseli okenj, navdušeni pozdravi možatega narodnjaka Šuvniku, njegove dražestne hčerke i. dr., vihranje neštetih trobojnic, gromenje topičev, uruobesni živio- iu slava-klici... komu se ni treslo srce ganjenja iu radosti! — V svojo nevoljo pa sem opazil, tla se je narodna stranka zopet odlikovala z — odsotnostjo. Kamor sem pogledal, sami duhovniki, same ženske: iz Trsta, Sežane, Golice, Celovca, Celja, Maribora, Senožeč... le gospodov iz Ljubljane ni bilo videti ! Čudno! — Tako pa se je zgodilo, da so morale ženske — čujte: ženske! zabraniti utihotapljeiije nekega nikomur priljubljenega kandidata. Krasen je bil prizor, ko so gdč.
Kakor v drugih, tako poje na pr. naš narod v prastarej svojej pesmi .Stoji, stoji taiu lipica" :
„t'o perje mi populite, Živenja mi ne vttnule; Jaz perje novo spet vtlobim, V zeleni gozdec spet sfrhim* \ — torej, kakor je navadno z dovršnikom brezi pomožnega glagola bil], kajli tako znanega ,/jomkauja" (vpotrebljauja pomožnega glagola biti z dovršnikom v izražanje bodočnosti) je tukaj isto tako malo trebe, kakor je malo trebe v srbščini uho žalečega .kukanja*, na pr. „podu (poči ču), da radiin", v hrvaščini pa neprijetnega .eukanja", na pr. čil poči, raditi", na mestu: p uljem raditi".
(Dalje v prih. sobotni številki).
ga govori ogromna veJina vseli Slovanov. To se zgodi tcin leze, ker se čuje sploh m Slovenskem globoki ta „ft" viSe kot „u', nego kot „o", saj Iti rekel n. pr. vsak Slovenec, rojeni iu vzgojeni na Malem Stajerji, na Dolenjskem, Notranjskem, 1'rimorskem, ali na Ifcneikem: .gledam lepil njivo, vkupil sem molzuu kravu, prodal sem kosorogu koiu" i. t. d., L-rr vlada ta MuJ na mestu .tia kaj ponosno v vsej tako zvanej kajkavskej književnosti, ki je \,ik.il>or bolj naša, nego hrvaška in >r,- pijemo še dan denes večkrat „u" na mostu globokega „o-, n pr. minulost, masa je minula. t"«a (der ktuumeij, moka (die <|ual), nlHČenec, luučenicn, m 'idnica. in irava <>las dunkej-grllue rajrgras), grudi (iiektusi ulum), nuna (iz nonna), liioiec (i/, nouaus)/vuk itd., na mestu : toiuoloit, toga, muka, morava, grodi" zvok i. t. d.
Kadivec, Nadlišek, Dolenec, Marout i dr. razkaenosti razžarjenih lic vikale: „Contra... tega ne, nikoli ne !• — In kakor disciplinirana falanga so glasovale vse ženske „kot en mož" — contra! Slava zavednemu ienstvu! —
Dežja in vina je bilo tistega dne toliko, da sva morala s Swiftsurjem ostati čez noč v za-me vedno zanimivem Kranju. Ob tej priliki pa sem tudi izvedel izza ku is, da se je t. č. odbor .Triglava" v Gradci hotel pokloniti baronu Kiibecku, da mu čestita prigodom neke zasebne slavnosti, da pa gosp. baron „ni imel časa", da bi sprejel deputacijo !! — Nekdo je liazval ta korak sramotno — klečeplazništvo, izvirajoče iz . . . Preveč sem previden, da bi povedal vsp, kar vem in kar »i mislim, ako je ta vest resnična!
Drugega dne je napočilo najkrasnejše jutro. Z Bogom črni Kranj, z Bogom lepe Kranjice! — Swiftsure me je prenesel v *U uri zopet v Ljubljano. Tu pa sein imel zopet dva užitka: duhovito blebetanje nekega kri-tikastra v hermafroditični „SUdsteir. Post"-i o „Vesni", pa hinavsko zlobno izrabljanje priznanih naših literarnih grehov od Veritasa v graški „Tagesposti", Nedostaje mi časa in volje, da bi po zasluženji označil to dvojno neumnost in zlobnost. Čitatelj, tolle, lege ! —
Popivši svojega,črnca' zajahal sem znova svoje kolo. . . trink, trink! v zeleno Dolenjsko. Sicer me bodo mučile srpentlne in hribci, vendar še vse hujše je uprav Pro« krustovo trpinčenje potovalcev v zabuhlih, razbeljenih kupejih polževske naše železnice. Cftve canera! — jaz pa trink, trink ! — v lepi beli svet . . . Akademični kolesar.
Potni utisi.
(Dalje.)
Praga leži na obeh straneh reke Vltave in sicer večinoma na desnem bregu v prija/ni dolini, obdani lepimi' holmci. Mesto šteje preko 310.000 prebivalcev, od kojih je po zadnjem štetju kacih 83.2"/« Čehov, 16.67» Nemcev in 20.000 Židov. Vredne, da jih ogledaš, so znamenite, stare praške stavbe, med kojiui n. pr. stolp za hranjenje strelnega prahu, sezidan I. 1475-1484. Nekdaj ju ta stolp služil kot uliodna vrata v obzidano
■Mistu. V« 1«,V|W«||| nnnijitt nVtjji -fcUbltltili«,
I. 1458. sezidana tynska cerkev s posebno lepimi kipi sv. Cirila in Metoda in lepimi reljefi, na kojih jo predočen krst po sv. Cirilu in Metodu in podeljenje sv. obhajila po sv. Cirilu. Na severni strani lynske cerkve stoji palača Kitiskega, najveća v starem mestu, in krasna starodavna občinska zbornica, čije visoki stolp je bil sezidan v 14. stoletju. Znamenita je stara češka ura na pročelju, katera bije zaporedoma 24 ur, začenši dan s solncnim zahodom, ter kaže mesec, praznike in spreminjanje lune vse leto. Znamenit je dalje Karlov most, sezidan 1. 1357—1507., ki ima 16 obokov ter je 497 in. dolg in 10 iij. širok ; most krasijo 25 kamenitih in 2 bro-nova kipa v naravni velikosti. Znamenit je dalje češki Rudolftnura, zbirka slik čeških prijateljev umetnosti. Prekoračivši Karlov most, pridemo v male mlmčsti, od koder se dospe na Hradšin. Tu je, s svojimi velikanskimi palačami, kraljevski dvor, NValdsteinova palača, prestolnica i. dr., gotovo najvažnejši del mesta. Posebno znamenita je stolna cerkev sv. Vida s svojimi sturožitnostmi in bogatimi zakladi, dalje loretska cerkev s slavno-znano mostranco s 6580 plemenitimi kameni, dije vrednost sama znaša 3 milijone gold.
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinnka pripovest XVI. veka.
8pinal A. S e n o a.	121
(Dalje.)
Istega popoludne sedela je gospa banica v sobi v Samoborskem gradu. Ban pri vojski, gospod de Lernon v Zagrebu, a čas teče počasi. Banica čitala je knjigo po imenu: „Aruiadis de Gaule", to je »zanimive ljubo vne zgode viteza Amadisa iz Galije". Nekoliko šasa je čitala, sedaj vrgla je knjigo v kot. Kako tudi ne bi ?
Kako da banici ne bi postala dolgočasna fantastična ta povest ? Njej se je hotelo življenja, pravega življenja: njej se je hotelo zmagati jednim hipom. A kaj ji hoče ubogi junak Amadis, ki se je boril z mrkimi duhovi, z zlobnimi pritlikovci, z groznimi pošastmi, da si izvojuje svoje zlato! Vse to bilo je dolgočasno. Sklonivša glavo, prekrižavša na krilu roki, zamislila seje lepa Klara. Kaj si
Predaleč bi zašel, ako bi hotel opisovati druge znamenitosti praške; saj ima vsak kamen v stari Pragi svojo zgodovino — kakor trde Pražani in obširnih opisov Prage si lehko vsakdo preskrbi za malo svoto.
Stopil sem v tramvaj ter sem se odpeljal v prvo sedanjo privlačno znamenitost praško v bubenčki park — v narodopisno v J s t a v o českoslovanskrt.
Misel osnovati in prirediti to velevažno razstavo je sad skrbnega stremljenja zadnjih tridesetih let: predočiti svetu v njega podrobnostih in posebnostih vse českoslovan-sko življenje ter isto obvarovati pred vto-pom v kozmopolitizmu. Česko-slovanski narod biva obkrožen od vseh strani od Nemcev, med koje so se pozgubiii polabski in alpski Slovani. Narodopisne razstave namen je spodbujati česko-slovansko ljudstvo, da vstraja v boju proti svojim narodnim nasprotnikom. Namen razstave je svetu pokazati, v koliki meri se je dosedaj československi narod obvaroval tujega kozmopolitiškega upliva in koliko se je isti narod samostojno razvil in napredoval.
Da si človek dobro ogleda to velezani« mivo razstavo, moral bi v Pragi sprovesti vsaj par mesecev ter vsaki dan posvetiti nekoliko ur posetu razstave. Mi hočemo le v kratkih potezah označiti glavne razstavljene predmete.
Na desno pri uhodu, krasna vzbokana vrata, stoji paviljon praškega mesta, v kojem so razstavljene starožitnosti iz časov precl Kristom, keratniški, maj<diški, porcelanovi in stekleni izdelki iz prejšnjih stoletij in druge praške znamenitosti; v sredi paviljona so razstavljeni starodavni cerkveni predmeti, med katerimi zbirka tiskanih in pisanih dokumentov iz Husovih časov, kot posebnost tudi zbirka mučilnih instrumentov iz starih časov, ki nam kaj izrazito predočujejo nekdanje pravo. Posebna znamenitost tega oddelka je zgodovinska zbirka praškega muzeja s slikami Prage od 15. stoletja do danes in bogata zbirka zgodovinskih spisov, tiki^jočih se Prage.
Sredi paviljona je postavljeno nebo, pod kojem je stal cesar Leopold II, ko so ga I. 1791, kronali za češkega kralja (cesar Joaip II, lo^dhnrinilr T.eotuilda TT.. ni se dal kronati). Koncem paviljona se nahaja zbirka orožja iz starih časov.
Najveći in najkrasnejši oddelek vse razstave je etnografiška palača, koja se je sestavila za razstavo 1. 1891. po načrtih arhitekta Mttnzbergerja ter se je za njo potrosilo okolo pol milijona goldinarjev. Etnografiška palača obsega celokupne plodove uma, dela, življenja, čutstvovanja, običajev in šeg češko-slovanskega naroda. Literaturni oddelek predstavlja nam razvoj češke literature od 15—19. stoletja; znamenite so v tem oddelku zbirke slavnih čeških pisateljev Do-brovskega, Jungmnnna, Kollarja, Safafika Palackega itd. Teatralni oddelek nam kaže razvoj češkega gledališča od njega skromnih početkov do današnje dovrSenosti. Pri uhodu sti predočeni soba, kjer je umrl dramatični pesnik Tyl, in delavnica dram. pesnika Klie-pera, koncem pa flgurovani glavni prizor Smetanove opere „Libuša". Muzikalni oddelek je posebno zanimiv, kajti v istem so razstavljeni muzikalni instrumenti najglasovitejših tleskih in evropskih muzikalnih mojstrov, saj so uprav Čehi dali svetu najboljši kontingent glasbenikov n. pr. Smetano, Dvvofaka i. dr.
(Dalje prih.)
bila? Bogata gospaGrubarjeva. Kaj si sedaj? Slavljena banica hrvatska. Ne, ne ! Laž je,
—	pusta laž! Kaj si bila, kaj si sedaj ? Stvar — pusta stvar. Kje ti je ljubezen, kje ti je srce ? Je-li ti je cvet mladih dnij orosila solza ljubezni ? Ni! Je-li ti je poljub od srca ogrel bujne ustnice? Ni! Kri je bila
—	pusta, besna kri, drugo nič. — Plaho dignola je banica oči, in pogled jej je obstal na sliki. Evo ti življenja — ti si zlata kača
—	ti si Dalila. Klara je skočila, v očesu ji je zaigrala solza. Mar mi ni poskočilo srce, ko sem ga zagledala? Mar ga nisem hotela ljubiti od srca — Pavla? Da, padla bi bila pred njega kakor piv d Boga. A on me je odrinol kakor smet! Ali maščevati se moram. Maščevati se ? Je-li ta peklenska iskra se-vraštvo, je-li ljubezen ? Ah ljubezen je, žarka, besna ljubezen I Kajti Ungnad, Ungnad je medved, a žena mu je samo milu, ker je žena.
Pismo iz Kalabrije.
Gospod urednik ! kmalu bi bil pozabil, da sem se Vara ponudil, pisati Vam v kratkem. Na, evo me! Mož beseda.
Zadnjič sem Vara poročal o volitvah v italijansko komoro, danes pa kaj malega o volitvah deželnih poslancev in občinskih svetovalcev, ki so ravnokar dovršene. Tudi to pot imeli smo silnih volilnih bojev.
Občinske finance kažejo povsod pri-manjklaj in ni čuda, da se najdejo tudi možje, ki so jeli resno misliti na tužni in kritični položaj v tej, za Vaše drugodne so-deželane obljubljeni deželi.
Volilnega boja udeležilo se je tudi svećenstvo, katero je izišlo kot zmagovalec v mnogih volilnih okrajih. Pri političnih volitvah jim je prepovedana udeležba.
Od daleč sem opazoval agitacijski manever volilnih strank, iz katerega se da sklepati, na kaki stopinji morile in kulture se nahajajo stranke v Italiji. Po dnevi, ob času volitev, ti je vse mirno, le po noči imajo stranke moč. Agitatorji tavajo od hiše do hiše, trkajoči na vrata zadolženega kmeta ali rokodelca, kateri mora seveda vstati ter obljubiti, da bode volil ž njimi in jim dati v potrdilo poseben znak, kojega mora dodati pri volitvi na volilni listek. Tak6 zved6 namreč, je-li res volil ž njimi ali ne, kajti člani komisije si beležijo te znake. Da se je tudi ob teh volitvah plačevalo, pritiskalo, itd., je gotovo — saj smo v kulturni in liberalni Italiji.
V vseh volilnih okrajih, posebno pa v spodnjem delu Italije imajo navado — znak kulture in morile — da najmejo zmagovalci godbo, (takšne obstoje malone v vseh vaseh in sicer dobro organizovane), katera mora svirati podoknice-žalostinke pred hišami propadlih kandidatov in njih agitatorjev, najeti dečaki in možje prepevajo miserere in nos6 rak ve, križe, mrtvaške glave, itd., postavljajo se pred raznimi stanovanji; tudi v cerkve imajo navado vdreti zmagovalci ob nuznanjenju zmage in počnejo zvoniti uprav po piranski (ne vem pa, je-li bil kak Kalabrež v Pirann med časom tamošnjih škandalov, ali pa so poslali Piranci pred leti sem kakega odposlancu, du pmn<tnj*> Irnlturn, boro in navada svojih bratov v škornji). Ako bi človek ne vedel, da so to ?naki zmage, in, ako hočemo, tudi kulture, mislil bi si, da je poslednji dan. No, volilno burno valovje jelo je polegati, dežela dobiva zopet prejšnji značaj.
Poslanska zbornica, kakor Vam znano, je zaključena. Crispi Francek je šel na počitnice in sicer zmagonosno. Opozicija mu je sicer metala polena pod noge, ali kaj vse to, Francek ni reagiral, temuč obračal se je le do večine, katera je pritrjevala slepo njegovemu .veto".
Tudi letos niso pustili naše mile Avstrije. ali bolje rečeno, nas Slovanov v miru. Boje se nas, kakor vraga, kajti znajo, da smo jim trn v peti — ali bolje rečeno, trn ob robu škornje. — Na razne interpelacije o razšii jajočim se Slavjanstvu v Avstriji in o namišljenem teptanju italijaii9tva, odgovorila je italijanska vlada interpelantom povoljno, kajti namignila jim je, da ne spi v tem pogledu, kar zuači, da ume ista uveljavljati svoj upliv tudi zuuaj mej italijanskega kraljestva!	(Konec prih).
Banica pristopila je k oknu. Pritisnola je vroče čelo na steklo. Baš je zahajalo solnce. Nestalni žarki igrali so na baničinem Čelu. Zašlo solnce — zašla nada I
V tein trenotku vstopil je v sobo sluga.
„Kaj je?" vprašala je Klara, obrnivSa glavo.
.Pred jednim trenotkom milost Vaša", odvrnol jo sluga, .prijavil se je pri vratarju plemeniti gospod kapetan Pavel Gregorija-nec —".
„Kaj praviš?" pričela je banica drhtati.
„Da, gospod Pavel Gregorijanec, in oddal je, idoči iz taborja, to-le pismo za mi-lostljivo gospo od velemožnega gospoda bana. On bi je sam izročil, toda Vaša milost naj ga oprosti, ker je že kasno, in njemu se mudi v Mokrice".
(Dalje prih.)
Politiške vesti.
V Trata, dne 17. avgusta 189.V
Deželnozborske volitve v Gorici.
Iz goriške okolice nam pišejo: „Zadnji .Primorski list" od dne 8. t. m. je priobčil uvodni članek pod zaglavjem: „Naši kandi-datje za dež. zbor". Kdor je pazno prečital članek, moral je žalostnim srcem vzklikniti: Usmili se nas o Gospod! Usmili se nas o Gospod! Gospoda v okolici „Primorskega lista" si gotovo mislijo, da pojde vse za njimi črez strn in drn, a motijo se jako. Goriška okolica sploh in vsa dežela ni še tako zaslepljena, hvala Bogu, kakor si gospoda mislijo. Tu pri nas nimamo še peronospore, bolezni, katera se je bila prikazala pred nekimi dnevi v Starem trgu na Kranjskem. Ce mislijo gospoda iz okolice „Primorskega lista" bloditi vodo, da bi laže lovili ribe v svojt • stavljene mreže, se tudi motijo; nale ljuds ni več v taki temi kakor si oni mislijo in glede kandidatov v deželni zbor se ne bode prav nič oziralo osobito na take kandidate ne, kakoršne bi nam rada usilila slavna gospoda. Kakšne kandidate bi nam rada priporočala, je razvidno iz gori omenjenega članka. Po okusu teh bi bili kandi-datje na pravem mestu oni, koji bi našim ljubeznjivim sosedom Lahom uklonili vrat na vsej črti; oni, koji bi poslednjim dovolili vse, sebi (ne sebi, pač pa ubogemu našemu narodu) pa nič. Da bi se v deželni hiši kregali z Italijani ? Tega nikakor ne, ker ni krščansko, ker z uljudno spravljivostjo se vse doseže! Tako pišejo gospodje. O nedolžna ironija! Dobro nam je znano, da Lahi nam ne privoščijo ničesar, niti najmanjše drobtinice ne, in naj smo jim še tako prijazni in spravljivi. Dokaz so nam slovenske šole v Gorici.
Z ozirom na vseh pet točk v omenjenem članku, povemo gospodi: niy bodo mirni, naj si nikar preveč ne belijo glave z volitvami; škoda truda in časa.
1. Naši dež. poslanci bodo pošteni in krščanski, Četudi ne iz vrste onih, kojim sta narodnost in trpeče ljudstvo deveta briga; a. vneti Slovenci, ki bodo ljubili, kar je ljubezni vredno in Črtili, katni ljubezni vredno; 3. izobraženi in sposobni svojemu poslu.
S kratka: Naši poslanci morajo biti vredni zaupanja in morajo dobro poznati potrebe ljudstva, ne pa klečeplazi in kimovci, vrli rodoljubi, vneti Slovani morajo biti. Gospodo pri „Primorskem Listu" pa prosimo, naj bi bili vendar tako pametni, da bi se ne mešali v volilno gibanje, ker bi še sicer utegnili pripraviti katerega ob dobro ime, ako bi ga priporočali kandidatom. Vemo že sami, kaj je pravo in ne potrebqjemo varuhov, osobito takih varuhov ne, ki bi hoteli tirati politiko pogubne popustljivosti in kozmopolitizma".
Za vsebino tega dopisa prepuščamo odgovornost gospodu dopisniku.
Pa tudi nas je skrajno nemilo dir-nol omenjeni članek v „Primorskem listu*. Kajti skrajno nevarno je metati v kritičnih časih med ljudstvo takih etastičnih spisov, ki ne povedo ničesar in pa — premnogo, kakor je že obzorje čitatelja: širje ali ožje.
Ako pravim narodu : Izberi si le poštenih, resnih in dobro krščanskih mož; ne izbiraj krićaćev in potepov, pustolovcev in vajencev so to same lepe ter same ob sebi razumljive stvari — ali program to ni I S takim pisar-jenjem moremo vzbuditi pri nerazsodnem čitatelju domnevanje, da so vsi oni, ki zahtevajo od poslanca poleg omenjenih čednosti tudi jasnega narodnega in gospodarskega programa ter resne volje in odločnosti za izvrševanje tega programa, sami pustolovci in potepi!! Za božjo voljo, ali smo res padli že tako nizko v medsebojni borbi ? ! Ne, ne moremo si misliti, da bi se zavedni goriški Slovenci zadovoljili s poslanci, ki bi hoteli potrebni jasni program nadomestiti - se zasramovanjem nasprotne domače stranke !
In čujte nadaljnjo logike ! „Primorski list" sluti, da pridejo Italijani z zastavo naduti fanatizma v deželni zbor, vendar pa svet potem Slovencem — kakor rečeno, Bo^ t .izumi tako logiko, mi je ne moremo! — naj pošljejo v deželni zbor takih mož, ki se b o d o v e d 1 i d o s t o j n o in ne bodo iskali pretepov, češ, brez spravljivo-sti ne dosežemo ničesar — To je zopet tista i nevarna igra z besedami! Da bodi vedenje I poslanca dostojno, je razumljivo sumo od
sebe in r a z ž a 1 j i v o bi bilo za volil-c e, ako bi mi sumili le jeden sam hip, da hočejo poslati v deželno zbornico — nedostojnih ljudij. Razžaljivo je za razsodnega volilca, ako sploh naglašamo take stvari! Z ozirom na nerazsodne ljudi pa je tako pi-sarjenje pogubno in — krivično, ker utegne vzbuditi domnevanje, da je nedostojen in prepirljivec sleherni, ki ne prisega na zastavo narodnega brezprograms tva. Mi ne razumemo zares te gospode, da nam propovedujejo spravljivost in uljudnost ravno sedaj, ko nam Italjani na svojih shodih napovedujejo boj do skrajnega! Ali je res zapisano — ako smemo tako reči, ne da bi nas zapisali med ateiste — v knjigi usode, da le mi in vedno le mi in samo mi moramo biti zmerni in spravljivi ?! Kakor da nam ne bi kazalo na tisoče vzgledov, koliko nam je škodovala ravno ta naša — sit venia verba — nemoška mehkoba in smešna rahločutnost. A mi bi še oprostili gospodi vse te nasvete dvomljive vrednosti, ako bi se mogli spomniti le jed-nega samega slučaja, ko bi bili ista gospoda klicali tudi tjakaj preko meje na Kranjsko: da treba uljudnosti in spravljivosti! Jeruzalem ni daleč od Betlehema : Kranjska se dotika Primorske, zbok česar bi menili mi, da ista pravila spravljivosti, ki veljajo za Primorsko, veljajo tudi za Kranjsko, tem bojj, ker v poslednji pokrajini imamo posla s krvnimi b r a t i. Kje naj iščemo uljudnosti in spravljivosti, ako ne med — brati?! Ker pa gospoda priporočajo spravljivost le do drugorodcev, proti lastnim rojakom pa boj, soditi je, da narodnjaštvo gospodov pri aPrim. listu" nima posebno globokih korenin.
Dulcis in fundo! »Primorski list" hujska ljudstvo koncem Bvojega članka, da naj pokaže vrata slehernemu „agitatorju*, tudi če je prišel od voditeljev. Ne, kaj tacega nista zaslutila duhoven dr. Gregorčič ter ple-menitaš po rodu in mišljenju — Alfred C o-r o n i n i! To hujskanje kaže, da bi gospodje hoteli med natr.i uvesti anarhijo v isti hip, ko se nasprotniki stiščejo v krepko organiz^jol Ali res niso še izumrli — Hero-stratje ? 1
Cerkveno - politi&ka preosnova na Ogerakem. Stvar vendar ne pojde tako gladko, kakor so si mislili Žido-liberalci. Vsi razburjeni prijavljajo danes vest ma-djarskega klerikalnega lista ,Magyar Allam", da dobi duhovščina na Ogerskem dne 29. septembra, torej neposredno pred onim tre-notkom, ko imajo stopiti v veljavo cerkveno politiški zakoni, navodilo, v kojem bode za-žugano z ekskuminacijo vsakemu katoliku, ki bt se hotel poročiti civilno. Dotični torej bil bi izobčen iz prejemanja zakramentov in cerkvenega pogreba.
Liberalni listi se boje, da utegne to navodilo kaliti verski mir ? Kakor da niso oni zapričeli verskega boja 1 Ne pojde tako gladko ne, kakor so si mislili.
Iz Bolgarske. Dne 14. t. m. slavil je princ Ferdinand deveto obletnico, odkar je zase! bolgarski prestol. Oficijozne vesti poročajo, da se ie ta obletnica v Sredcu proslavila posebno sijajno. V jutru je bilo ogledavanje vojakov, pri čemer so bili navzoči duhovščina, vsi ministri iu mnogo drugih odličnjakov. Knez se je udeležil banketa, prirejenega po častnikih njegovega osebnega polka. Poveljnik polku je napil princu, naglasivši, da spaja nerazdružljivo jedinstvo kneza in vojsko. Med burnimi živio-klici množice povrnil seje princ v svojo palačo. Mesto je bilo okinčano in na večer je bila razsvetljava.
Keaen opomin -- Turčiji. Angleški kouservativci so bili doslej naj trdo vratuejši zagovorniki trhljavosti turške uprave. Najhujše nedostatke in tudi grozodejstva zagovarjali so ali vsaj olepšavah angleški konservativci. Še-le stari vodja liberalcev, Glad-stone, se je uprl z vso svojo avtoriteto takemu pačenju resnice ter se je pred angleško javnostjo odločno zavzel za tlačene narode na Balkanu. Njemu gre torej zasluga, da se je angleška javnost nekoliko seznanila z razmerami na Balkanu. Od tedaj so tudi konservativci jeli nekoliko brzdati svoje navdušenje za — turško gospodarstvo. — Vodja angleških konservativcev in sedanji mini-sterski predsednik, Salisbury, je celo v gosposki zbornici izustil jako resen opomin na adreso sultana. Naglasivši, da treba prisiliti
Turčijo do reform v Armeniji, rekel je Sa-lisbmj, da ako bi se Sultan hotel upirati reformam, da nobena pogodba in nobena simpatija ne bode mogla vzdržati moči sultanove.
Različne vesti.
Imenovanj«. Poštni oficijal V e k o s I a v Vaupotič je imevovan poštnim kontrolorom IX. čin. reda na Dunaju.
Na jutrinjo obletnico blagoslovljenja zastave „Del. podp. društva* opozarjamo še enkrat vse slovensko občinstvo. Členi društva se zbero v društvenih prostorih, od koder odidejo z društveno zastavo in godbo k sv. maši v cerkvi pri sv. Antonu novem. Maša se prične ob »/48. nri. Popoludne bode velika veselica v vrtu „Mondo nuovo" z jako mnogovrstnim programom.
•Pevsko druktvo Slava* pri sv. M. Magdaleni spodnji priredi jutri v nedeljo dne 18. t. m. svoj pevski večer sodelovanjem domače godbe v proslavo rojstnega dne Njeg. Veličanstva. Pevski večer bode v lepo okin-čanem vrtu gostilne gosp. Jošefa Franko-viča pri sv. Ani.
Donoiki sa motko podružnico iv Cirila in Metoda v Trstu. G. A. Kovač trgovec v Sv. Križu pri Prošeku je daroval 17 kron in g. B. v Pulju za zgubljeno stavo 2 kroni, gospa Kozalija Nekerman s Prošeka je darovala 2 kroni.
Ceearjev dar Ounaju. Dunajski listi poročajo. da hoče Nj. Vel. cesar povodom svoje 50-letnice podariti svetovnozuani „Prater* dunajski občini. Dunaj prevzame velikodušno to darilo pod natančno določenimi pogoji, med katerimi so najbistvenejši: „Prater" mora i nadalje ostati ohranjeu svoji sedanji vporabi, namreč kot javno šetališče in prostor, določen občinstvu v zabavo; dunajska občina ne sme zadolžiti tega zemljišča, velika trata mora ostati za vojaško vežbališče kakor je sed<\j itd.
X. valika akupičina druibe sv. Cirila in Metoda v Kranju. (Konec.) Danes nam je omeniti še govorov pri banketu. Govorile so razne prononsirane osebe iz raznih strank, a vse se je lepo zlivalo v jeden sam akord rodo- in domoljubja. Da bi le hoteli gospodje, ki so govorili na banketu v Kranju, povsodi
praktično uveljavili svoje besede----
mir bi bil 11a Slovenskem----ne mir,
ampak odločen, možat boj združenih rojakov za srečno bodočnost naroda.
Vrsto oficijelnih napitnic je otvoril dru-žbini predsednik g. prof. Zupan. Omenil je, kako je bilo meseca julija 1883., ko so v Ljubljani grmeli topovi, ko so bile vse hiše okrašene z zastavami in z venci ovite. Kranjska dežela je takraj slavila šeststoletnico združenja s habsburško monarhijo. Tedaj je stopal naš ljubljeni cesar po ulicah, posutimi s cvetkami, in ljudstvo ga je pozdravljalo z navdušenjem. Dne 7. maja 1895. 1. ni bilo videti nobene zastave in cesar je mesto po cvetlicah, stopal po razvalinah; hiše niso bile ovite z venci, podprte so bile s tramovi. Ali bode cesar mogočnjak živel <Uje v srcu ljudstva, kakor cesar samaritan ? Bolj upisan ostane v srcu ta usmiljeni cesar in njemu dvignem čašo kličoč : Naš usmiljeni cesar naj živi!
Kakor grom je iz navdušenih prs za-grmel trikratni klic Živio! godba je zasvi-rala in vse občinstvo je stojć zapelo cesarsko pesem.
Družbini podpredsednik notar g. Svetec se je zahvalil kranjskemu mestu na prijaznem vsprejemu.
Mestni župan g. S a v n i k je obžaloval, da družba ne more današnjega dne, desetletnice svojega obstanka, praznovati v središči vsega slovenskega naroda, v beli Ljubljani. Za Kranj je radost in čast, da si je družba to mesto izbrala za zborovališče. To bode v kranjskih prebivalcih utrdilo nazore, za katere dela Ciril-Metodova družba, za katere bije vsako narodno srce. Družbeniki so se zbirali že v raznih krajih, so videli, kako bijejo tam bratje trd boj za svoje uaj-naravnejše pravice, videli so pa tudi nnemo i a našo narodno stvar in se prepričali, da gledamo lahko mirno v bodočnost. Danes zboruje družba v kraju, kjer stoji rojstna hiša tistega moža, ki je prvi razvil narodno zastavo in nanjo zapisal: Vse za vero, dom, cesarja. V imenu tega mesta pozdravljam družbo in izrekam željo, naj bi Blei\veisovo
geslo ostalo vedno budilo in vodilo pri vsem našem narodnem delovanju. Bog blagoslovi delovanje družbe sv. Cirila in Metoda, Bog živi Vas, mili gostje.
Odvetnik g. dr. P reve je povdarjal važnost narodne vzgoje in napil slovenskemu ienstvu, naj bi v duhu sv. bratov Cirila in Metoda vzgajalo našo deco.
Med neoflcijelnim delom je g. K o bi ar v humoristično zasoljenem govoru pozdravil narodnemu ženstvu ; gospodična Maša D 0-1 e n č e v a iz Sežane je napila družbi, kot buditeljici narodnega ženatva ; posl. E i n-s p i e 1 e r je rekel, da so koroški Slovenci polnoletni, da ne potrebujejo nemškega va-ruštva, da pa radi priznajo Ciril - Metodovo družbo za varuha ter konečno napil županu g. Savni k 11; posl. dr. Žitnik je zatrjeval, da želi iz globočine svojega uarodnega srca, naj bode Ciril-Metodova družba skupno ognjišče, naj med družabniki politični nazori ne delajo razločka. Če že ne vozimo skupaj, pa vozimo vsaj p a r a r e 1 n o, saj nas vse navdušuje samo blagor slovenske domovine. Besede ne veljajo nič, samo načela; ideje so večne, taktika pa se lahko preminja. Bodimo previdni kadar sodimo o osebah. Temna je naša zgodovina, a mlada so naša srca: če se že ne moremo združiti, ne bodimo si osebni n a-sprotniki, delujmo za skupne interese in nobena sila nas ne premaga. Duhovnik dr. M e d v e d je z ozirom na Žitnikove besede glede paralelnega delovanja rekel, da bi bilo to slabo, in zahteval jedinosti. Slovenci, je rekel, še niso bili nikoli tako slavni, ko sedaj po celjski zmagi. Zmagali smo, ker smo bili jedini. Jedinosti je treba, jedinosti v načelih, jedinosti v t a k t i k i, j e d i 11 o s t i v zm agi. Gospodična Nadlišek iz Trsta je napila dru. Medvedu. Duhovnik gosp. Grego-rec iz Trbovelj je povdarjal, med posvet-njaki in duhovniki naj ne bo jeze, ampak vsi naj tekmujejo g 1 e d e n a r o d n e g a dela. V ta uamen naj vrši vsak svojo dolžnost. Kolike važnosti je, če žive duhovniki in posvetnjaki v prijateljski ljubezni, se vidi na Štajerskem, kjer Slovencev ne obsipajo s cvetkami, kakor v Kranju, nego s psovkami. Konečno je še dr. Medved napil vodstvu in dičnemu predsedniku prof. Zapanu, ta pa se je zahvalil in napil mešanemu zboru, naposled pa je g. Koblar prečital došle številne brzojavke.
Potovanje 8lovencev v Prago. Južna železnica je dovolila, da bode vozil posebni vlak že od tu iz Trsta, ako se odpelje od tu vsaj (JO oseb. Ker se popeljejo Slovenci in Hrvatje ukupno v Prago, želeti bi bilo udeležencev sosebno iz Istre. Poživljamo torej vse one, kojim le dovoljujejo sredstva, naj nikar ne zamude te prekrasne prilike, da bode tudi naša Primorska primerno zastopana pri izletu Slovencev in Hrvatov v Prago, kjer jim bode občudovati fenomenalni kulturni napredek nuroda češkega ter se — učiti!
Obustavljena preiskava. Kakor znano, izdali so laški vseučiliščniki nedavno brošu-rico v proslavo jubileja italijanske akademiške zveze v Gradcu. Ta brošurica bila je zaplenjena, in zajedno so zaprli nekatere mladeniče, ki so bili na sumu, da so v zvezi s tem izdanjem. Tržaško deželno sodišče pa je sedaj obustaviio preiskavo proti Ginu Dom-pieriju, dr. Renatu Saversichu, Kgardu Kas-covichu ml. in Cezarju Piccoliju. Te štiri stavili so včeraj popohidue na svobodo.
Lepe razmere! Te dni so prijeli stražarji •iOletnega postopača Andreja Jeleršiča iz Gorice, katerega je iskalo sodišče Rovinjsko, ker je na sumu sokrivnje pri neki veliki tatvini. Vrli Jeleršič je bržkone znal, kako izborno nadzorujejo v mestni bolnišnici obolele jetnike, za-to se je javil „mar6d* in res so ga odposlali v bolnišnico. Tam je vrli Jeleršič, kakor pred njim že marsikoji drugi, vporabil ugodni trenotck, ko ga „nihče ni nadzoroval* ter pobral svoja kopita. Kam? to zna le on sam in Bog. Zares lepe razmere v mestni bolnišnici!
Nezgoda v kamnolomu. Včeraj je padel v Martelančevem kamnolomu na Kontovelju 451etnemu dninarju Šimnu Smiloviču iz Mo-mjana velik kamen na levo nogo ter mu isto popolnoma stri. Ponesrečnega moža pripeljali so v tukajšnjo bolnišnico.
Tedenska etatistika tržaška. V tednu od 4. do 10. t. m. rodili so se v tržaški ob-
čini 103 otroci (60 možkih in 43 ženskih); razven teh bili so 4 mrtvorojeni. Umrlo je 8H oseb (">4 možkih in 32 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 27-71» mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki, smrti: 1 slučaj škrlatice, 4 si. divice, 1 si. ošpic, si. je-tike, 6 si. vnetja sopnih organov, 1 si. kapi, 1 si. smrti po naključju in 1 kamomor.
Policijako. 60-Ietni kočijaž Karol Rey iz Tnlona, stanujoči v ulici Giulia hit. 50, spri se je sinoči s svojo ljubico Marijo Stadlmau, pri kateri stanuje. Grozil se ji jez bodulom, radi česar so ga stražarji zaprli. - Čuvaj javnepa vrta v ulici Giulia Josip Slokovič je zasačil sinoč 241etno deklo F. Č. is Lokve pri nenravnein Činu v omenjenem vrtu. Izročil jo je policiji. — 70-letno Marijo Stre*, čak, pristojno v Materijo, so zaprli, ker ju prosjačila po Acquedottu. — 45-letno Marijo vdovo S. iz Ljubljane, sobarico v hotelu I>e-lorme, so zaprli, ker je na sumu, da je ukradla tam nastanjenemu tujcu dr. Saka^su lepo svoto v zlatu in nekatere dragocenosti.
Kaj je smola ? Smola je: ako se človek nahaja v tuji gostilni, se radostno zabavlja in veseli, slednjič pa opazi, da je denar doma pozabil. — Smola je : ako se na ulici pokloniš gospici, za kojo morda letaš že ves mesec, a jej pri tem pa stopiš na dolgo krilo, katero se — pod težino tvoje spretne noge
—	razpara od pasu pa doli do črne zemlje.
—	Smola je: ako kdo v društvu slabo govori o kaki nepoznani osebi, a se jeden od gospode kar hkratu podigne vzdignjeno pestjo, predstavivši se kot predmet njegovega govora. — Smola je: ako prideš domov pozno v noč in brez hišnega ključu, pokličeš svojo zakonsko polovico, koja pa ti, mesto ključa, le lonec vode vrže na glavo. — Smola je: ako padeš na tisti del života, na kojem je v starih časih — tako pripoveduje pravljica
—	sedela prekrasna kraljica Kunigunda ter si pri tem nos razbiješ. — Smola je: ako zaviješ z ulice v ulico ter nenadno zadeneš na svojega upnika, kojemu se že dolgo časa skrivaš in nmičeš. — Smola je: ako se človek sprehaja z tlijo damo, pri tein pa sreča svojo preljubo ženico. — Smola je: nko ves znojen prispeham na kolodvor, in mi vlak odžvižga ravno pred nosom. — Smola je, če kakovi gcspici pieveč dvoriš, med tem pa pride njen zaročil i k ter ti prisloni jedno
med rebra. — Smola je---ne, zadosti
bode primerov, kajti bojim se, da ne bi vsa ta nesrečna smola romala v oni veliki koš, ki stoji pokraj g. urednikove mize. A Z—e.
Najnovejše vesti.
Gorica 17. Na predlog župana Venut-tija je sklenil občinski svet uložiti pri pred* sedništvu ministerstva protest, proti sitiniii-čeiijn lojalnosti iu gospodarstva mesta goriškega, koje sumtiičenjo prihaja od slovenske strani potom novin iu interpelacij v državnem zboru. Poslušalci so s pohvalo vspre-jeli ta sklep. (Protestuvati j« lahko, drugo pa je: ovreči od slovenske strani navedena dejstva. Gospoda menda uvidevajo sami, da se njih stvar ne da več zagovarjati pred javnostjo — ni v državnem zboru, zato iščejo sedaj varstva pri ministerstvu kakor poredni otrok pod materinem predpasnikom. Op. ur.)
Bruselj Iti. Poslanska zbornica je v drugem branju vsprejela z 81 proti 52 glasom zakonski načrt šolskega zakona.
Mars-la-Tour 1(1. Danes se je vršila spo-niimska slavnost za vojake, padšu dno Iti. avgustu 1870. Slavnosti se je udeležilo do 10.000 ljudij. Nižji prefekt Brily in župnik Bruvillu imela sta patrijotiška govora. Muša se je darovala pod milim nebom v nazočnosti velike množice in tudi nekoliko veteranov iz Nemčije.
Peterburg 1«. „Novoje Vremja* javlja iz Kurgana (gubernija Tobolsk), da s« ima tam prirediti gospodarska in obrtna razstava, prva v Sibiriji.
Tr|(ovlntk« briojavk«.
Badlmposta. PAoiiiea »» HpomlaJ 6,78—6 7'J Pim kn september iS9rt 6.33 Jo 0 31. Oves m ifHon 5 59 —6.(11 IU nit ,08(Mi 539 5 40 Koru'it ta juli-u»K»' —6«J5 »a maj-j u ni 189t> 4*61—4.53.
PJeniea unta oil 7H kil. f. G2o-rt-30 o<| 7« kil. r. rt"30-6.35\ od SO kil. I. H.15-0-40 od 7» kil. f. 6 46 -H 60, o.l Mil kil. fer »>.65-6.(10. letann rt*70 -7 —: proso 6---« «0 ri nnva 5 40-5.50.
PAonica: dubre ponudbo uredno povpraševanj«. Prodaja 30000 met. it. po intili cenah. Vreme: lepo.
Praga. Nerafiniran« sladkor aa avgust (. 12.55. nova letina 13*95 vreme mlafiio,
Praga. Centrifuga! nori, pojtavljoirv Trit
in carino rreil odpoftil jatev precej |,«'H 50--. — . avgimt
aept. f. 28.75 --.— ConcaiH^ 2».---•— Četvorni
80"---.-V glavah (sodili) 30 25 — .
Havre. Kava Suni o« goo-l averitif« avgust 94.25 za november 93.25. mlačno.
Hamburg Santo* k.....I averngu c. september 7550
december 74.25 umre 73 50 mirno.
Novi Tork V telil tednu padla je v Novem Yorku cena rdeči zimski plenici ud 74V, na 7..1 , in kurut od 4«'/, na 43T , ets. busehel.
Dun«J«kM bora« 14. nv^uttik
včeraj dai es
Prfa.vr.1 del? T papirja .... »00-95 10095 B „ v »rebrn .... KU M 101.85 Avstrijska renta t zlatu . . . 12320 111.1» , , l kronah . . .101 '25 09.<K>
Kreditne nkeije....... 400-— ?»«. 10
London 10 Lst........121.45 12140
Napoleoni......... 9.63'/, 9-KM
20 mark	........11.8« 11.SC
100 itali. lir........ 45.75 Ml
Trine oene
(Cene te razumejo na debelo in • carino vred.)
Saaail pridelki.
I'ena o.l for. do for.
FŽOl t Koks........100 K.	—.— —.—
Mandoloni............„	—.— — .—
svetlorudeči..........„	—.— —
temnorudeči..........„	—.— —.—
kanarček............„	—.— —
bohinjski ......	„	—.— —,—
beli feliki............„	—.— —.—
. mali............„	-.- —
zeleni, dolgi...........	— •— —
n okrogli..........B
meSani hrvatski ...	„	7.60 —.—
„ štajerski ...	„	—.— — .—
Kasls lino štajersko ....	„	76.— 7rt.—
Ječmen St. 10................9.75 —.-
„ 9..............„	10.75 —.-
„ H..............„	11.50 11.—
ZelJ« kranjsko..............„
Bepa „ ..............„	— .-
Krompir, Štajerski . . . • .	„	.— —.—
Proio kranjsko .......	„	10.25 10.50
Leča, kranjska..............„	—.— — .-
Bjpth ogerski..............r	55.— 60.—
Kast ogerska................„	57.— 58,—
Kava Mocca........100 K.	190. 192.-
Coylon Plant. lina ...	„	I Ha. - 184 —
. Perl..............189,- 191.-
Java Malang..........„	1<J2. - 104.—
Portoricco............„	—.— —,—
Guaiemala............„	157.— 158.-
San Doming«............„	157 — 158'--
Malabar Plant..........„	—.— —.—
„ nalive. ....	„	—.— —.—
Laguayra Plant ....	„	1G9,— 171.—
„ nalivu ....	„	—.— —.—
Santo* najlinijl ....	,	152. - 153.—
„ srednje lini ...	,	14».— 150.—
« srednji..........„	142.— 144.—
w ordinar..........„	129,— 131,—
ltio oprani............w	—.— •—.—
„ najfiniji............„	152,— 154.-
, srednji.......144.— 145.—
Sladkor Centrilugal I. vrste .	100 K.	28.50 —.—
Conoossd............„	29.50 —,—
v glavah............„	80.6'J —
razkosani..........„	30.25 — .—
Bil italijanski lini............80.— 20.25
„ srednji ....	„	19 — 19.25
Japan fini AAA............15.75 -.—
„ srednji..........„	15.— —.—
Raugoon oztra......100 K,	13.— —.—
1................11 - -—
II...... .	„	».---
Petrolej luski v sodih. ...	„	20,5o —.—
v zabojih od 2y kil.	„	6.30 —'—
Olja italijansko najflnejl ...	„	63,— — .—
, srednjeflno . .	„	58. - — .—
bombažno, ameiik. ...	„	80.— 82.—
dalmatinsko..............33.- 36 —
Limoni .Musinski .....	zaboj	7,— 'J. -
Pomaranie „ ..........„	-.—-.—
M.-.udfcijni Dalmatinski . . .	100 K.	64.- 00. -
Pari..............72— 74-
Pllljoil ....................„	-.-
Božiči Dalmatinski..........„	—.—
„ Pulješki...............	9.50 9.—
S okve Pulješko ..........„	—.— —.■—
„ Grško v vencih ...	„	15.75 16.—
S ........................„	ao.- 40.—
Vair.rerll.........loO K.	23.— 24.-
Oib-.to ....................,	27.- 30,-
Poleztovke srednje velikosti .	,	43.— 41 —
w velike ..........„	—.—--
» m»U»............„	—.— -.-
Slaniki v velikih sodih ...	B	—.— —.—
n * Vi » » • • •	n	• •
Trgovina.
Moka in »trobi. M o k a Nekateri mlini so v tem tednu olajlišr-ali svoje r.ene, da bi steni privabili kupce ki kupčiji. Vsled uga bilo je v tein tednu nekoliko življenja. Omenj'uiio pred vsem mlin \Valz, ki je prodal oitolo 2000 vreč svoje številke p.i i'. 10 25; nadalje je prodal prvi valjićui mlin v Oseku več vagonov svoje št. O po po vprečno f. 11*80 ; tudi Economo je prodal par t soč vreč različuili številk, toda cene niso znane. Omeniti je še mlin Haggenma-clier v Pesti in mlin v Mariboru, katera sla tudi nekaj skupila — (,'ene raznih mlinov so: 8t. 0 f. 12 do 12.80; št. 1 f 11.60 do 12.10; št. 2 f. 10 70 do 11.20; št. 3 10 do 10.50; št. 4 for. 9.60 do 10.10; št. 5 for. 9.20 do 9.60; št, 6 f. 8.50 do 8.90; št. 7 f. 7.6C ilo 8 in št. 8 t. 6 do 6.30. kakoršna je bila že vrst.
O t rob i. Ker je bilo malo povpraševanja, omlačil je ta izdelek v tem tednu in kupčije bilo je le malo. Walz zahteva za svoj izdelek f. 3 118 loko Pe*ta, ali f. 4 loko železnica v Trstu. — Economo zahteva za svoje f. 4.20. Marka A T. „scaglia' je po f. 4,76, osta'e levantinske marke po f. 3.40 do 4, kakoršna je že vrst.
Drobni otrobi. Prodalo se je nekoliko ogerskih po povprečno f. 4.15 loko železnica Trst. Druge marke so nespremenjene kupčije malo.
Goved. Od 8. do 14 t. m. prodalo se je v Trstu 545 volov in 23 krav klavne živine in sicer — volov i/. Kranjske, 321 iz Hrvatske, — iz Istre, 167 iz Dalmacije, — iz Ogerske, 55 iz Bosne, in 2 domača. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. —.— tlo —.—; voli iz Hrvatske po f. 42 — 43.— ; iz Istre po f. —.— do —.— ; Dalmacije po f. 43,— do 44.—, iz Oger po J'. —.— do —.—, iz Bosne po 43 — do 44.— in domači po f. 49.—
5o.—; domače krave po krave iz Italije po t.
f. 43
do
krave iz Kranjske po t. —.— do--
kvintal mrtve vage.
Seno in »lama. Seno T. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.35, II vr. po f. 2.40 slama I. vr. po t. 3.25 in II vr. po f. 2.40 kvintal.
Surovo maslo, jajca in koko&i. Kranjsko surovo maslo prodalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 90 do 92 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 86 do 88 nč., furlansko surovo maslo v part. od 2o do 30 kg. po f. 1.— do f. 1 02 in v partijah od 30 do 60 kg. po S6 nvč. do 98 nvč. kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do f. 1.06 kilogram.
.Taj v; a na debelo po f. 2.60 do 2.90 sto komadov.
Kokoši po f. 1.— do f. 1.30 komad piščeta po f. 1,— do f. 1.60 par.
Krompir navadni, na debelo po f. 2.30 do 3.50 kvintal.	,R. M."
V najem
se da hiša 4 prostori, hlevom in vinogradom 162 □ seženjev, tik hiše, proti najemnini mesečnih 9,— gld. Natančneja pojasnila daje lastnik na stari Openski cesti hšt. 152 ali v tabakaini na isti cesti hšt. 25.
Josip Vodopivec
posredovalec-Slovenec v Trstu via Setto Fontane St. 15, Proskrbljujo denar na posodo proti vknjižbi na zoinljišea, na prodiijalniee, gostilne itd., polom posreduje pri prodajali in kupovanjih pose-stov, zemljii, hiš itd Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovnnji, in od 9 — 10 uro v kiivarnl „Com-merclo" Pisma pošiljajo nuj se v stnnntanje.
Bratje Ribarić,
izdeloval ol ji oglja v sv. Petru, priporočajo svojo zalogo v Trstu: Via I\mdttren it, 1, Piazzn ifclta Vatle 2, via Madunnhta X, I1axxetta Cordaluotl 2, z uhodom tudi t' ulici Vorrente po najnižjih oenkh. Oglju ]. kakovosti karbonina, kok, drva na motre itd. Naroibe so spre-tnljejo tudi z dopisnico
Angelja Capellan-a
podvzetje mrtvaških sprovodov,
piana tltlla Legna it. 2, palača Tunello — ca-loga ulica Sette/ontane 21 A — Ttle/ono X. lil.
Prevzimlje vsakovrstno prenoso mrtvih v mestu iu zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaško sprevode, kakor tudi losonih od gld. 4.50 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porcelanasto vence, jagodo vezane na modeni žici, umetno cvetje, trakove z napisi. Ima v zalogi cvetja vsakovstuega za poroke, plodovo, palme in cerkveno posodje, vse to last' n izdelek. Zaloga voščenih sveč, stearink ]<rvo vrsto in oprave za otrofiče.
jgm M'*****I
Znana domača gostilna &
I „AL CASTELLO 01 DOMU" i
®	v T11S TU,	I®
H v ulici Farneto *t. II |
v kateri se tueijo le pvlatnn vlpav- ^ jjj Bka vina in aveie pivo, pri- ■■ poroča h" si. ohfinttvu r. m- sta iu z doi> le. fcl? Sladki rleslln^ po 52 novć.; >i< il< belo in Apno vino, liter po 40 novć. ►Jt Prvo po 32 nvč.; v stuklenicuh po 20 nvfi, H'4 Vino t a dom od 5 litrov in vee po 4 n'. ceneje. ^ ^ Kuhinja je prusarbljena 8 to6n m jeilili. v,eno ^ ^ so primerno nizke.	Fran Rjaveo. ^
fe^i^K® I	'I *
GOSTILNA mr v ulici Valdirivo it. 19
ALLA
toči unjizboruejšn kraška in istrska vina in sicer kraški teran po 18 nvč liter, istrska vino prve vrste po 40 nvč., druge vrsto po 30 nvč liter. Puntigain-ovo vedno svoio pivo v sodili po 24 nvč, liter. — Kuhinja proskrhljena je z najtečuiSImi jedili in jako po ceni. Naročila se sprejemajo in sicer: za cled in većerjs z vinju 20 gld. na mesec, Tsrez ina 14, s^rns ob:d 7 gld. na mesec.
Priporoča so slav. slovenskemu obei stvu za mnogobrojni obisk	udana
Josipina Čučak,
gontiliiičarka.
■SiolSiSBaBS r^i^ui^i^iTO^^iflri^iJ^Ta^^ffiaioitiiflluciifll
Dobroznuna gostilna
ANTONA VODOP1VCA	|
(po domače rpri Prvačkovcu")	u
v Tretu,	1
ulica Bolltarlo it. 13	"
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veselic..b v	jj
Mikolski telovadnici, vodna le priitna vipavska,	S
Pr..-ćka in krasita bo'a in črna vina. —	b
Sladki riesling v steklenicah, iu reedrs f an-	t!
kinjs. vsaka steklenica drži 1 lit r in volja	C
t)0 novč, — Postroibu je poltena, cena zmerna.	J
Kuhinja je preskrbljena m teei.iml, toplimi in	p m i zlimi jedili.
Priporoča so lojakom v Trstu in i. deželo,	t
'luči fino tudi ifntiiuiim I nrč <rmjr,	« a lio s«' inlr n mr mijinnij b litrov.
Objava.
■Tavlja se p, n, občinstvu, da
11
n
sobe hAtela
44
na Opčinah
popolnoma urejen" * čisto novim pohištvom in pripravljene z.) one. ki želijo pribiti poletje na deželi.
Restavracija ima izvrstno laško, nemško iu francosko kuhinjo. NcprekoS'ii teran in pivo i/, znane Plzenske pivovarne p> jako nizki eni.
Priporočuje m slavnemu občinstvu za mnogoštevilen obiik, be'ež< najudai ejšo
I. Ooljavičlk, lastnik.
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOrON)
je jedino sredstvo proti zohobolu. glavobolu itd. ter »e dobiva v stekl nic.ih, previđenih poukom za vpo-rabo, po 20 nvč. Izključno v premovani
le k- ur n i Praxmarer (A i <lue Mori) Plazza grando, Trst. Čuvati ae Je ponarejanj«
Telefon it. 207.
i
\
J JLite Sl Zadnik - Trat *
■ Via Nuova na voglu via S. Lazzaro,
" priporočala slav. občinstvu svojo proda.,alnico
k l man i Tak t n ni i m blagom. V zalogi nahaja se	^
1 povsem najnovej&s blage, toliko za ženske ko-	9
* likor za niožke m d«co. Veliki izbor platna,	™
V bombaževino, perila, ribcev volnenih in »v i Inu-	\
S tili. Velika zaloga vseh potrebščin zt ilviij« ln	9
krojač\ V zalogi nahajajo se nadalje viakovrital	™
trakovi in tudi trakovi alovaniHh barv.	V
Priporočata so čč gg. učiteljicam v mostu	P
iu na deželi za vso potrobščino šolskih ročnih del.	"
j| Uzorci se poiiljajo na zahtevo franko.	^
RAZSTAVA POHIŠTVA
z Dunaja in iz Trsta
dobro poznane tvrdke
Angelo Delpin
v ulici >lcl Torrente hit. <12y /. nadstropje.
(vštric gledališča A<moma). Priporoči velikansko |4voji» aalogo pohlStva in tiipetarskih stva ij.
Pohištvo za spalno sobo, popolno, od f. 14U do 350;
„ » jedilne sobe	, f. 140 B 350;
Pohittvo sa uradnike ln d»)avoe po inlianth cenah. Zares izborno pohištvo po nizkih cenah.
3 ilato 15 irtbrnih
kolajn 12 častnih in! prliaalnih diplomor
M It. Kwizđa KWIZDE
n\ <» o rt
i-Si M'£ o
a redil
■a &lv lno.
Diotiško sredstvo za konje, rogate živali in ovce Rabi so nad 40 let v mnogih hlevih, kadar Urina nima teku, ako .ildlii) prebartja, da se pnbnlj& i mleko in pomnoži mleko pri kravah.
Cena: '/. škatljlci TO ni., '/, skatljici 3S nč.
Pazlto IiIhrii. voljnu na uoi njo t-arMfmiu ;numhi
iu zalitevalte is-rečno KU I/.HK Kartuvburik'l #>-
Glavna zaloga
Kreis Apotheke
Komeubiii-K pri 1'imaju.
Dobiva se u vseh lekarnah | i u trgovinah z mirodljami v Avstro-Ogerski
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom)
v Trstu
Via Molln Piccolo it. 1. I. nadstropje.
(Mho	polliiff/a poilojiju)
Dajo posojila na vknjižbo po a7t7„» monjieo po a°/,, zastavo po B'/,"/,,. Sprejemu hranilne vloge in jo obrestuje po *"/„,
Uradne uro so: Vsaki dan od D. d > 12. uro dopoludne in od R. <lo 5. popoluilne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uje dopoludne, iu vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 krou Zadružni doleti so lahko plačujejo v mosečuih obrokih po 1 gld. ter znaša v-aki doloi 10 gld.	12H—
A/fonso Danese v Trstu
TOVARNA MILA (žajfe)
Via detla Fabbrica ii 7 H
priporoča kot posebnost svoje milo xa perilo.
Odpošilja se izven Trita v omotih od 25 kg naprej.
Assicurazioni generali
v Trsta
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To druStvo je raztegnolo svoje delovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: n* zavarovanje proti poiaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenje.
Društvena glavnica in reierva
dne 31. decembra 1H91. f 58,071 673-84 Premijo za poterjati v naslednjih letih	t. 30,»41 70064 Glavnica 7a zavarovanje ži-venja do 8l. decembra 18»4 f. 169,929.«25 03 Plačana povračila:
a)	v letu 1894	f. 9.737.614'48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 189»	f. 262.401.706-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-ftkodvanj, tarife in pogoje za cavorovanja in nploh vsa natanjčnoja pojasnila se dobe v Trstu v uradu dru&tva: Via dolla Staiione it. 888/1 lastnnj hiši.	12—12
87,% P'/, n
per Napoleoni 2 °/0
27. „
3 .
hA FILIALS
della
BANCA UNION
TRIE8TE
a1 occupa di tutto le operassioni di Banca e Catubio- Valute.
a)	Accetta versamonti in conto corrente ab-
biionnndo I" intorosso annuo
per baiiconote 2'/," o con proavviso di 5 giorni tt . 12 „ a 4 mosi fisso „ S ,
con proavviso di 2<> giorni
, 40 „ n	>	meti
n	»	» ® »
11 nuovo taiso d' interesse principieri a de-correro sulic lettero di vorsatnento in cireola--/. i o no a datnre dal 3 Maržo rispottivamente dal 10 Maržo a secondn del relativo proavviso.
b)	In knnco giro abbuonaudo il 27*% 'Mte* resso annuo slno a qualunque »onima; preleva-
■	ioni sino a flor. 2U.00 > - a vista verso chčque; importi maggiorl proavviso avanti la Dorsa. Con-ferina ver>araenti in apposito libretto.
e) Conteggia per tutti i versamonti fattl in qual«ia'<i ora d' ufticio la raluta del med mimo giorno.
Astmitie pel proprl correntlntl V incanto dii
conti di p azza, d i eambiali per Trientt, Vitnna, Hutlapest nI altri principali cittft ; rila.*c a l.ro a8<egni per ipie^te piazze, ed accorda loro la facoltA di tiotnicilinre rjf'etti presno la nua cansa franco d' ogni Bpeaa per essi.
«-) UilaHcln Vaglla del Banco di Napoli, pagabili ovunque presso gli stabilimenti del Banco u presso i suoi representati e corispondeuti facol-tati alla emissione degli iusegni.
d) 8'incnricn dull1acqui!«to e della vendita di ejfetti publici, valute e divise nonehi del incamo <T a*xegn i, eambiali e coupon», vemo m ud i ca prov-rigione.
d) Procnra la bolatura di valori Kateri con la masaima sollecitudine dlla condislone inodiciasime.
Lo I.ettore di Pe/no 4'/,7o đella Banoa Provi neialo Ipotecar a della Croaiia e Slavonia in /.a riibria; Lo lottoro di peuno l"/„ della Cassa ili Uispurmio Hiun te di fBudapest-, Lettere di pegno 4"'„ della Banca Itnpotccaria Ungherese di Budapest; Lettere di pegno 4"/, ed Obliligazioni Comunali 4"/_. con B" „ di premio della Pester Un-garisdio Coinercial Bank di Budapest ; Lettere di penuo 4 '/,"/„ della Cassa Generale di Ilispar-mio di Hermanstadt; Lettere di pe^no 4"/„ della Banca Generale Austriaca di Credito Fondiario di Vienna; Lettere di pegno 47, nonchž le Obbliga-zioni a premio :•)"/„ deli' i. r. pr<v. Stabilimento Generale Austriaco fondiario dl Vienna.
La Filiale della Banca Union accetta in custodia verso una tenuissinm tasia
■	•ffetti di quolsiasi specio, prooura P inoasso del cuupons alla soadonza e la veriflca del titoli sor-teggiati.
La Filialo della Banca Union Sezione merci Ti-iosto s' incarica deli' nijuisto della vendita di morci in coiuraisione, accorda sovvenzioni sopra depoziti moroauzio, oppuro sopra polisze di
carico.
Trieste, 15. Febbraio 1895.	1 -12
Srečke za zidanje cerkve oh jubilEju cesarjevem po I gld.
Glavni dobitek :
-S.
predzadnji teden
30.000 g°IdAMa*J<yir
vreden
Srerke |>i iporm ajo: Marcu Nigris. Enrico Schiffmann, G useppe
Zoldan.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO.
rei orosjiome štrcaljke, slične Vermorelii, samoradne peronosporne itrealjke, z zračno stiskalno sesal ko, vinske preše vseh vrst, stil-ksliiice za olje, hidrauličke stiskalnice, poboljšanja drobila, pivničarskp orodje, vinske sesaijke, cevi za vino, stiskalnice za seno in slamo, !j:istila za koruzo, čistilnica za žito, stroji za odstranjenje skorij itd.
prodaja po jako znižanih cemih proti jamstvu in na poskušnjo
IG. HELLEft, Dunaj II 2. Praterstr. N. 49.
I ihsirui
z dru^e roke.

Lastnik politično društvo »Edinost«. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.